POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

7.2.2013 - (COM(2011)0895 – C7-0007/2012– 2011/0439(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Marc Tarabella

Postopek : 2011/0439(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0034/2013

Predložena besedila :

A7-0034/2013

Razprave :

PV 14/01/2014 - 9
CRE 14/01/2014 - 9

Glasovanja :

PV 15/01/2014 - 10.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0026

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za promet in turizem
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
MNENJE Odbora za pravne zadeve
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(COM(2011)0895 – C7-0007/2012– 2011/0439(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0895),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0007/2012),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj, ki sta ju v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti predložila švedski parlament in spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva, ki sta v mnenjih izjavila, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012[1] ,

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012[2],

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0034/2013),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost na vseh ravneh postopka za oddajo javnih naročil, pri čemer bi moralo biti zlasti naklonjeno malim in srednjim podjetjem. Pravila za javna naročila morajo spoštovati razdelitev pristojnosti iz člena 14 PDEU in Protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena. Uporaba teh pravil ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločajo o tem, kako bodo izvajali svoje naloge v okviru javnih storitev.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je treba pregledati in posodobiti veljavna pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, zagotovili najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno, olajšali enakopraven dostop in pravično sodelovanje malih in srednjih podjetij ter obrtnikov v javnih naročilih na lokalni ravni in ravni Unije, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo trajnostne proizvodnje in potrošnje. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Notranji trg in mednarodni trgi so vse bolj povezani, zato bi bilo treba v politiki javnega naročanja ustrezno uveljavljati vrednote Unije, kot so preglednost, načelno protikorupcijsko držo, načelo vzajemnosti ter spodbujanje socialnih in človekovih pravic.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Prav tako je treba opozoriti, da ta direktiva ne bi smela niti posegati v zakonodajo o socialni varnosti v državah članicah niti obravnavati liberalizacije storitev splošnega gospodarskega interesa, rezerviranih za javne ali zasebne subjekte, ali privatizacije javnih subjektov, ki opravljajo storitve. Enako je treba opozoriti, da imajo države članice pravico, da obvezne socialne storitve ali druge storitve, kot so poštne storitve, organizirajo bodisi kot storitve splošnega gospodarskega pomena ali kot negospodarske storitve splošnega pomena ali kot kombinacijo obeh. Primerno je pojasniti, da negospodarske storitve splošnega pomena ne bi smele biti vključene v področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.

(5) Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.

Obrazložitev

Predlog Komisije se premalo ukvarja s socialnimi vidiki.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Primerno je, da je pojem javnih naročil ali opredelitev tega, kar predstavlja enotno naročilo, čim bližje tistim opredelitvam, ki se uporabljajo na podlagi Direktive […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o javnih naročilih, ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za sektorje, ki so zajeti v tej direktivi. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga, gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev. Znaki obstoja enega samega projekta so lahko na primer celotno predhodno načrtovanje in izdelovanje zasnove s strani naročnika, dejstvo, da različni nabavljeni elementi izpolnjujejo eno samo gospodarsko in tehnično funkcijo, ali da so drugače logično med seboj povezani in izvedeni v istem ozkem časovnem okviru.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno, da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov. Poleg tega bi morale države članice za zagotovitev učinkovite zaščite prijaviteljev zagotoviti, da je osebje, ki v dobri veri prijavi nerazkrita navzkrižja interesov, zaščiteno pred povračilnimi ukrepi, nadlegovanjem ali škodovanjem. V tem okviru povračilo pomeni vsako neposredno ali posredno nagovarjanje, grožnje ali ravnanje proti posamezniku zaradi te prijave. Glede na razlike med posameznimi procesi odločanja, ki jih uporabljajo javni organi naročniki in podjetja, je določbe za naročila primerno omejiti na tiste, ki jih uporabljajo javni organi naročniki.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Rezultati ocene so pokazali, da je treba pregledati izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe te direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež čezmejne trgovine).

črtano

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) iz področja uporabe direktive je treba izvzeti naročila storitev na področju civilne obrambe, civilne zaščite in zagotavljanja varnosti. Sem spada zlasti reševanje v nujnih primerih, ki bi ga bilo treba opredeliti kot ločenega od storitev prevoza bolnikov. Za zagotovitev uspešne civilne zaščite in ukrepanja ob nesreči v interesu državljanov, bi morala zadostovati uporaba načel iz Pogodb;

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato bi bilo za naročila v zvezi s temi storitvami treba določiti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1 000 000 EUR. Kar zadeva sama javna naročila v teh sektorjih, storitve za osebe, katerih vrednost je nižja od te mejne vrednosti, navadno ne bodo zanimale ponudnikov iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni dokazi o nasprotnem. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.

(17) Rezultati delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 27. junija 2011 z naslovom „Poročilo o oceni: učinek in učinkovitost zakonodaje EU o javnih naročilih“ so pokazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz celotne uporabe te direktive. Nekatere kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, na primer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato bi bilo za javna naročila v zvezi s temi storitvami treba določiti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1 000 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za preverjene in preizkušene postopke v državah članicah, ki temeljijo na uporabnikovi svobodni izbiri ponudnikov storitev za storitve splošnega pomena (npr. sistem kuponov, model svobodne izbire, tristrano razmerje), če upoštevajo splošna načela iz Pogodb glede enake obravnave in preglednosti.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. Institucije Unije bi morale še posebej upoštevati spremembe, ki jih uvaja ta direktiva, in temu ustrezno prilagoditi svoja pravila o javnih naročilih.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne in radijske medijske storitve medijskih ponudnikov bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega bi bilo treba uveljaviti izjemo za javna naročila, ki jih dodelijo sami ponudniki medijskih storitev, za nakup, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev, kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo oddaje. Pojasniti je treba tudi, da bi se morala ta izjema uporabljati enako za medijske storitve na področju radiodifuzije in storitve na zahtevo (nelinearne storitve). Vendar ta izjema ne bi smela veljati za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Unije za odpiranje danega sektorja ali njegovega dela daje zadostno podlago za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Tako ustrezno zakonodajo je treba določiti v prilogi, ki jo Komisija posodablja. Primerno je, da se ta priloga trenutno nanaša na Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES, Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES ter Direktivo 94/22/ES.

______________

¹UL L 237, 24.8.1991, str. 25.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za zagon inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Inovativni model javnih naročil je podrobno opisan v sporočilu Komisije z dne 14. decembra 2007 o spodbujanju inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi. Ta model se zavzema, da bi v javna naročila vključili raziskovalne in razvojne storitve, ki ne sodijo v področje delovanja te direktive. Model, ki je vključen v to direktivo, je priznan in bo na voljo vsem javnim organom naročnikom, da ga preučijo. Ta direktiva pa bi morala bolj splošno spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Če z rešitvami, ki so na trgu že na voljo, ni mogoče izpolniti potrebe po razvoju inovativnega izdelka, storitve ali gradenj in poznejšega naročila iz tega izhajajoče proizvodnje, bi morali imeti naročniki pri naročilih, ki spadajo v področje uporabe te direktive, dostop do posebnega postopka javnega naročanja. Ta novi postopek bi moral naročnikom omogočiti, da sklenejo partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novih, inovativnih izdelkov, storitev ali gradenj, če se ti lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Postopek bi moral temeljiti na pravilih, ki se uporabljajo pri konkurenčnem postopku s pogajanji, pri oddaji naročila pa bi bilo treba upoštevati zgolj merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je najbolj uporabno pri primerjavi inovativnih ponudb. Ne glede na to, ali je partnerstvo povezano z zelo velikim ali manjšim projektom, bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativnih rešitev brez zapiranja trga. Naročniki torej ne bi smeli zlorabljati partnerstev za inovacije za preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence. Poleg tega bi bilo treba pri določanju pogojev za javno naročilo naročnikom omogočiti, da kot merilo v zvezi s predmetom zadevnega naročila določijo inovativne značilnosti, vključno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja. Spodbujati bi bilo tudi treba posredovanje informacij o gradnji z uporabo elektronskih modelnih orodij za javna naročila gradenj, da bi posodobili postopek oddaje naročil in zagotovili večjo učinkovitost javnih naročil gradenj, ki jih zajema ta direktiva, zlasti zaradi upoštevanja stroškov življenjskega cikla in meril glede trajnosti.

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Da bi zagotovili zaupnost med postopkom, naročniki ne bi smeli razkriti informacij, ki so jim jih posredovali gospodarski subjekti in jih pri tem označili za zaupne. Za neizpolnjevanje te obveznosti bi moral odgovarjati naročnik, če lahko gospodarski subjekt jasno prikaže škodo.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Instrument okvirnih sporazumov je lahko učinkovita tehnika javnega naročanja po vsej Evropi; vendar je treba povečati konkurenco, in sicer prek izboljšanja transparentnosti javnih naročil, ki se izvajajo z okvirnimi sporazumi, in dostopa do njih. Zato je primerno pregledati določbe, ki se uporabljajo za te sporazume, predvsem z zagotovitvijo manjših razpisov za dodelitev posameznih naročil, ki temeljijo na sporazumu, in z omejevanjem trajanja okvirnih sporazumov.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.

(31) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Poleg tega bi bilo treba obdelavo podatkov v tem kontekstu opraviti v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov in z zakonodajo Unije o varstvu podatkov. Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike ali za naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.

(32) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike ali za naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Posebno pozornost je treba nameniti dostopnosti vseh teh postopkov za mala in srednja podjetja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) V zvezi s skupnimi postopki za oddajo naročil, ki jih vodijo naročniki iz različnih držav članic, se trenutno pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno oddajo naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno sprejme en sam naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja je treba določiti posebna pravila.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.

(35) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci in doseganje ciljev glede trajnosti. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, standarde in tehnične specifikacije na trgu, tudi tiste, oblikovane na podlagi meril uspešnosti, povezanih z življenjskim ciklom in trajnostjo proizvodnega procesa gradenj, dobave in storitev. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih. Da ne bi zapostavljali ponudnikov, ki so vložili čas in denar za pridobitev potrdil ali poročil o testih, se breme dokazovanja enakovrednosti naloži ponudniku, ki jo dokazuje.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(36) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake ali certifikate, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake ali certifikati, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji, okoljske organizacije in socialni partnerji, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37a) Pri vseh javnih naročilih morajo javni organi naročniki zagotoviti, da izdelki, storitve in gradnje iz pogodbe izpolnjujejo zahteve zakonodaje o varstvu podatkov. Da se zagotovi in prikaže varstvo pravic in svoboščin zadevnih posameznikov glede obdelave osebnih podatkov, bi morali ponudniki pri zasnovi obdelave osebnih podatkov sprejeti notranje politike in izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe (vgrajeno varstvo podatkov).

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.

(38) Javno naročanje bi moralo biti prilagojeno potrebam malih in srednjih podjetij (MSP). Naročniki bi morali uporabljati kodeks najboljše prakse iz delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom Evropski kodeks najboljše prakse za lažji dostop MSP do pogodb o javnih naročilih¹kot vodilo pri izvajanju javnih naročil tako, da spodbujajo k sodelovanju mala in srednja podjetja. Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil in krepili konkurenčnost, bi bilo treba naročnike spodbujati, naj razmislijo zlasti o razdelitvi naročil v sklope, predvsem za proizvode, pri katerih je kakovost potrebna za socialne namene, kot je hrana za pasivne potrošnike v bolnišnicah, šolah ter oskrba otrok in starejših. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.

________________

¹SEC (2008) COM 2193)

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39a) Države članice bi morale uvesti ukrepe za spodbujanje dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil, zlasti z boljšimi informacijami in navodili o sodelovanju na razpisih in o novih možnostih, ki jih ponuja modernizirani zakonodajni okvir EU, ter za spodbujanje izmenjav najboljše prakse ter organiziranja usposabljanj in prireditev, na katerih bi bili prisotni tako javni naročniki kot mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.

(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi, pri izkoriščanju trgovine z ljudmi in dela otrok ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev določb okoljske, socialne ali delovne zakonodaje, omenjenih v splošnih načelih te direktive.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Če so naročniki obvezani k uporabi pravkar omenjenih meril za izključitev ali pa so se za njihovo uporabo odločili sami, morajo uporabiti Direktivo [2004/18] v zvezi z možnostjo, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe v zvezi s skladnostjo, namenjene odpravljanju posledic kaznivih dejanj ali kršitev in učinkovitemu preprečevanju nadaljnjih primerov nekorektnega vedenja.

(41) Če so naročniki obvezani k uporabi zgoraj omenjenih meril za izključitev ali pa so se za njihovo uporabo odločili sami, morajo uporabiti Direktivo [2004/18] v zvezi z možnostjo, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe v zvezi s skladnostjo, namenjene odpravljanju posledic kaznivih dejanj ali kršitev in učinkovitemu preprečevanju nadaljnjih primerov nekorektnega vedenja.

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.

(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“, ob upoštevanju, da se mora to merilo nanašati na standarde kakovosti in trajnosti, in sicer z uporabo tehničnih specifikacij ali pogojev za izvedbo naročila

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

(44) Če naročniki oddajo naročilo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril, ki lahko zajemajo ekonomske, okoljske in socialne značilnosti, je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite in poštene konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.

(45) Prizadevati si je treba, da se izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast, ne da bi posegali v pristojnost naročnikov. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah naročanja. Zato je treba pojasniti, da lahko naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižje stroške, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatorni način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški razvoja, proizvodnje, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjskem ciklu za nekatere skupine blaga ali storitev; če je bila taka metodologija že razvita, bi morala njena uporaba postati obvezna.

(46) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah naročanja. Zato je treba pojasniti, da bi javni organi naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu morali določiti ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatoren način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški raziskav, razvoja, proizvodnje, uporabe za prevoz, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo.

Obrazložitev

Javne organe naročnike bi bilo treba spodbujati, da upoštevajo stroške v življenjskem ciklu. Kljub temu pa so z razvojem metode za izračun še vedno težave. Obveznost uporabe metode EU je preveč ambiciozna. Poleg tega evropska zakonodaja o javnem naročanju določa minimalne zahteve, javni organi naročniki pa lahko postavijo strožje zahteve, pod pogojem, da spoštujejo načela Pogodbe in posebne zahteve za oddajo naročila.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) Naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija.

(47) Naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo in določbah o izvedbi naročila sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, tudi na socialne in okoljske vidike, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko naročnikom tudi omogoči, da v merila za dodelitev in klavzule o izvedbi naročila vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi, zaposlitvenimi in okoljskimi pogoji in zahtevajo predložitev certifikatov ali oznak, ki jih izdajo neodvisni organi in s katerimi potrdijo, da gospodarski subjekt deluje v skladu s pravili in standardi na ustreznih področjih, na katerih se izvajajo gradnje, opravljajo storitve ali proizvaja ali dobavlja blago, kot je določeno v mednarodnih konvencijah ter zakonodaji Unije in državi članic, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije. Navedene značilnosti lahko med drugim zadevajo zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47a) Glede na nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izberejo merilo za oddajo, ki se nanaša na to, da zadevni proizvod izvira iz pravične trgovine, vsebuje pa tudi zahtevo, da se proizvajalcem plačata minimalna cena in cenovna premija.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.

(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava, navedene v splošnih načelih te direktive.

Predlog spremembe 37

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu, ki se uporabi za javni razpis, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

(50) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so neposredno povezani s predmetom naročila in z načelom javnega naročanja v zvezi z upoštevanjem določb okoljske, socialne in delovne zakonodaje in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega ali strokovnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Med izvajanjem naročila se uporabljajo veljavni zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni Unije s področij pogojev zaposlovanja in varstva pri delu, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(51) Države članice bi morale zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti delovali v skladu z določbami okoljske, socialne in delovne zakonodaje, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj, opravljanja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v mednarodnih konvencijah iz Priloge XIV ter zakonodaji Unije in državi članic, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, bi se moralo neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnavati kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

Predlog spremembe 39

Predlog direktive

Uvodna izjava 56 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56a) Naročniki bi morali spoštovati roke za plačila iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih¹.

______________

UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

Predlog spremembe 40

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57) Ocena je pokazala, da države članice ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, za katere so taki organi pooblaščeni, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, pravno varnost za podjetja in naročnike ter prispevali k vzpostavljanju enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe, nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji.

(57) Ocena je pokazala, da je pri uporabi predpisov Unije o javnih naročilih še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšave. Za učinkovitejšo in doslednejšo uporabo pravil je po eni strani bistveno imeti dober pregled nad morebitnimi strukturnimi problemi in splošnimi vzorci v nacionalnih politikah o javnih naročilih, da se bodo lahko morebitne težave obravnavale bolj ciljno. To bi uspelo z ustreznim spremljanjem, katerega rezultate bi bilo treba redno objavljati, tako da bi bila mogoča informirana razprava o morebitnih izboljšavah pravil in prakse o javnih naročilih. Po drugi strani bi k večji učinkovitosti javnega naročanja močno prispevala tudi boljše usmerjanje in pomoč javnim organom naročnikom, in sicer z boljšim znanjem, večjo pravno varnostjo in profesionalizirano prakso javnega naročanja. Tako usmerjanje bi moralo biti po potrebi vedno na voljo naročnikom, s čimer bi zagotovili pravilno uporabo predpisov. Države članice bi morale zato zagotoviti, da bodo pristojni organi odgovorni za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili.

Predlog spremembe 41

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58) Države članice bi morale imenovati enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili. Tak centralni organ bi moral imeti neposredne in pravočasne informacije, zlasti v zvezi z različnimi težavami, ki vplivajo na izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Moral bi biti sposoben omogočiti takojšnjo zagotovitev povratnih informacij o delovanju politike, morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter spodbuditi hitro iskanje rešitev. Zaradi učinkovitega boja proti korupciji in prevaram bi morala imeti ta centralni organ in splošna javnost na voljo tudi možnost pregleda besedil sklenjenih naročil. Naročila visoke vrednosti bi bilo zato treba predložiti nadzornemu organu, pri čemer bi se moral zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če to ne bi ogrožalo legitimnih javnih ali zasebnih interesov.

črtano

Predlog spremembe 42

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59) Vsi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, nenazadnje tudi MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v postopkih javnega naročanja čezmejne narave.

(59) Vsi naročniki, zlasti lokalni organi, nimajo nujno notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnjuje dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, zlasti MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v postopkih javnega naročanja čezmejne narave..

Predlog spremembe 43

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59a) Državljani, zainteresirane strani (v organizirani obliki ali ne) in druge osebe ali organi, ki ne morejo sprožiti revizijskih postopkov v skladu z direktivo Sveta št. 89/665/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje¹, kot davkoplačevalci vseeno upravičeno pričakujejo poštene postopke javnega naročanja. Zato bi morali imeti možnost, da morebitne kršitve te direktive prijavijo pristojnemu organu ali strukturi. V izogib podvojevanj obstoječih organov ali mest bi morale države članice omogočiti prijave na splošne nadzorne organe ali mesta, panožne nadzorne organe, občinske nadzorne oblasti, organe za nadzor nad konkurenco, varuha človekovih pravic ali državne revizijske organe.

______________________

¹UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

Predlog spremembe 44

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore naročnikom in gospodarskim subjektom.

(60) Za zagotovitev poštenih postopkov ter učinkovit boj proti korupciji in goljufijam je bistvena sledljivost in preglednost odločanja v postopkih javnega naročanja. Javni organi naročniki bi morali hraniti kopije pogodb visokih vrednosti, zato da bi lahko v skladu s pravili o dostopu do dokumentacije zainteresiranim stranem omogočili dostop do teh dokumentov. Poleg tega bi morale biti bistvene prvine in odločitve v posameznih postopkih javnega naročanja dokumentirane v poročilu o javnem naročilu. Da se omeji upravno breme, bi moralo to poročilo navajati informacije, ki so zajete že v zadevnih obvestilih o oddaji naročila. Izboljšati bi bilo treba tudi elektronske sisteme za objavo teh obvestil, ki jih vodi Komisija, da bi bilo vanje lažje vnašati podatke in iz njih pridobiti poročila, pa tudi da bi bila omogočena izmenjava podatkov med njimi.

Predlog spremembe 45

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61) Za zagotovitev usklajenega svetovanja in prakse v posameznih državah članicah in v Uniji je potrebno učinkovito sodelovanje. Organom, imenovanim za spremljanje, izvajanje, nadzor in tehnično pomoč, bi bilo treba omogočiti izmenjavo informacij in sodelovanje; v enakem smislu bi moral nacionalni organ, ki ga imenuje država članica, delovati kot prednostna kontaktna točka s službami Komisije za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij ter spremljanje izvajanja zakonodaje Unije o javnih naročilih.

črtano

Predlog spremembe 46

Predlog direktive

Uvodna izjava 61 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61a) Način prenosa te direktive je izjemnega pomena za dosego poenostavitve, pa tudi za zagotavljanje enotnega pristopa glede razlage in uporabe predpisov Unije o javnih naročilih, kar bo prispevalo k ustrezni pravni varnosti, ki je potrebna tako za javne organe naročnike, zlasti na poddržavni ravni, kot tudi za MSP. Komisija in države članice bi morale zato zagotoviti, da se bodo pri prenosu te direktive upoštevali tudi pomembni učinki, ki jih ima nacionalna zakonodaja o javnih naročilih na postopek dostopanja do skladov Unije. Zato je bistvenega pomena, da države članice v čim večji meri preprečijo razdrobljeno razlago in uporabo teh predpisov, obenem pa prispevajo tudi k poenostavitvi na nacionalni ravni.

Predlog spremembe 47

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(63) Zlasti je pomembno, da Komisija v času priprave izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala dati na voljo vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprav in izvajanja delegiranih aktov. Glede tega bi morala Komisija zagotoviti, da bo Evropski parlament primerno vključen, ter upoštevati najboljšo prakso iz prejšnjih izkušenj na drugih področjih politik, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za pregledovanje delegiranih aktov, ki ga bo Evropski parlament izvajal v prihodnje.

Predlog spremembe 48

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, kar zadeva postopek za pošiljanje in objavljanje podatkov iz Priloge IX ter postopke za pripravo in posredovanje obvestil, standardne obrazce za objavo obvestil, kot tudi postopek in standarde sporočanja ter skupni obrazec, ki ga uporabljajo nadzorni organi za pripravo poročila o izvajanju ter statističnega poročila, je izvedbena pooblastila treba dodeliti Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive. Poleg tega je sklepe o ugotavljanju, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih je dostop prost, treba sprejeti v skladu s pogoji, ki zagotavljajo enotne pogoje za izvajanje zadevne določbe. Zato je treba Komisiji podeliti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi določbami za izvajanje postopka iz člena 28, da določi, ali se uporablja člen 27 ter sami sklepi. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Za sprejetje teh izvedbenih aktov se uporablja svetovalni postopek.

(64) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, kar zadeva postopek za pošiljanje in objavljanje podatkov iz Priloge IX ter postopke za pripravo in posredovanje obvestil, standardne obrazce za objavo obvestil, kot tudi postopek in standarde sporočanja, bi bilo izvedbena pooblastila treba dodeliti Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive. Poleg tega je sklepe o ugotavljanju, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih je dostop prost, treba sprejeti v skladu s pogoji, ki zagotavljajo enotne pogoje za izvajanje zadevne določbe. Zato je treba Komisiji podeliti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi določbami za izvajanje postopka iz člena 28, da določi, ali se uporablja člen 27 ter sami sklepi. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Za sprejetje teh izvedbenih aktov se uporablja svetovalni postopek.

Predlog spremembe 49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Javno naročilo v smislu te direktive pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradbenih del, blaga in storitev s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradbena dela, blago ali storitve namenjeni eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11.

2. Javno naročilo v smislu te direktive pomeni nakup gradenj, blaga in storitev s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradnje, blago ali storitve namenjeni eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11.

Predlog spremembe 50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

črtano

Predlog spremembe 51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Ta direktiva ne posega v pravico javnih organov na vseh ravneh, da odločajo, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena.

Predlog spremembe 52

Predlog direktive

Člen 2 – točka 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;

(a) ustanovljena je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;

Predlog spremembe 53

Predlog direktive

Člen 2 – točka 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

(c) izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam javnega organa naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

Predlog spremembe 54

Predlog direktive

Člen 2 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni vse dokumente, ki jih naročnik pripravi ali se na njih sklicuje in s katerimi opisuje ali določa elemente naročila ali postopka, vključno z obvestilom o naročilu, predhodnim informativnim obvestilom ali obvestili o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, kadar se ti dokumenti uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehnične specifikacije, predlagane pogoje naročila, oblike za predložitev dokumentov s strani kandidatov in ponudnikov, informacije o obveznostih, ki se na splošno uporabljajo, in kakršne koli dodatne dokumente;

(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni vsak dokument, ki ga naročnik pripravi ali se nanj sklicuje in s katerim opisuje ali določa elemente naročila ali postopka, vključno z obvestilom o naročilu, predhodnim informativnim obvestilom ali obvestili o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, kadar se ti dokumenti uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehnične specifikacije, predlagane pogoje naročila, oblike za predložitev dokumentov s strani kandidatov in ponudnikov, informacije o obveznostih, ki se na splošno uporabljajo, in kakršne koli dodatne dokumente;

Predlog spremembe 55

Predlog direktive

Člen 2 – točka 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;

(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne ali medsebojno povezane faze, vključno z raziskavami, razvojem, proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;

Predlog spremembe 56

Predlog direktive

Člen 2 – točka 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23a) „inovacije“ pomenijo razvijanje novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, novih tržnih metod ali novih organizacijskih metod v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, kar pomaga obvladovati družbene izzive ali podpira strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Predlog spremembe 57

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu točke 6 člena 2.

2. Pravice, ki so bile odobrene po postopku javnega razpisa, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih in ne diskriminatornih merilih za dodelitev, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu točke 6 člena 2.

Predlog spremembe 58

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 5 do 11;

(a) ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 5 do 11, razen v primerih, kjer se dejavnost izvaja na podlagi pravic, odobrenih v skladu z odstavkom 2 tega člena;

Predlog spremembe 59

Predlog direktive

Člen 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plin in toplota

Plin, ogrevanje in hlajenje

Predlog spremembe 60

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

Črpanje in izkoriščanje nafte in plina, premoga ali drugih trdnih goriv

Predlog spremembe 61

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11a

Izvzetje iz uporabe te direktive zaradi zaščite poslovne strategije

1. Če bi bila lahko v postopku javnega naročanja razkrita poslovna strategija, katere razkritje konkurenci bi bilo lahko škodljivo, lahko naročnik zadevo predloži pristojnim organom in strukturam iz člena 92, da pridobi izvzetje iz uporabe te direktive.

2. Naročnik vlagatelj v ta namen pristojnim organom in strukturam iz člena 92 predloži ustrezno obrazloženo vlogo .

3. Če pristojni organi ali strukture odobrijo izvzetje v skladu s členom 1, se ta direktiva za zadevni postopek naročanja ne uporablja.

Predlog spremembe 62

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija od 30. junija 2014 dalje vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b) ustrezajo mejnim vrednostim iz sporazuma o vladnih naročilih ter jih, če je to potrebno in po posvetovanju z državami članicami o uporabi mejnih vrednosti v določenih sektorjih in vrstah pogodb, popravi.

Predlog spremembe 63

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

2. Naročniki Komisijo obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Predlog spremembe 64

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, kot so opisane v členih 5 do 11, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije, prav tako pa se ne uporablja za natečaje, organizirane za te namene.

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, povezana z javnimi dobrinami, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, kot so opisane v členih 5 do 11, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije, prav tako pa se ne uporablja za natečaje, organizirane za te namene.

Predlog spremembe 65

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

2. Naročniki na zahtevo uradno obvestijo Komisijo o dejavnostih, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Predlog spremembe 66

Predlog direktive

Člen 17 – odstavka 1 in 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za naročila, ki se oddajo, in natečaje, ki se organizirajo na področjih obrambe in varnosti, se ta direktiva ne uporablja za:

(a) naročila, za katera se uporablja Direktiva 2009/81/ES;

(a) naročila, zaradi katerih bi uporaba pravil te direktive državo članico obvezala k predložitvi informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti, ali naročila, katerih oddajanje in izvajanje spremljajo posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, pravili in upravnimi predpisi, veljavnimi v državi članici, ki je določila, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer s tistimi iz odstavka 2;

(b) naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja v skladu s členi 8, 12 in 13 Direktive.

(b) naročila, oddana v okviru programa sodelovanja iz člena 13(c) Direktive 2009/81/ES;

(ba) pogodbe, ki jih podeli ena vlada drugi vladi, za gradnjo in storitve, neposredno povezane z vojaško ali občutljivo opremo, ali za gradnjo in storitve, ki se izvajajo posebej v vojaške namene, ali za občutljivo gradnjo in občutljive storitve;

(bb) naročila, oddana v tretji državi, ko so vojaške sile poslane izven ozemlja Unije in pri katerih operativne potrebe zahtevajo, da so pogodbe sklenjene z gospodarskimi subjekti, nameščenimi na območju operacij.

2. Ta direktiva se ne uporablja za druga naročila in projektne natečaje, ki niso navedeni v prvem odstavku, če v postopku naročanja iz člena 39(1) ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice.

2. Ta direktiva se ne uporablja za druga naročila in projektne natečaje, ki niso navedeni v prvem odstavku, če v postopku naročanja iz te direktive ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice, ki niso drugače izvzeti v skladu z odstavkom 1, in sicer če ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z določitvijo zahtev, namenjenih zaščiti zaupnih informacij, ki jih javni organi naročniki objavljajo v okviru postopka oddaje naročila iz te direktive.

Predlog spremembe 67

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) storitve na področju arbitraže in sprave;

(b) storitve na področju arbitraže in sprave ter naslednje pravne storitve:

(i) pravno zastopanje stranke v sodnih ali upravnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi s strani odvetnika v smislu člena 1 Direktive 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov¹;

(ii) pravne storitve, ki ji opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki mladoletnikov, ali druge pravne storitve, katerih ponudnike imenuje sodišče v zadevni državi članici;

(iii) pravne storitve, ki so v zadevnih državah članicah povezane z izvajanjem uradne oblasti;

(iv) certifikacija in overovitev listin s strani notarjev;

______________

¹UL L 78, 26.3.1977, str. 17.

Predlog spremembe 68

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(c) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ali transakcije javnih organov naročnikov za zbiranje denarja ali kapitala, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

Predlog spremembe 69

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) civilno obrambo, storitve civilne zaščite in preprečevanje nevarnosti;

Predlog spremembe 70

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka (f)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) oddajanje programov, ki se oddajo izdajateljem televizijskega programa.

(f) oddajanje programov ali distribucijo in prenos medijskih storitev; za namene te direktive „medijske storitve“ pomenijo vse oblike prenosa in distribucije z uporabo katere koli oblike elektronskega omrežja;

Predlog spremembe 71

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) zagotavljanje mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo;

Predlog spremembe 72

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oddajanje programov iz točke (f) prvega odstavka vključuje vse prenosne in distribucijske storitve prek katere koli oblike elektronskega omrežja.

črtano

Predlog spremembe 73

Predlog direktive

Člen 21 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odnosi med javnimi organi

Sodelovanje med javnimi organi

Predlog spremembe 74

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe, torej odločilno vpliva hkrati na strateške cilje in na pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

Predlog spremembe 75

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % skupnega povprečnega prometa ustvari za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

Predlog spremembe 76

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.

Predlog spremembe 77

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

črtano

Obrazložitev

Točka (a) pododstavka 1 je dovolj jasna – ponovitev ni potrebna.

Predlog spremembe 78

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt ali subjekti, ki je/so javni organ naročnik/naročniki, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.

Predlog spremembe 79

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu točke (a) odstavka 1 tega člena, lahko kljub temu odda javno naročilo zunaj področja uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe 80

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % skupnega povprečnega prometa ustvari za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

Predlog spremembe 81

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.

Predlog spremembe 82

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki udeleženih javnih organov naročnikov, pri čemer lahko en predstavnik predstavlja enega ali več udeleženih javnih organov naročnikov;

Predlog spremembe 83

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 84

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

črtano

Predlog spremembe 85

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je „naročilo gradenj, blaga ali storitev“ v smislu točke 7 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

4. Sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti, za izvajanje deljene naloge javne storitve ali združitev sredstev, s čimer se jim omogoči, da opravljajo svoje naloge;

(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

(c) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.

Predlog spremembe 86

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Ta direktiva ne velja za sporazume, sklepe ali druge pravne instrumente, sprejete med več javnimi organi naročniki ali skupinami javnih organov naročnikov, ki v okviru notranje institucionalne in upravne ureditve držav članic in v skladu z veljavnimi zakoni ali predpisi določajo prenos pristojnosti ali nalog javnih storitev med stranmi.

Zasebni sektor ni udeležen v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov.

Predlog spremembe 87

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

črtano

Predlog spremembe 88

Predlog direktive

Člen 22 – odstavka 1 in 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za namene tega člena „povezano podjetje“ pomeni

1. Za namene tega člena „povezano podjetje“ pomeni:

vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS.

(a) vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS; or

(b) vsako podjetje, ki je v enem od naslednjih položajev:

2. V primeru, da za subjekte ta direktiva ne velja, „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje:

(a) v katerem lahko naročnik neposredno ali posredno izvaja prevladujoč vpliv v smislu točke (5) člena 2 in člena 4(1) te direktive;

(i) v katerem naročnik neposredno ali posredno izvaja prevladujoč vpliv ;

(b) ki lahko izvaja prevladujoč vpliv na naročnika;

(ii) ki izvaja prevladujoč vpliv na naročnika; ali

(c) nad katerim, skupaj z naročnikom, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo.

(iii) nad katerim, skupaj z naročnikom, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo.

V tej direktivi: je pojem „prevladujoč vpliv“ opredeljen v členu 2(5) in členu 4(1).

Predlog spremembe 89

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ne glede na člen 21 in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki jih:

3. Ne glede na določbe člena 21 in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 4 tega člena, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki jih:

(a) naročnik odda povezanemu podjetju; ali

(b) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5 do 11, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.

(b) skupno podjetje, ki sta ga ustanovila dva ali več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5 do 11, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.

Predlog spremembe 90

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) za naročila storitev pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi s storitvami na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja storitev podjetjem, s katerimi je povezano;

(a) za naročila storitev pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je to podjetje zagotovilo v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja storitev naročniku, s katerim je povezano; ali naročniku, ki je sam pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je pogodbeni partner povezan.

Predlog spremembe 91

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) za naročila blaga pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z blagom na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja blaga podjetjem, s katerimi je povezano;

(b) za naročila blaga pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje, ob upoštevanju vseh dobav, ki jih je to podjetje zagotovilo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh dobav naročniku, s katerim je povezan ali naročniku, ki je sam pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je pogodbeni partner povezan

Predlog spremembe 92

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) za naročila gradbenih del pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z gradbenimi deli na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja gradbenih del podjetjem, s katerimi je povezano.

(c) za naročila gradenj pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja, ob upoštevanju vseh gradenj, ki jih je to podjetje zagotovilo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavlja gradenj naročniku, s katerim je povezano, ali naročniku, ki je sam pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je pogodbeni partner povezan.

Predlog spremembe 93

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 4 verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

5. Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je delež skupnega povprečnega prometa iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 4 verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

Predlog spremembe 94

Predlog direktive

Člen 24 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki sporočijo Komisiji ali, na njegovo zahtevo, nacionalnemu nadzornemu organu naslednje informacije o uporabi člena 22(2) in (3) ter člena 23:

Naročniki sporočijo Komisiji naslednje informacije o uporabi člena 22(2) in (3) ter člena 23:

Predlog spremembe 95

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu s členom 28 dokažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava.

1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu s členom 28 dokažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ali v določenem povezanem sektorju ali njegovem segmentu ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava.

Predlog spremembe 96

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za namene odstavka 1 se odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe; te lahko vključujejo lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev.

2. Za namene odstavka 1 odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, zahteva opredelitev trga zadevnih izdelkov in zadevnega geografskega trga. Zadevni trg izdelkov se opredeli na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe; te lahko vključujejo lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, ki so zamenljivi z vidika ponudbe in povpraševanja, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev. Upoštevni geografski trg, na podlagi katerega se opravi ocena izpostavljenosti konkurenci, zajema območje, na katerem se zadevna podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji in precejšnje razlike v ceni.

Predlog spremembe 97

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III.

3. Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III, ali če je država članica na zadevni trg razširila uporabo načel, določenih z zakonodajo Unije, ki so navedena v tej prilogi.

Predlog spremembe 98

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Zagotovi se varstvo intelektualne lastnine ponudnikov.

Predlog spremembe 99

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje navedene dejavnosti.

1. Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost popolnoma ali delno, tudi glede svojih posameznih sektorjev ali segmentov, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, tudi kar zadeva posamezne sektorje ali njegove segmente, lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje navedene dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta.

Predlog spremembe 100

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost. V tem stališču so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena.

Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost ali za enega od njenih sektorjev ali segmentov. V tem stališču so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena.

Predlog spremembe 101

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali je dejavnost iz členov 5 do 11 neposredno izpostavljena konkurenci na podlagi meril iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).

Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali so dejavnost ali njen posamezen sektor ali segment iz členov 5 do 11 neposredno izpostavljeni konkurenci na podlagi meril iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).

Predlog spremembe 102

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti, ta direktiva več ne velja v katerem koli od naslednjih primerov:

Za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta, ta direktiva več ne velja v katerem koli od naslednjih primerov:

Predlog spremembe 103

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je neka dejavnost v dani državi članici že predmet postopka na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, se nadaljnje zahteve v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članici pred potekom roka v zvezi s prvo zahtevo ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve zahteve.

4. Kadar je neka dejavnost ali eden od njenih sektorjev ali segmentov v dani državi članici že predmet postopka na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, se nadaljnje zahteve v zvezi z isto dejavnostjo ali enim od njenih sektorjev ali segmentov v isti državi članici pred potekom roka v zvezi s prvo zahtevo ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve zahteve.

Predlog spremembe 104

Predlog direktive

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.

1. Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.

2. Države članice zagotovijo, da bodo gospodarski subjekti delovali v skladu z določbami okoljske, socialne in delovne zakonodaje, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj, opravljanja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v mednarodnih konvencijah iz Priloge XIV ter zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije.

Predlog spremembe 105

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo število in ustrezno raven strokovne usposobljenosti osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

Predlog spremembe 106

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki začasnemu združenju gospodarskih subjektov omogočijo, da izpolni vse tehnične, pravne in finančne zahteve kot en subjekt s seštevanjem posameznih lastnosti svojih pripadnikov.

Predlog spremembe 107

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Ta člen ne preprečuje javnega razkritja nezaupnih delov oddanih naročil niti njihovih nadaljnjih sprememb.

Predlog spremembe 108

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

črtano

Predlog spremembe 109

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega upoštevanja nekaterih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, lahko Komisija priporoči upoštevanje posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe 110

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil se lahko oddajo pisno ali po telefonu; v drugem primeru je treba pred potekom roka za njihovo sprejetje poslati pisno potrdilo;

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil se lahko oddajo pisno;

Predlog spremembe 111

Predlog direktive

Člen 34 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za javna naročila gradenj, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 12, države članice lahko zahtevajo, da naročniki in ponudniki predložijo informacije o gradnji z uporabo elektronskih modelnih orodij in pri tem sledijo splošnim časovnim načrtom uveljavljanja elektronskega naročanja, navedenim v prvem pododstavku.

Predlog spremembe 112

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v zvezi z javnimi organi naročniki v smislu točke 1 člena 2 določijo pravila za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov naročanja iz te direktive, vključno z zasnovo in pripravo postopka, pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, izbiro kandidatov in ponudnikov ter oddajo naročila, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh ponudnikov.

1. Države članice v zvezi z javnimi organi naročniki v smislu točke 1 člena 2 vzpostavijo mehanizme za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.

Predlog spremembe 113

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse situacije, ko imajo osebe iz odstavka 2 neposreden ali posreden osebni interes pri izidu postopka naročanja, ki bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje njihovih nalog.

Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse situacije, ko imajo člani osebja ali organov odločanja pri javnem organu naročniku ali izvajalcu storitev javnega naročila, ki deluje v imenu javnega organa naročnika, ki so vključeni v izvajanje postopka javnega naročanja ali bi lahko vplivali na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni ali skupni interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskostjo in neodvisnost v okviru postopka javnega naročanja.

Predlog spremembe 114

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene tega člena „osebni interesi“ pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem poklicnih interesov.

črtano

Predlog spremembe 115

Predlog direktive

Člen 36 – odstavki 2, 3 in 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pravila iz odstavka 1 veljajo za navzkrižje interesov, ki vključujejo vsaj naslednje skupine oseb:

črtano

(a) člane osebja pri javnem organu naročniku, izvajalce storitev javnega naročila ali člane osebja drugih izvajalcev storitev, vključenih v izvajanje postopka javnega naročanja;

(b) vodilno osebo pri javnem organu naročniku in člane organov odločanja pri javnem organu naročniku, ki lahko, čeprav niso nujno vključeni v vodenje postopka javnega naročanja, vplivajo na izid navedenega postopka.

3. Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a) morajo člani osebja iz odstavka 2(a) razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo,

(b) kandidati in ponudniki na začetku postopka za oddajo javnega naročila predložijo izjavo o obstoju privilegiranih povezav z osebami iz odstavka 2(b), ki lahko z navedenimi osebami ustvarijo navzkrižje interesov; javni organ naročnik v posameznem poročilu iz člena 85 navede, ali je kateri kandidat ali ponudnik predložil izjavo.

Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

Če se ugotovijo privilegirane povezave, javni organ naročnik o tem takoj obvesti nadzorni organ, imenovan v skladu s členom 84, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nedovoljenega vpliva na postopek oddaje naročila ter zagotovi enako obravnavo kandidatov in ponudnikov. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

4. Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se dokumentirajo v posameznih poročilih iz člena 94.

Predlog spremembe 116

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.

1. Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je Unija sprejela v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.

Predlog spremembe 117

Predlog direktive

Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da je naročnikom omogočeno uporabiti odprte ali omejene postopke, ali postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, kot je določeno v tej direktivi.

Države članice zagotovijo, da je naročnikom omogočeno uporabiti odprte ali omejene postopke, ali postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom ter partnerstva za inovacije, kot je določeno v tej direktivi.

Predlog spremembe 118

Predlog direktive

Člen 40 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če v nujnih primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 20 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

3. Če v nujnih primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 25 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

Krajši rok se lahko določi samo v primeru nujnih razmer, vendar le, če jih niso povzročili naročniki sami.

Predlog spremembe 119

Predlog direktive

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki se pri pogajanjih ne smejo omejiti na ceno, navedeno v razpisih.

Predlog spremembe 120

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo inovacijska partnerstva, kot je določeno v tej direktivi. Lahko se odločijo, da ne bodo prenesle inovacijskih partnerstev v svojo nacionalno zakonodajo ali da bodo njihovo uporabo omejile na nekatere vrste naročil.

1. Države članice določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo inovacijska partnerstva, kot je določeno v tej direktivi.

Pri inovacijskih partnerstvih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži zahtevek za sodelovanje in se tako odzove na javni razpis v skladu s točkama (b) in (c) člena 39(2) z namenom ustanovitve strukturiranega partnerstva za razvijanje inovativnega izdelka, storitve ali inovativnih gradbenih del ter nadaljnjo nabavo izdelanega blaga, storitev ali gradbenih del, pod pogojem, da ustrezajo dogovorjenim ravnem in stroškom.

Predlog spremembe 121

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, če je mogoče, vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev. Določijo se vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je pridobil ustrezne pravice intelektualne lastnine.

2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, ki lahko zajema vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev ali dokončanja gradenj. V okviru partnerstva se določijo vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je v razpisni dokumentaciji navedel, pod katerimi pogoji sme uporabiti to pravico in prekiniti partnerstvo.

Predlog spremembe 122

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Naročilo se odda v skladu s pravili za postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom iz člena 42.

3. Naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila opišejo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, in merila za oddajo. Opis mora biti dovolj natančen, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu, ali, če se obvestilo o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti uporabi kot povabilo k oddaji ponudb, od datuma, ko je bilo poslano povabilo za potrditev interesa. Minimalni rok za sprejemanje prvih ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo.

3a. Naročniki se s ponudniki pogajajo o prvi in nadaljnjih ponudbah, ki so jih predložili, da bi izboljšali njihovo vsebino in da bi bolj ustrezale merilom za oddajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo naročil.

3b. Naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu s pododstavkom 3e, pisno obvestijo o vseh spremembah dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Tem ponudnikom zagotovijo dovolj časa, da spremenijo ponudbe in jih nato ponovno predložijo.

3c. V skladu s členom 18 naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Ta dogovor ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih informacij.

3d. O minimalnih zahtevah in merilih za oddajo naročila se ne pogaja.

Naročniki lahko po preteku roka za vlaganje ponudb in pred njihovo obravnavo opredelijo relativne uteži za sestavne dele posameznega merila za oddajo, ki se zaradi določitve ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu s členom 76(4) opredeli vnaprej, če:

(a) se merila za oddajo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila ali v obvestilu o oddaji naročila ne spremenijo;

(b) niso zajeti novi elementi, ki bi bili utegnili vplivati na pripravo ponudb; in

3e. Postopki partnerstev za inovacije se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja, in sicer na podlagi meril za oddajo, navedenih v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali razpisni dokumentaciji. Naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila jasno navede, ali se je odločil za to možnost.

Naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti in izkušenj ponudnikov na področju raziskav in razvoja ali pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 72(2) lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

3f. Naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti kandidatov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 72(2) lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 76(1)(a).

Predlog spremembe 123

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz se določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje ostaneta v okviru ustreznih omejitev, ob upoštevanju potrebe po povračilu stroškov, vključno s stroški, nastalimi med razvojem inovativne rešitve, in zagotovitve ustreznega dobička.

4. Naročniki zagotovijo, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost blaga, storitev ali gradenj ne sme biti nesorazmerna glede na naložbo, potrebno za njihov razvoj.

Naročniki ne uporabljajo partnerstev za inovacije tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Predlog spremembe 124

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 125

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) varstva drugih izključnih pravic.

(iii) varstva drugih izključnih pravic, vključno z lastništvom lokacije.

Predlog spremembe 126

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1 – točka d – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta izjema se uporablja samo, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

Ta izjema se uporablja samo, če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

Predlog spremembe 127

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče spoštovati rokov za odprte postopke, omejene postopke in postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;

(e) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče spoštovati rokov za odprte postopke, omejene postopke in postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;

Predlog spremembe 128

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) je nepravilna ali nesprejemljiva in

(a) je nepravilna ali nesprejemljiva, ali

Predlog spremembe 129

Predlog direktive

Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od petih let, razen v naslednjih primerih:

(a) predmet okvirnega sporazuma so gradnje ali storitve, ki se bodo izvajale več kot pet let; ali

(b) gospodarski subjekti morajo izvesti naložbe, katerih amortizacijska doba je daljša od petih let ali ki so povezane z vzdrževanjem, zaposlitvijo ustreznega osebja za izvajanje naročila ali z usposabljanjem osebja za izvajanje naročila.

Veljavnost okvirnega sporazuma temelji na življenjskem ciklu gradnje, storitve ali blaga.

Predlog spremembe 130

Predlog direktive

Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po sklenitvi okvirnega sporazuma se število udeleženih javnih organov naročnikov poveča samo pod naslednjimi pogoji:

(a) okvirni sporazum je sklenil centralni nabavni organ;

(b) možnost razširitve je bila izrecno predvidena v obvestilu o naročilu;

(d) o razširitvi soglašajo vsi podpisniki okvirnega sporazuma.

Predlog spremembe 131

Predlog direktive

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnikov, lahko uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.

1. Za običajne nakupe blaga ali storitev, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnikov, lahko uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.

Predlog spremembe 132

Predlog direktive

Člen 46 – odstavek 3 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem, in opišejo potek postopka;

Predlog spremembe 133

Predlog direktive

Člen 46 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se ne zaračunajo nobeni stroški.

7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se med postopkom javnega naročanja ne zaračunajo stroški.

Predlog spremembe 134

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se ponujajo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti glede določenih sestavnih delov ponudb.

1. Naročniki lahko za običajno standardno blago in storitve uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb.

Predlog spremembe 135

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih meril:

3. Elektronska dražba temelji na cenah in/ali novih vrednostih nekaterih elementov ponudb, navedenih v specifikacijah.

(a) izključno na cenah, kadar se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno;

(b) na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v specifikacijah, kadar se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

Predlog spremembe 136

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pred začetkom postopka elektronske dražbe naročniki opravijo celovito začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo naročila in utežjo, ki jim je določena.

5. Pred začetkom elektronske dražbe javni organi naročniki opravijo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merili za oddajo in utežmi, ki so jim določene.

Predlog spremembe 137

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Kadar se naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat celovitega ocenjevanja zadevne ponudbe, opravljeno v skladu z utežmi iz prvega pododstavka člena 76(5).

6. Povabilu se doda rezultat celovite ocene zadevnega ponudnika, opravljene v skladu z utežmi iz prvega pododstavka člena 76(5).

Predlog spremembe 138

Predlog direktive

Člen 49 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to Direktivo, kadar nabavo izvede z uporabo centraliziranih nabavnih dejavnosti, če zadevne postopke za oddajo javnih naročil in njihovo izvajanje v vseh njihovih fazah od objave javnega razpisa do konca izvajanja posledične pogodbe ali pogodb upravlja izključno centralni organ za oddajo javnih naročil.

Predlog spremembe 139

Predlog direktive

Člen 51 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. En ali več naročnikov se lahko dogovorijo za skupno izvedbo posameznih javnih naročil.

1. Dva ali več naročnikov se lahko dogovorijo za skupno izvedbo posameznih javnih naročil.

Predlog spremembe 140

Predlog direktive

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar en sam naročnik upravlja zadevne postopke za oddajo javnih naročil v vseh njihovih fazah od objave javnega razpisa do konca izvajanja posledične pogodbe ali pogodb, je izključno ta naročnik odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to direktivo.

Kadar postopek za oddajo javnega naročila zadevni naročniki v celoti upravljajo skupaj, so za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to direktivo skupno odgovorni. Kadar postopek za oddajo naročila v svojem imenu in imenu drugih vodi ali upravlja eden od sodelujočih naročnikov, se šteje, da naročniki postopek izvajajo skupaj.

Predlog spremembe 141

Predlog direktive

Člen 52 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri določanju nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) lahko naročniki izberejo nacionalne določbe katere koli države članice, v kateri se nahaja vsaj en od sodelujočih naročnikov.

Pri določanju nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) naročniki izberejo nacionalne določbe katere koli države članice, v kateri se nahaja vsaj en od sodelujočih naročnikov.

Predlog spremembe 142

Predlog direktive

Člen 52 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) kadar ni mogoče določiti nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b), uporabijo naročniki nacionalne določbe države članice naročnika, ki nosi največji delež stroškov.

črtano

Predlog spremembe 143

Predlog direktive

Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S tem namenom lahko naročniki poiščejo ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali tretjih oseb ali tržnih udeležencev, če tak nasvet nima učinka oviranja konkurence ter njegova posledica ni kršenje načel nediskriminacije in preglednosti.

S tem namenom lahko naročniki poiščejo ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali tretjih oseb ali tržnih udeležencev.

Predlog spremembe 144

Predlog direktive

Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki

(i) v povabilu k sodelovanju pri preverjanju trga pojasnijo, katere informacije štejejo za relevantne in se zato lahko posredujejo vsem potencialnim ponudnikom, in

(ii) podrobno opišejo pravice udeležencev preverjanja trga in postopke, ki so jim na voljo za zaščito zaupnih informacij.

Predlog spremembe 145

Predlog direktive

Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Tehnične specifikacije se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, če so povezane s predmetom naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.

Predlog spremembe 146

Predlog direktive

Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za vsa javna naročila se določijo tehnične specifikacije, s čimer se zagotovi, da izdelki, storitve in gradnje iz naročila dosegajo standarde zakonodaje o varstvu podatkov v času načrtovanja obdelave osebnih podatkov (vgrajeno varstvo podatkov).

Predlog spremembe 147

Predlog direktive

Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj.

Predlog spremembe 148

Predlog direktive

Člen 54 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradbenih del ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;

(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in, po prednostnem vrstnem redu ter brez diskriminacije glede na metodo razvoja, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi "ali enakovredni(-e)";

Predlog spremembe 149

Predlog direktive

Člen 55 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oznake

Certifikati in oznake

Predlog spremembe 150

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradbenega dela, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) odstavka 3 člena 54, lahko zahtevajo, da ta gradbena dela, blago ali storitve nosijo posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1. Kadar naročniki določijo okoljske, socialne ali druge zahteve ali merila v tehničnih specifikacijah, merila za dodelitev ali klavzule o izvajanju naročila, lahko zahtevajo posebno oznako ali certifikat kot dokazilo, da te gradnje, blago ali storitve ustrezajo tem zahtevam ali merilom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Predlog spremembe 151

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zahteve v zvezi z oznako zadevajo izključno značilnosti, ki so povezane s predmetom naročila in so primerne za opredelitev značilnosti gradbenih del, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

(a) zahteve, ki jih je treba izpolniti za pridobitev oznake ali certifikata, so primerne za opredelitev značilnosti gradbenih del, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

Predlog spremembe 152

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(b) zahteve, ki jih je treba izpolniti za pridobitev oznake ali certifikata, temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

Predlog spremembe 153

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) oznake se določi z odprtim in preglednim postopkom, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami,

(c) oznake ali certifikate se določi z odprtim in preglednim postopkom, v katerem imajo bistveno vlogo vse ustrezne zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi in nevladnimi organizacijami;

Predlog spremembe 154

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 –točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(d) so oznake ali certifikati na voljo vsem zainteresiranim stranem;

Predlog spremembe 155

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.

(e) zahteve, ki jih je treba izpolniti za pridobitev oznake ali certifikata, določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake ali certifikata. Tretja oseba je lahko posebni nacionalni ali vladni organ ali organizacija.

Predlog spremembe 156

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki, ki zahtevajo določeno oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli naročniki. Za proizvode brez oznake naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila.

Naročniki, ki zahtevajo določeno oznako ali certifikat, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve posebne oznake ali certifikata, ki so jo navedli naročniki. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do oznake ali je ne more pridobiti v ustreznem roku, naročniki sprejmejo tudi druga primerna dokazila o izpolnjevanju teh zahtev, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da pomanjkanja dostopa ni mogoče pripisati samemu gospodarskemu subjektu. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevano oznako mora zagotoviti ponudnik.

Predlog spremembe 157

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar oznaka izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c) , (d) in (e) odstavka 1, vendar določa tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko naročniki uporabijo tiste od podrobnih specifikacij zadevne oznake ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so ustrezni za opredelitev značilnosti tega predmeta.

2. Kadar oznaka ali certifikat izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c) , (d) in (e) odstavka 1, vendar določa tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko naročniki uporabijo tiste od podrobnih specifikacij zadevne oznake ali certifikata ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so ustrezni za opredelitev značilnosti tega predmeta.

Predlog spremembe 158

Predlog direktive

Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo predložitev poročila o preizkusih s strani priznanega organa ali potrdilo, ki ga je izdal tak organ, kot način dokazovanja skladnosti s tehničnimi specifikacijami.

Predlog spremembe 159

Predlog direktive

Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil, ki so jih pripravili priznani organi, o skladnosti z določeno tehnično specifikacijo, naročniki sprejmejo tudi potrdila s strani drugih enakovrednih priznanih organov.

Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki so jih pripravili posebni organi za ocenjevanje skladnosti, naročniki sprejmejo tudi potrdila s strani drugih enakovrednih priznanih organov.

Predlog spremembe 160

Predlog direktive

Člen 56 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Naročniki sprejmejo druge ustrezne načine dokazovanja, ki so drugačni od tistih iz odstavka 1, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih, kot so navedena v odstavku 1, ali nobene možnosti, da jih pridobi v ustreznem časovnem roku.

2. Če pomanjkanja dostopa ni mogoče pripisati zadevnemu gospodarskemu subjektu, naročniki sprejmejo druge ustrezne in enakovredne načine dokazovanja, ki so drugačni od tistih iz odstavka 1 in lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih, kot so navedena v odstavku 1, ali nobene možnosti, da jih pridobi v ustreznem časovnem roku. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevanimi poročili o preizkusih ali certifikati mora zagotoviti ponudnik.

Predlog spremembe 161

Predlog direktive

Člen 56 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 54(6), členom 55 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena, da se dokaže skladnost s tehničnimi zahtevami. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 96.

4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 54(6), členom 55 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena. Pristojni organi države članice sedeža gospodarskega subjekta zagotovijo te informacije v skladu s členom 96.

Predlog spremembe 162

Predlog direktive

Člen 57 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, celovit, neposreden in brezplačen, zadostuje sklic na to dokumentacijo.

2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je celovit, neposreden in brezplačen, zadostuje sklic na to dokumentacijo.

Predlog spremembe 163

Predlog direktive

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.

Naročniki upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik skupaj z osnovno ponudbo in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki, če so povezane s predmetom naročila.

Predlog spremembe 164

Predlog direktive

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki v specifikacijah navedejo, ali dovoljujejo variantne ponudbe ali ne in če jih, navedejo minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter morebitne posebne zahteve za njihovo predložitev. Kadar se variantne ponudbe dovolijo, naročniki zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

Naročniki se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da ne bodo dovolili variantnih ponudb, pod pogojem, da razloge za to navedejo v obvestilu o naročilu, ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa.

Predlog spremembe 165

Predlog direktive

Člen 58 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki, ki so predložitev variantnih ponudb dovolili, variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.

2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.

Predlog spremembe 166

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Uporablja se člen 13(7).

1. Da bi malim in srednjim podjetjem omogočili večji dostop do javnih naročil, se naročila lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Uporablja se člen 13(7).

Predlog spremembe 167

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.

črtano

Naročniki v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedejo, ali si pridržujejo pravico do take možnosti in, če si jo, katere sklope se lahko razvrsti skupaj v okvir enega naročila.

Ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto v zvezi z vsemi posameznimi sklopi, ki jih pokriva naročilo, lahko oddajo naročilo za več kot en sklop, če so merila za oddajo, določena v skladu s členom 76, bolje izpolnjena glede na vse sklope, ki jih zadevno naročilo pokriva. Naročniki navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za to primerjavo, v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.

Predlog spremembe 168

Predlog direktive

Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki v dveh mesecih po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila o rezultatih postopka za oddajo javnega naročila.

1. Naročniki najpozneje 14 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila, ki navaja rezultate postopka za oddajo javnega naročila.

Predlog spremembe 169

Predlog direktive

Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru nepopolnega ali nedoslednega obvestila o oddaji naročila Komisija stopi v stik z naročnikom, da bi prejela dopolnilo ali pojasnilo obvestila o oddaji naročila.

Predlog spremembe 170

Predlog direktive

Člen 70 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.

5. Javni organi naročniki ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so na podlagi jasnih in zadostnih dokazov ugotovili, da ponudba ni skladna z določbami okoljskega, socialnega in delovnega prava iz člena 29(2).

Predlog spremembe 171

Predlog direktive

Člen 74 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Merila in pravila iz odstavka 1 lahko vključujejo merila za izbor iz člena 56 Direktive 2004/18/ES, pod pogoji iz navedene direktive, predvsem glede omejitev zahtev v zvezi z letnim prometom, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 3 zadevnega člena.

2. Merila in pravila iz odstavka 1 lahko vključujejo merila za izbor iz člena 56 Direktive 2004/18/ES, pod pogoji iz navedene direktive, predvsem glede omejitev zahtev v zvezi z letnim prometom, sprejetje samoprijav ter evropskega potnega lista za javna naročila, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 3 zadevnega člena.

Predlog spremembe 172

Predlog direktive

Člen 74 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo členi od 57 do 60 Direktive 2004/18/ES.

3. Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo členi od 55 do 60 Direktive 2004/18/ES.

Predlog spremembe 173

Predlog direktive

Člen 75 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku. Da ne bi zapostavljali ponudnikov, ki vlagajo čas in denar za pridobivanje certifikatov, se breme zagotavljanja enakovrednosti z določeno oznako naloži ponudniku, ki enakovrednost uveljavlja.

Predlog spremembe 174

Predlog direktive

Člen 75 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku. Da ne bi zapostavljali ponudnikov, ki vlagajo čas in denar za certifikate, se breme zagotavljanja enakovrednosti z določeno oznako naloži ponudniku, ki enakovrednost uveljavlja.

Predlog spremembe 175

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:

1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe.

(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b) najnižja cena.

Predlog spremembe 176

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stroški se lahko po izbiri naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77.

črtano

Predlog spremembe 177

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz odstavka 1 z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.

Predlog spremembe 178

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:

Ta merila lahko poleg cene ali stroškov vključujejo tudi kakovostne, okoljske in socialne vidike, kot so:

Predlog spremembe 179

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, socialnimi, okoljskimi in inovativnimi lastnostmi, vključno s stroškovno učinkovitostjo javnega naročanja na kratke razdalje, in stroški v vsem življenjskem ciklu v skladu s členom 67;

Predlog spremembe 180

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(b) če je to pomembno za izvedbo naročila, usposobljenost in izkušnje osebja, določenega za izvajanje zadevnega naročila;

Predlog spremembe 181

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) poprodajne storitve in tehnično pomoč, datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave;

(c) poprodajne storitve in tehnično pomoč ter pogoje dostave, kot so datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave;

Predlog spremembe 182

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

črtano

Predlog spremembe 183

Predlog direktive

Člen 76 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

5. Naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Predlog spremembe 184

Predlog direktive

Člen 77 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki 22 člena 2:

1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema deloma ali vse naslednje stroške naročnika v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:

Predlog spremembe 185

Predlog direktive

Člen 77 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zunanje okoljske stroške, kot so socialni ali neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

(b) zunanje stroške, na primer socialne ali okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

Predlog spremembe 186

Predlog direktive

Člen 77 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

2. Če naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo, katere podatke morajo posredovati ponudniki in katero metodo bo javni organ naročnik uporabil za določitev stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metoda mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(a) oblikovana je bila na podlagi tesnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;

(b) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.

(ca) zahtevane podatke lahko običajno skrbni gospodarski subjekti, tudi iz tretjih držav, zagotovijo z razumnim prizadevanjem.

Naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede naročnik.

Predlog spremembe 187

Predlog direktive

Člen 77 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).

3. Vsaka skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, ki je bila sprejeta kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, ali kot del evropske tehnične specifikacije, se šteje, da je skladna z merili iz odstavka 2 in se lahko vključi v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).

Predlog spremembe 188

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1. Naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo predlagano ceno ali stroške v ponudbi, če se ponudbe zdijo neobičajno nizke glede na gradnje, blago ali storitve.

(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

Predlog spremembe 189

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

črtano

Predlog spremembe 190

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

3. Pojasnila iz odstavka 1 se lahko nanašajo zlasti na:

Predlog spremembe 191

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(d) skladnost z določbami socialnega, okoljskega in delovnega prava iz člena 29(2);

Predlog spremembe 192

Predlog direktive

Člen 79 - odstavek 3 - točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) upoštevanje zahtev za oddajo naročil podizvajalcem, določenih v členu 81;

Predlog spremembe 193

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.

Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z določbami socialnega, okoljskega in delovnega prava iz člena 29(2) ali z zakonodajo o varstvu podatkov.

Predlog spremembe 194

Predlog direktive

Člen 79 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

5. Ponudnik oddani ponudbi priloži častno izjavo, s katero potrjuje, da po svoji najboljši vednosti in v dobri veri ni prejel za namen svoje ponudbe državne pomoči, ki bi bila nezdružljiva s členom 107 PDEU ali bi bila nezdružljiva s tem členom, če bi bila država, ki bi takšno pomoč zagotovila, država članica Unije, na zahtevo naročnika pa zagotovi vse dokumente, ki to dokazujejo.

Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, o tem obvesti Komisijo.

Če se ugotovi, da je izbrani ponudnik prejel protipravno državno pomoč, se razpisni postopek prekliče.

Predlog spremembe 195

Predlog direktive

Člen 79 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 79a

Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav

1. Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Unija ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Unije na trge teh tretjih držav. Ta člen ne vpliva na obveznosti Unije ali njenih držav članic do tretjih držav.

2. Naročniki lahko od ponudnikov zahtevajo, da posredujejo informacije o poreklu pa tudi vrednosti proizvodov navedenih v ponudbi. Kot predhodni dokaz se sprejme ponudnikova častna izjava. Naročnik lahko kadar koli med postopkom zahteva predložitev dela ali celote zahtevane dokumentacije. Vse ponudbe za oddajo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če vrednost proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 1, presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.

3. Če sta ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka in glede na merila za oddajo, opredeljena v členu 76, dve (ali več) ponudbi enakovredni, je treba dati prednost tistim, ki jih v skladu z odstavkom 2 ni mogoče zavrniti. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.

V skladu s prvim pododstavkom se eni ponudbi ne da prednosti pred drugo, če bi njeno sprejetje naročnika prisililo k nabavi opreme, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo nezdružljivost, tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali nesorazmerne stroške.

4. Za namene tega člena se tretje države, na katere so se v skladu z odstavkom 1 s sklepom Sveta razširile ugodnosti določb iz te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, iz odstavka 2.

5. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Unije na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o rezultatih, ki so jih ta pogajanja morda prinesla, in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov, in sicer prvič v drugi polovici prvega leta po začetku veljavnosti te direktive.

Evropski parlament in Svet lahko v skladu z rednim zakonodajnim postopkom upoštevaje razvoj dogodkov spremenita določbe tega člena.

_____________

¹UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

Predlog spremembe 196

Predlog direktive

Člen 79 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 79b

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev

1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, pravno ali dejansko, srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil gradenj, blaga ali storitev v tretjih državah.

2. Komisija Evropskemu parlamentu Svetu pred 31. decembrom 2014 in nato v rednih časovnih presledkih poroča o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

3. Komisija si tako, da se obrne na zadevno tretjo državo, prizadeva odpraviti kakršno koli stanje, ko na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:

(a) podjetjem s sedežem v Uniji ne omogoča dejanskega dostopa, primerljivega s tistim, ki ga Unija omogoča podjetjem s sedežem v tej tretji državi;

(b) podjetjem s sedežem v Uniji ne omogoča nacionalne obravnave ali istih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo podjetjem s sedežem v tej tretji državi; ali

4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh težavah, s katerimi se, pravno ali dejansko, srečujejo in o njih poročajo podjetja s sedežem na njihovem ozemlju in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava iz Priloge XIV, ko so ta podjetja poskušala pridobiti javna naročila v tretjih državah.

5. V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet odloči, da se za obdobje, ki mora biti navedeno v sklepu, začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:

(a) podjetjem, za katera velja zakonodaja zadevnih tretjih držav;;

(b) podjetjem, ki so pridružena podjetjem iz točke (a) in imajo sedež v Uniji, vendar nimajo neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom katere izmed držav članic;

Svet o tem čimprej odloča s kvalificirano večino.

Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

6. Ta člen ne vpliva na obveznosti Skupnosti do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Predlog spremembe 197

Predlog direktive

Člen 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z vsebino in izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske vidike, vidike v zvezi z inovacijami, , okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Predlog spremembe 198

Predlog direktive

Člen 81 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.

1. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila od ponudnika zahteva, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.

Predlog spremembe 199

Predlog direktive

Člen 81 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Izbrani ponudnik naročniku posreduje ime, kontaktne podatke in podatke o pravnih zastopnikih podizvajalcev ter morebitne spremembe teh podatkov v času izvajanja naročila. Podizvajalci v podizvajalski verigi te podatke ponudniku zagotovijo prek svojega neposrednega izvajalca. Podizvajalci te podatke v časi izvajanja naročila posodabljajo.

Predlog spremembe 200

Predlog direktive

Člen 81 - odstavka 3 a in 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo vse obvezne pravne, regulativne in upravne določbe, ki veljajo v državah članicah, v katerih se izvaja naročilo, kar vključuje obveznosti iz člena 29(2). Države članice lahko v ta namen določijo sistem odgovornosti v podizvajalski verigi, da bi bil neposredni izvajalec podizvajalca odgovoren v primeru, ko podizvajalec ne spoštuje ene od teh določb ali je insolventen. Ta sistem bi moral v primeru insolventnosti neposrednega izvajalca zagotoviti odgovornost naslednjega solventnega neposrednega izvajalca v podizvajalski verigi, vključno z glavnim izvajalcem.

3b. Države članice lahko v okviru nacionalnih zakonodaj poskrbijo za strožja pravila glede odgovornosti.

Predlog spremembe 201

Predlog direktive

Člen 83 – odstavek 2– uvodni del in točki -a in -aa (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

2. Sprememba se brez poseganja v odstavka 3 in 4 šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(-a) spreminja naravo naročila;

(-aa) povzroči zamenjavo pogodbene strani;

Predlog spremembe 202

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 203

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

črtano

Predlog spremembe 204

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

Točka (-aa) odstavka 2 se ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, prenosu premoženja ali sredstev med podjetji, prevzemu pogodbene strani po njenem stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive ali v primeru, da naročnik v skladu z določbami držav članic v skladu s členom 81 od glavnega izvajalca prevzame status podpisnika.

Predlog spremembe 205

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 ali je manjša od 10 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

Predlog spremembe 206

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Sprememba se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, kadar se obseg naročila lahko spremeni zaradi:

(a) pomembnih inovacij ali tehničnih sprememb;

(b) tehničnih težav pri delovanju ali vzdrževanju, kjer je potrebno posredovanje prvotnega izvajalca;

(c) potrebnega izvajanja nujnih in nepredvidljivih gradenj ali storitev ali dobave blaga, ki jih ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila brez povzročitve večjih motenj za naročnika.

Predlog spremembe 207

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj ali v obliki revizijskih klavzul v zvezi s spremembo cen. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

Predlog spremembe 208

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Za namene izračuna cene iz odstavka 4 tega člena je posodobljena cena referenčna vrednost, če pogodba vsebuje indeksacijsko klavzulo.

Predlog spremembe 209

Predlog direktive

Člen 82 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

7. Naročniki se ne sklicujejo na določbe tega člena v zvezi s spremembami naročila, če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalce zavaroval.

(a) če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti;

(b) če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval.

Predlog spremembe 210

Predlog direktive

Člen 83 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) izjeme iz člena 21 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 21(4);

(a) izjeme iz člena 21 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 21(4), z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja;

Obrazložitev

Takšna določba ni potrebna v zakonodaji EU o javnem naročanju. To lahko ustrezno ureja nacionalna zakonodaja.

Predlog spremembe 211

Predlog direktive

Člen 83 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice zagotovijo, da imajo naročniki pod pogoji iz veljavnega nacionalnega pogodbenega prava možnost, da prekinejo okvirni sporazum med obdobjem njegove veljavnosti, če gospodarski subjekt kaže znatne ali nenehne pomanjkljivosti pri uresničevanju bistvenih zahtev v okviru sporazuma.

Predlog spremembe 212

Predlog direktive

Člen 85 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki, ki nameravajo oddati naročilo za storitve iz člena 84, svojo namero objavijo z obvestilom o naročilu.

1. Naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo za storitve iz člena 84, svojo namero objavijo s periodičnim informativnim obvestilom, ki se stalno objavlja in vsebuje informacije iz dela A Priloge XVIII. V tem obvestilu se navede, da bo pogodba dodeljena brez nadaljnje objave, ter gospodarske subjekte povabi, naj pisno izrazijo svoj interes.

Predlog spremembe 213

Predlog direktive

Člen 85 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije iz Priloge XVIII v skladu s standardnimi vzorci obvestil. Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

3. Obvestilo iz odstavka 2 vsebuje informacije iz dela B Priloge XVIII v skladu s standardnimi obrazci obvestil. Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

Predlog spremembe 214

Predlog direktive

Člen 86 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

1. Države članice v skladu s členom 85(1) vzpostavijo poenostavljene postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

Predlog spremembe 215

Predlog direktive

Člen 86 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.

2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne sprejemljivosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev, temveč da se pri socialnih storitvah upoštevata merili kakovosti in trajnosti.

Predlog spremembe 216

Predlog direktive

Člen 92 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvrševanje

Izvajanje in izvrševanje s strani pristojnih organov in struktur

Predlog spremembe 217

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo naročniki.

1. Da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje, države članice zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena izvaja eden ali več organov ali struktur. Komisiji sporočijo imena vseh organov ali struktur, pristojnih za te naloge.

Predlog spremembe 218

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o oddaji javnih naročil, vključno z izvajanjem projektov, ki jih sofinancira Unija, da bi pravočasno odkrivale ogrožanje finančnih interesov Unije. Spremljanje se uporabi za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o morebitnih primerih goljufij pri javnih naročilih, navzkrižju interesov in drugih hujših nepravilnostih.

Če organi ali telesa za nadzor ugotovijo specifične kršitve ali sistemske probleme, zagotovijo, da se o teh problemih obvestijo nacionalni revizijski organi, sodišča ali drugi ustrezni organi ali strukture, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlament ali njegovi odbori.

Predlog spremembe 219

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Izidi dejavnosti spremljanja iz člena 2 so na voljo javnosti prek ustreznih informacijskih sredstev. Države članice predvsem vsaj vsaki dve leti objavijo pregled najpogostejših virov nepravilne uporabe ali pravne negotovosti, vključno z možnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, morebitne primere goljufije in drugega nezakonitega ravnanja.

Države članice vsaki dve leti Komisiji posredujejo splošni pregled nacionalne trajnostne politike o javnih naročilih, v katerem opišejo zadevne nacionalne akcijske načrte in pobude ter njihovo praktično izvajanje, če je znano. Navedejo tudi, kako uspešna so mala in srednja podjetja pri javnih naročilih; če je delež vrednosti teh naročil manjši od 50 %, države članice navedejo, ali so vzpostavljene pobude za povečanje njihove uspešnosti.

Komisija na podlagi prejetih podatkov redno izdaja poročilo o izvajanju in zgledih najboljše prakse tovrstnih politik na notranjem trgu.

Predlog spremembe 220

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1c. Države članice zagotovijo, da so naročnikom in gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, brezplačno na voljo smernice za razlago in uporabo zakonodaje Unije o javnih naročilih, ki so jim v pomoč pri pravilni uporabi pravil Unije na področju javnega naročanja.

Predlog spremembe 221

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1d. Države članice brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, določijo točko za stike za sodelovanje s Komisijo pri uporabi zakonodaje Unije in izvajanju proračuna Unije na podlagi členov 17 in 317 PDEU.

Predlog spremembe 222

Predlog direktive

Člen 92 – odstavek 1 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1e. Naročniki vsaj za čas trajanja naročila hranijo kopije vseh sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od:

(a) 1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b) 10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

Predlog spremembe 223

Predlog direktive

Člen 93

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 93

črtano

1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse naročnike.

2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a) navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b) celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c) centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

(a) spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b) pravno svetovanje naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e) opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g) spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 92/13/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev naročnikov s to direktivo in splošnimi načeli Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

6. Javni organi naročniki nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

(a) 1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b) 10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.

8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

Predlog spremembe 224

Predlog direktive

Člen 94 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem naročilu, okvirnem sporazumu in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:

1. Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem naročilu, okvirnem sporazumu, če ti presegajo mejne vrednosti, in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, za vse pogodbe o javnih naročilih, katerih vrednost je enaka mejnim vrednostim iz člena 12 ali jih presega. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:

Predlog spremembe 225

Predlog direktive

Člen 94 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.

Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovijo, da hranijo zadostno dokumentacijo za utemeljitev odločitev v vseh fazah postopka javnega naročanja – v zvezi s sporočili gospodarskim, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.

Predlog spremembe 226

Predlog direktive

Člen 95 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 93, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

1. Države članice pošljejo Komisiji statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

Predlog spremembe 227

Predlog direktive

Člen 95 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da to poročilo vsebuje vsaj število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11, in vse druge informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe sporazuma. To vključuje število in vrednost naročil, oddanih po postopku s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa, razčlenjenih v skladu z okoliščinami iz člena 44 in po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11. Navede tudi državo članico ali tretjo državo izbranega izvajalca.

3. Za vse pogodbe nad mejnimi vrednostmi iz člena 12 države članice zagotovijo, da to poročilo vsebuje ocenjeno število in vrednost oddanih naročil v zadevnem letu, razčlenjenih po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11, in vse druge informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe Sporazuma STO o vladnih naročilih.

Predlog spremembe 228

Predlog direktive

Člen 95 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

5. Komisija določi standardni obrazec za letno statistično poročilo iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

Predlog spremembe 229

Predlog direktive

Člen 96 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pomoč za naročnike in podjetja

Pomoč za naročnike

Predlog spremembe 230

Predlog direktive

Člen 96 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.

1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko informiranje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi tehnično pomoč in informacije v zvezi s posameznimi vprašanji, zlasti v zvezi z členi 70, 71, 74 in 81.

Predlog spremembe 231

Predlog direktive

Člen 96 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.

črtano

Predlog spremembe 232

Predlog direktive

Člen 96 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.

črtano

Predlog spremembe 233

Predlog direktive

Člen 96 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.

črtano

Predlog spremembe 234

Predlog direktive

Člen 96 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera med navedenimi organi in strukturami.

črtano

Predlog spremembe 235

Predlog direktive

Člen 97 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotavljajo medsebojno pomoč in sprejmejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da zagotovijo izmenjavo informacij o zadevah iz členov 56, 75 in 79. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

1. Države članice zagotavljajo medsebojno pomoč in sprejmejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da zagotovijo izmenjavo informacij o zadevah iz členov 71, 72, 56, 75 in 79. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

Predlog spremembe 236

Predlog direktive

Člen 97 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.

črtano

Predlog spremembe 237

Predlog direktive

Člen 98 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 38, 25, 65, 70 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

Predlog spremembe 238

Predlog direktive

Člen 98 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 4, 35, 38, 25, 65, 70. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe 239

Predlog direktive

Priloga 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) postopki za dodeljevanje zmogljivosti železniške infrastrukture, podeljevanje železniških licenc ali varnostnih certifikatov v skladu z direktivami 95/18/ES, 2001/14/ES in 2004/49/ES.

Predlog spremembe 240

Predlog direktive

Priloga 3 – točka D – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Železniški tovorni promet

Železniški promet

Predlog spremembe 241

Predlog direktive

Priloga 3 – točka D – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Železniški potniški promet

črtano

Predlog spremembe 242

Predlog direktive

Priloga VIII – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(2) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo določi s soglasjem in odobri pristojna organizacija za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katero usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

Predlog spremembe 243

Predlog direktive

Priloga VIII – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali v skladu s členom 9 ter členom 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [XXX] o evropski standardizaciji [ter o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta], ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

(4) „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali, na področju informacijskih in komunikacijski tehnologij, v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji¹;

_________________

UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

Predlog spremembe 244

Predlog direktive

Priloga 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Referenčna številka CPV

Opis

Referenčna številka CPV

Opis

79611000-0; od 85000000-9 do 85323000-9

(razen 85321000-5 in 85322000-2);

Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva

79611000-0; 75200000-8; 75231200-6; 75231240-8;

od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2); in 98133100-5 in 98200000-5

Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva ter sorodne storitve

75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6)

Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture

75300000-9

Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja

75300000-9

Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja¹

75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1

Storitve v okviru dajatev

75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0,75320000-5, 75330000-8, 75340000-1

Storitve v okviru dajatev

98000000-3

Druge javne, skupne in osebne storitve

98000000-3; 55521100-9

Druge javne, skupne in osebne storitve

98120000-0

Storitve sindikatov

98120000-0

Storitve sindikatov

98131000-0

Storitve verskih organizacij

98131000-0

Storitve verskih organizacij

Od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1)

Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja

od 79100000-5 do 79140000-7

Pravne storitve, če niso izključene v skladu s točko (b) prvega odstavka člena 19(b)

______________________

¹Teh storitev ta direktiva ne zajema, če so organizirane kot negospodarske storitve splošnega pomena. Države članice lahko same organizirajo zagotavljanje obveznih socialnih storitev ali drugih storitev kot storitev splošnega pomena ali kot negospodarskih storitev splošnega pomena.

Predlog spremembe 245

Predlog direktive

PRILOGA XVIII – Del A

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Del A Obvestilo o naročilu

Del A Periodično informativno obvestilo

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov naročnika.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Opis storitev, ki se bodo zagotavljale, ali njihovih kategorij in po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki jih je treba zagotoviti, vključno z navedbo zadevnih količin ali vrednosti, referenčne številke nomenklature.

3. Kratek opis storitev, ki se bodo zagotavljale, ali njihovih kategorij in po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki jih je treba zagotoviti, vključno z navedbo zadevnih količin ali vrednosti, referenčne številke nomenklature, če je znano.

3a. Naslednje informacije, če so že znane:

4. Šifra NUTS za glavni kraj izvajanja storitev.	a) Koda NUTS za glavni kraj izvajanja storitev.
5. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.	b) Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.
6. Glavni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti v zvezi z njihovo udeležbo, ali, kjer je to primerno, elektronski naslov, kjer se lahko pridobijo podrobne informacije.	c) Glavni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti v zvezi z njihovo udeležbo, ali, kjer je to primerno, elektronski naslov, kjer se lahko pridobijo podrobne informacije.
7. Roki za vzpostavitev stika z naročnikom glede sodelovanja.
8. Kakršne koli druge pomembne informacije.	8. Kakršne koli druge pomembne informacije.

[1] UL C 191, 29.6.2012, str. 84
[2] UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

OBRAZLOŽITEV

Po mnenju poročevalca je treba pri posodobitvi direktiv o javnih naročilih najti ravnotežje med poenostavitvijo pravil ter poštenimi in učinkovitimi postopki, povezanimi z inovativnimi in trajnostnimi merili za dodeljevanje naročil, obenem pa je treba zagotoviti večjo udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) ter posplošiti uporabo elektronskega javnega naročanja.

Cilj bi moral biti poln izkoristek potenciala javnega naročanja na enotnem trgu, ki bi spodbudil trajnostno rast, zaposlovanje in socialno vključenost. Ker so javna naročila pomemben del gospodarstva (ocenjeni delež je 19 % BDP Unije), bi uspešna revizija in izvajanje pravil javnega naročanja bistveno pripomogli k ponovnemu zagonu naložb v realno gospodarstvo in k reševanju krize evropskega gospodarstva.

Poročevalec pozdravlja predloge Komisije in meni, da vsebujejo nekaj zanimivih novih zamisli in načel. Da bi dosegli najboljše možne rezultate, pa jih je treba izboljšati. Poročevalec je svoje predloge podrobneje utemeljil v delovnem dokumentu z dne 23. februarja 2012 (PE483.690), ki ga je izdelal pred tem osnutkom poročila.

 Učinkovito in družbeno trajnostno javno naročanje

Poročevalec meni, da ima predlog Komisije največ pomanjkljivosti, kar zadeva socialne vidike. Zato želi vpeljati upoštevanje socialnih standardov v vse faze postopka javnega naročanja.

Tako razvija tehnične specifikacije iz dokumentacije v zvezi z naročili – s katerimi so določene značilnosti, ki se zahtevajo za gradnje, storitve ali blago –, da bi z njimi javnemu organu naročniku omogočili uresničitev ciljev trajnosti, če to želi. Zato bi bilo treba zagotoviti možnost, da se med tehnične specifikacije vključijo zahteve v zvezi z uspešnostjo (na primer okoljsko), organizacijo, usposobljenostjo in izkušenostjo delavcev, ki jim je zaupana izvedba javnega naročila, varnostjo (kar vključuje zlasti metode ocenjevanja kakovosti izdelkov), pakiranjem in navodili za uporabo, življenjskim ciklom ter značilnostmi, povezanimi z družbeno trajnostnim proizvodnim procesom.

Koncept družbeno trajnostnega proizvodnega procesa, ki ga je izoblikoval poročevalec in je vključen tudi med merila za oddajo, je opredeljen kot proizvodni proces, povezan s predmetom naročila – pa naj gre za zagotavljanje blaga, gradenj ali storitev –, s katerim se zagotovi upoštevanje zdravja in varnosti delavcev ter spoštovanje socialnih standardov. Socialna merila, povezana z zadevnim družbeno trajnostnim proizvodnim procesom, bodo postavljena v skladu s socialnimi standardi, opredeljenimi in potrjenimi na podlagi nacionalnih in evropskih zakonov ter kolektivnih pogodb.

Poročevalec je poleg tega okrepil razloge za izključitev, in sicer z določitvijo obveznosti, da se iz postopka javnega naročanja izključijo vsi gospodarski subjekti, ki so kršili obveznosti s področja socialnega in delovnega prava ter obveznosti enakosti spolov, kot so opredeljene z nacionalno in evropsko zakonodajo ter kolektivnimi pogodbami. Podobno javni organi naročniki ne morejo skleniti pogodbe z najboljšim ponudnikom, če zadevni gospodarski subjekt ne more predložiti posodobljenih podatkov o plačilu svojih prispevkov za socialno varnost.

Kar zadeva merila za izbor, poročevalec želi, da bi lahko javni organi naročniki vzpostavili pogoje za sodelovanje, ki bi se navezovali tudi na upoštevanje standardov na področjih zdravja in varnosti delavcev ter socialnega in delovnega prava, kot so opredeljeni z nacionalno in evropsko zakonodajo ter kolektivnimi pogodbami.

Nazadnje bi bilo treba po mnenju poročevalca v fazi meril za oddajo javnih naročil pojem najnižje cene dokončno odpraviti in ga nadomestiti s pojmom ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ker je v merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe upoštevana tudi cena, bi lahko javni organi naročniki sprejeli najustreznejšo odločitev glede na svoje posebne potrebe ter pri tem upoštevali zlasti strateške družbene vidike, družbena merila (predvsem socialno in delovno pravo, delovne pogoje, varnost in zdravje na delovnem mestu ter dostop do zaposlitve za prikrajšane osebe, mlade, ženske, starejše delavce in dolgotrajno brezposelne osebe), okoljska merila in zlasti pravično trgovino. Kot je bilo že pojasnjeno, je pojem družbeno trajnostnega proizvodnega procesa vključen v oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe. Poleg tega mora opredelitev življenjskega cikla vključevati tudi proizvodno lokacijo. Evropski uniji bi moralo biti namreč omogočeno, da pri dodeljevanju javnih naročil v nekaterih posebnih primerih prednostno obravnava lokalne proizvajalce, zlasti MSP. S tem bi spodbudili trajnostni razvoj ter ohranjanje lokalnih in regionalnih panog, hkrati pa bi javnim organom naročnikom s to določbo zagotovili orodje za ublažitev lokalnih posledic gospodarske krize.

Vendar je treba kljub temu poudariti, da zaradi učinkovitosti in pravne varnosti javnemu organu naročniku z nobenim od meril za oddajo ne sme biti omogočena popolnoma svobodna izbira: izbrana merila za oddajo, s katerimi se opredeli ekonomsko najugodnejša ponudba, se morajo vselej navezovati na predmet naročila in zagotavljati učinkovito konkurenco.

Da bi zagotovili učinkovito izvedbo javnih naročil, bi morale imeti države članice tudi možnost, da javnim organom naročnikom naložijo obveznost nadzora nad uspešnostjo gospodarskega subjekta, ki mu je bilo oddano javno naročilo.

 Dejanska udeležba MSP na podlagi poštene oddaje naročil podizvajalcem

Poročevalec podpira oddajo naročil podizvajalcem, saj se tako omogoči razvoj MSP. Vendar ta praksa v nekaterih skrajnih primerih, ko podizvajalci oddajajo delo naprej, privede do izkoriščanja delavcev, s tem pa se poslabša tudi kakovost javnih naročil. V interesu vseh udeleženih strani – torej podjetij in javnih organov naročnikov – je, da se pri izvedbi javnih naročil zagotovi kakovostno delo, opravljeno ob upoštevanju določb delovnega prava. Zato poročevalec predlaga omejitev nadaljnje oddaje dela s strani podizvajalcev z določbo o največ „tristopenjski“ zaporedni oddaji dela naprej. Hkrati predlaga uvedbo načela odgovornosti v celotni verigi oddaje naročil podizvajalcem, da bi tako zagotovili odgovornost za upoštevanje temeljnih pravic, zdravja in varnosti delavcev ter veljavnih zakonov s področja dela na vseh stopnjah.

Poleg tega mora imeti javni organ naročnik možnost od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi opredeli morebitni delež naročila, za izvedbo katerega namerava kot podizvajalce najeti tretje osebe, in da navede tudi predlagane podizvajalce.

Okrepiti je treba tudi določbe v zvezi z neobičajno ugodnimi ponudbami, da bi tako preprečili kakršno koli možnost oddaje naročil podizvajalcem, pri kateri se ne bi upoštevale določbe delovnega prava.

Poročevalec podpira predlog Komisije v zvezi s posplošitvijo uporabe postopka elektronskih naročil. Poenostavilo in spodbudilo se bo sodelovanje MSP. Vendar želi kljub temu ohraniti roke za oddajo ponudb, ki trenutno veljajo na podlagi Direktive 2004/17. Po njegovem mnenju je treba namreč ponudnikom (zlasti MSP) zagotoviti minimalni rok za pripravo ustreznega predloga.

 Poenostavitev javnega naročanja za javne organe naročnike

Poročevalec se je še posebej osredotočil na javne organe naročnike, ki bodo morali uporabljati določbe prihodnje direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. Te naloge jim ni želel otežiti, temveč jim je želel omogočiti učinkovito javno naročanje v korist njihovih skupnosti. Da bi zagotovili prosti pretok blaga, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev ter s tem povezana načela, kot so enako obravnavanje, nediskriminacija, vzajemno priznavanje, sorazmernost in preglednost, pa tudi glede na naravo zadevnih sektorjev in različnih ravni, doseženih v procesu liberalizacije v posameznih državah članicah Unije, poročevalec meni, da te direktive ni mogoče uporabiti v postopkih naročanja, s katerimi ni zagotovljena lojalna konkurenca med gospodarskimi subjekti.

Zato morajo po njegovem mnenju države članice nujno prenesti vse postopke, določene z direktivo: posamezni javni organi naročniki morajo imeti namreč na voljo „zbirko orodij“, iz katere bodo lahko izbrali postopek, najbolj prilagojen njihovim potrebam. Poročevalec meni, da bi bilo dobro postopek, dogovorjen s pogajanji, v prihodnje razširiti.

Poleg tega meni, da morajo države članice zlasti javnim organom naročnikom zagotoviti tehnična in finančna sredstva za to, da se jim omogoči prilagoditev postopku elektronskega javnega naročanja in da bodo lahko pripravili razpise za zbiranje ponudb.

Poročevalec želi tudi povečati prožnost odnosov med javnimi organi, kot jih predlaga Komisija. Ta je namreč sorazmerno ozko kodificirala trenutno sodno prakso. Zato se bo precej zmanjšal manevrski prostor lokalnih skupnosti, kar bo škodovalo splošni učinkovitosti javnih naročil. Zato poročevalec predvideva izjeme od načela popolne prepovedi udeležbe zasebnega sektorja, pri čemer pa vztraja pri zahtevi po uresničevanju splošnega interesa. Glede na to, da naj bi se ta sodna praksa uporabljala tudi za javne organe, ki delujejo v sektorjih, zajetih v tej direktivi, je primerno zagotoviti, da se v tej direktivi in Direktivi […/…/EU][o javnih naročilih] uporabljajo ista pravila.

Poročevalec podpira predlog, s katerim želi Evropska komisija odpraviti razlikovanje med prednostnimi in neprednostnimi storitvami. V zvezi s tem meni, da je vzpostavitev posebnega sistema za socialne storitve smiselna z vidika njihovih posebnosti in za zagotovitev strateške uporabe javnih naročil, vendar želi hkrati ta sistem ublažiti z odpravo obveznosti vnaprejšnje objave, pri čemer pa vztraja pri potrebi po upoštevanju načel preglednosti in enakega obravnavanja.

Poročevalec v zvezi z nacionalnim upravnim organom meni, da mora imeti vsaka posamezna država organ, pristojen za dobro delovanje javnih naročil. Vendar želi preprečiti morebitno dodatno upravno breme, ki bi lahko upočasnilo delovanje javnih organov naročnikov. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju v državah članicah, ki že imajo tak organ, temu zaupati še nove pristojnosti.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.9.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
(COM(2011)0895 – C7‑0007/2012 – 2011/0439(COD))

Pripravljavec mnenja: Gianluca Susta

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je nedavno predlagala posodobitev direktiv o javnih naročilih (Direktiva 2004/18/ES) in o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Direktiva 2004/17/ES). Predstavljen je bil tudi predlog nove direktive o ureditvi področja koncesij ter pozneje tudi predlog uredbe o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil EU in o postopkih v podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav.

Na mednarodni ravni pomenijo javna naročila pomemben delež svetovne trgovine: sektor javnih naročil je v razvitih državah v povprečju vreden od 15 do 20 % BDP. Kljub svojemu pomenu ostaja trg javnih naročil eden od najbolj zaprtih (Komisija ocenjuje, da je več kot polovica svetovnega trga javnih naročil še nedostopnega za tujo konkurenco) in najmanj reguliranih sektorjev v okviru mednarodne trgovine.

Na večstranski ravni je referenčna zakonodaja Sporazum o vladnih naročilih, ki je bil pred kratkim v postopku pregleda, ki se je zaključil marca 2012. Namen tega pregleda je bil povečati preglednost in odprtost mednarodnih trgov javnih naročil ter poenostaviti postopke. Zato je pripravljavec mnenja naklonjen temu postopku pregleda in želi, da bi ga tudi EU hitro sprejela; obenem ugotavlja, da je trenutno samo 43 držav članic STO (od katerih jih je 27 držav članic EU) pristopilo k temu mednarodnemu sporazumu, in odločno poziva k temu, da se pridružijo še številne druge države, predvsem razvitejše države in gospodarstva v vzponu, da bi se tako povečala geografska pokritost in dosegel sistem skupnih in splošno veljavnih pravil v tem pomembnem sektorju mednarodne trgovine.

Posebne določbe za sektor javnih naročil so vključene v še en sporazum STO, tj. Splošni sporazum o trgovini s storitvami.

Na dvostranski ravni EU zavezujejo tudi obveznosti, ki jih je prevzela v okviru nekaterih že sklenjenih dvostranskih sporazumov (z Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, skupino CARIFORUM, Čilom, Hrvaško, Mehiko, Črno goro, Južno Korejo in Švico). Sektor javnih naročil je pomembno in pogosto občutljivo poglavje pri pogajanjih za morebitno sklenitev novega trgovinskega sporazuma z drugimi mednarodnimi partnerji.

Zaradi tega mednarodnega konteksta pripravljavec mnenja poudarja pomen mednarodne razsežnosti sektorja javnih naročil. Poleg tega poudarja potrebo po postopnem odpiranju mednarodnih trgov javnih naročil na podlagi sistema skupnih pravil v znamenju vzajemnosti, pravičnosti in spoštovanja mednarodnih standardov na okoljskem, socialnem in delovnem področju. Evropska unija mednarodnim udeležencem trenutno zagotavlja precejšnjo raven odprtosti svojega trga javnih naročil, ki pa pri drugih pomembnih mednarodnih trgovinskih partnerjih pogosto ni deležna enakovrednega odziva.

Pripravljavec zato poziva EU k ostrejšemu ukrepanju prek zakonodajnih pobud in doslednem stališču pri pogajanjih, da se obnovi ravnovesje in vzpostavijo resnično enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni.

S tega vidika obžaluje odločitev Komisije, da ne nadaljuje s skupno ureditvijo zunanje razsežnosti sektorja javnih naročil: zaradi odločitve, da ne bo znova predložila določb iz Direktive 2004/17/ES o ponudbah, ki obsegajo tuje blago in storitve, in nato v svojem zakonodajnem postopku ne bo predstavila dopolnilne, a povsem samostojne zakonodajne pobude, čeprav je bila predlagana vsebina sprejeta z odobravanjem, lahko nastane nevarna pravna vrzel in evropska zakonodaja ostane brez določb, ki bi urejale dostop blaga, storitev in podjetij tretjih držav do evropskega trga javnih naročil.

Zato pripravljavec meni, da je izjemno pomembno znova uvesti posebna pravila, ki bi dosledno in široko urejala pogoje, v skladu s katerimi bi bilo mogoče zavrniti morebitne ponudbe, v katerih prevladujejo blago in storitve, ki niso vključeni v mednarodne sporazume: zaradi tega ima pripravljavec mnenja namen prilagoditi zakonodajni mehanizem, ki ga je predlagala sama Komisija v nedavnemu predlogu uredbe.

Prav tako se zdi pomembno zaostriti pravo, ki ga je Komisija predlagala glede tako imenovanih „nenavadno nizkih ponudb“, ter uvesti možnost, da se samodejno izključijo tiste ponudbe, ki so občutno nižje od ostalih, in razširiti minimalne pogoje, v skladu s katerimi je mogoče od gospodarskih subjektov zahtevati dodatne informacije.

Pripravljavec nazadnje predstavlja nekatere predloge sprememb, katerih namen je celoviteje opozoriti na mednarodni kontekst, v katerem veljajo evropske direktive.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. Javna naročila so pomembno orodje pri preoblikovanju evropske industrijske politike. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Notranji in mednarodni trgi so vse bolj povezani, zato bi bilo treba v politiki javnih naročil ustrezno spodbujati vrednote EU, kot so preglednost, načelna protikorupcijska drža, načelo vzajemnosti ter prizadevanje za socialne in človekove pravice.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986-1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o vladnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov.	(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o vladnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Sporazum je bil predmet pregleda, ki se je končal marca 2012 in katerega glavni cilji so bili povečanje odprtosti trgov v tem sektorju, razširitev področja uporabe, odprava diskriminacijskih ukrepov in povečanje preglednosti postopkov. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je sprejela z dvostranskimi trgovinskimi sporazumi, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov. Zato bi bilo treba mednarodne obveznosti, ki jih ima Unija do tretjih držav na področju dostopa do trga javnih naročil, prenesti v pravni sistem EU tako, da se bodo učinkovito in enotno izvajale.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek svojih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in vzajemne koristi.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. Da se prepreči pomnožitev mejnih vrednosti, je poleg tega primerno, brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije, še naprej uporabljati enake mejne vrednosti za vse naročnike, ne glede na sektor, v katerem delujejo.	(15) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. Da se prepreči pomnožitev mejnih vrednosti, je poleg tega primerno, brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije, še naprej uporabljati enake mejne vrednosti za vse naročnike, ne glede na sektor, v katerem delujejo. Prav tako je primerno, da se tak redni pregled mejnih vrednosti opravi tudi na podlagi predhodne ocene pravilnega izvajanja načela dejanske vzajemnosti pri odpiranju trga med EU in drugimi podpisnicami sporazuma. Ocena dejanske vzajemnosti se razširi na tretje države, ki niso podpisnice sporazuma o javnih naročilih, vendar imajo dostop do evropskega trga javnih naročil.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.	(18) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. Evropske institucije bi morale upoštevati zlasti spremembe, do katerih bo prišlo s to direktivo, in jim ustrezno prilagoditi svoja pravila o javnih naročilih.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, tudi v skladu s priznanimi mednarodnimi načeli in vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost ter kršitve okoljskih in socialnih obveznosti, vključno s predpisi na področju dostopnosti za invalide, bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 44
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(44) Da bi se naročilo lahko oddalo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo naročniki določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 49
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.	(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi morali imeti naročniki možnost, da izključijo ponudbe, ki so v primerjavi s cenami drugih ponudnikov občutno cenejše, in bi morali zaprositi za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba izrazito nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 56 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(56a) Naročniki bi morali spoštovati določbe o zamudi pri plačilu iz Direktive 2011/7/EU.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 63
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(63) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala dati na voljo vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprav in izvajanja delegiranih aktov. Glede tega bi morala Komisija zagotoviti, da bo Evropski parlament primerno vključen, ter upoštevati najboljšo prakso iz prejšnjih izkušenj na drugih področjih politik, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za pregledovanje delegiranih aktov, ki ga bo Evropski parlament izvajal v prihodnje.
Obrazložitev
The directive foresees the use of delegated acts - among other things - to adapt the methodology for the calculation of the threshold levels to any change provided for by the Government Procurement Agreement (Article 6.5 classic, Article 12.4 utilities directive) and to change the list of international social and environmental law provisions in ANNEX XI (Article 54.2 classic directive, Article 70 utilities directive). As these are issue with a clear international trade dimension, the rapporteur feels that the same institutional procedures should apply as with "normal" trade legislation.
In line with OMNIBUS I and OMNIBUS II (alignment package in INTA), the rapporteur proposes emphasizing the need for the European Parliament to be duly involved in the preparation and implementation of delegated acts (recital 55). This will facilitate the scrutiny of delegated acts and will ensure an efficient exercise of the delegation of power by avoiding objections from the European Parliament.
The rapporteur deems it appropriate to limit in time (article 89.2) the conferral of powers on the Commission. Such limitation brings about more parliamentary control, obliging the Commission to draw up a report in respect of the delegation of power no later than nine months before the end of the established period. On the other hand, tacit extension of the delegation for a period of identical durations prevents overburdening the legislators and facilitates the implementation of the common commercial policy.
Considering the dynamics of the Parliamentary work, internal procedures and deadlines, it is important to assure that the legislator is given enough time to duly scrutinize a legislative act (Article 89.5).
All changes reflect changes brought about by the two Trade Omnibuses.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Nacionalni naročniki morajo pri oddaji javnih naročil, ki zaradi svoje vrednosti niso del te direktive, spoštovati načela enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v skladu z metodo za izračun iz sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura glede na posebne pravice črpanja (SDR), in sicer za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.	Komisija v skladu z metodo za izračun iz sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura glede na posebne pravice črpanja (SDR), in sicer za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja. Komisija lahko poleg tega upošteva spremembe mejnih vrednosti, ki jih opravijo druge podpisnice sporazuma.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.	2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni pristojni organ o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) poseben postopek mednarodne organizacije;	(c) poseben postopek mednarodne organizacije, ki ima podružnico v državi članici;
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;	črtano
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.	1. Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je Unija sprejela v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S tem namenom lahko naročniki poiščejo ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali tretjih oseb ali tržnih udeležencev, če tak nasvet nima učinka oviranja konkurence ter njegova posledica ni kršenje načel nediskriminacije in preglednosti.	S tem namenom lahko naročniki poiščejo ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali neodvisnih tretjih oseb ali tržnih udeležencev, če tak nasvet nima učinka oviranja konkurence ter njegova posledica ni kršenje načel nediskriminacije in preglednosti.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Uporablja se člen 13(7).	Da bi čim bolj povečali konkurenco in dostop MSP do javnih naročil, se naročila lahko razdelijo v sklope. Uporablja se člen 13(7).
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja navedejo, če so ponudbe omejene izključno na enega ali na več sklopov.	Če naročnik omeji možnost ponudb na enega ali več sklopov, to navede v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja ali v dokumentaciji v zvezi z naročilom.
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.	črtano
Naročniki v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedejo, ali si pridržujejo pravico do take možnosti in, če si jo, katere sklope se lahko razvrsti skupaj v okvir enega naročila.
Naročniki najprej določijo ponudbe, ki najbolje izpolnjujejo merila za oddajo, določena v skladu s členom 76, za vsak posamezen sklop. Ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto v zvezi z vsemi posameznimi sklopi, ki jih pokriva naročilo, lahko oddajo naročilo za več kot en sklop, če so merila za oddajo, določena v skladu s členom 76, bolje izpolnjena glede na vse sklope, ki jih zadevno naročilo pokriva. Naročniki navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za to primerjavo, v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.
Obrazložitev
Ta odstavek bi mogel privesti ravno do nasprotnega od namena predloga, namreč da bi malim in srednjim podjetjem omogočili dostop do javnih naročil – predlog bi utegnil spodbuditi združevanje javnih naročil, s čimer bi ravno ta podjetja izključili.
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	5. Naročniki se odločijo, da ne bodo oddali naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:	Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;	črtano
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) najnižja cena.	črtano
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Stroški se lahko po izbiri naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77.	črtano
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.	Ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:	Ta merila poleg cene ali stroškov, ki se ocenijo po izbiri naročnika na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77, vključujejo druga merila , povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.	črtano
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru iz točke (a) odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	Naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 79
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Neobičajno ugodne ponudbe	Neobičajno ugodne ponudbe
1. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	1. Javni naročniki lahko izločijo ponudbe, v katerih so zaračunana cena ali stroški za več kot 50 % nižji od osnovne ponudbene cene.
(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;	2. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;	(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 30 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;
(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.	(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;
2. Naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.	(c) v ponudbi navedena cena ali stroški so za več kot 40 % nižji od ocenjene cene ali stroškov naročnika, vključno z davki.
3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:	3. Naročniki zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.
(a) ekonomiko proizvodnega postopka, zagotovljenih storitev in metode gradnje;	4. Pojasnila iz odstavkov 2 in 3 se lahko nanašajo zlasti na:
(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;	(a) ekonomiko proizvodnega postopka, zagotovljenih storitev in metode gradnje;
(c) izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;	(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;
(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;	(c) izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.	(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;
4. Naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom.	(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč za financiranje same ponudbe ali za financiranje storitev, blaga in gradenj v okviru ponudbe.
Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.	5. Naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom.
Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	Ponudbo zavrne, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.
5. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.	Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.
6. Države članice dajo v skladu s členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.	6. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.
	7. Države članice dajo v skladu s členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 79 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 79b
	Sedanja direktiva je v skladu z uredbo o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije d trgov javnih naročil tretjih držav (COM/2012/0124 - 2012/0060 (COD)) in je v skladu s pogoji iz členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES, pri čemer je dovoljeno zavrniti ponudbe, ki zajemajo blago z izvorom v tretjih državah, s katerimi Evropska unija niti večstransko niti dvostransko ni sklenila sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in učinkovit dostop za podjetja iz Evropske unije na trge teh tretjih držav.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 92 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o oddaji javnih naročil, vključno z izvajanjem projektov, ki jih sofinancira Unija, da bi pravočasno odkrivale grožnje za finančne interese Unije. Spremljanje se uporabi za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o morebitnih primerih goljufij pri javnih naročilih, navzkrižju interesov in drugih hujših nepravilnostih.
	Če organi ali strukture za spremljanje ugotovijo specifične kršitve ali sistemske probleme, so pooblaščeni, da zadevo predajo nacionalnim revizijskim organom, sodiščem ali drugim ustreznim organom ali strukturam, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlament ali njegovi odbori.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 92 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Izidi dejavnosti spremljanja iz člena 2 so na voljo javnosti prek ustreznih sredstev informiranja. Države članice predvsem vsaj vsaki dve leti objavijo pregled najpogostejših virov napačne uporabe ali pravne negotovosti, vključno z možnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, med drugim morebitne primere goljufije in drugega nezakonitega ravnanja.
	Države članice vsaki dve leti posredujejo Komisiji splošni pregled svojih nacionalnih trajnostnih politik o javnih naročilih, v katerem opišejo zadevne nacionalne akcijske načrte in pobude ter njihovo praktično izvajanje, če je znano. Navedejo tudi, kako uspešna so MSP pri javnih naročilih; če je delež vrednosti naročil, oddanih MSP, manjši od 50 %, države članice navedejo, ali so vzpostavljene kakšne pobude za povečanje njihove uspešnosti.
	Komisija na podlagi prejetih podatkov redno izdaja poročilo o izvajanju in zgledih najboljše prakse takih politik na notranjem trgu.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 98 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].	2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od ...*(datum začetka veljavnosti te direktive). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Obrazložitev
The directive foresees the use of delegated acts - among other things - to adapt the methodology for the calculation of the threshold levels to any change provided for by the Government Procurement Agreement (Article 6.5 classic, Article 12.4 utilities directive) and to change the list of international social and environmental law provisions in ANNEX XI (Article 54.2 classic directive, Article 70 utilities directive). As these are issue with a clear international trade dimension, the rapporteur feels that the same institutional procedures should apply as with "normal" trade legislation.
In line with OMNIBUS I and OMNIBUS II (alignment package in INTA), the rapporteur proposes emphasizing the need for the European Parliament to be duly involved in the preparation and implementation of delegated acts (recital 55). This will facilitate the scrutiny of delegated acts and will ensure an efficient exercise of the delegation of power by avoiding objections from the European Parliament.
The rapporteur deems it appropriate to limit in time (article 89.2) the conferral of powers on the Commission. Such limitation brings about more parliamentary control, obliging the Commission to draw up a report in respect of the delegation of power no later than nine months before the end of the established period. On the other hand, tacit extension of the delegation for a period of identical durations prevents overburdening the legislators and facilitates the implementation of the common commercial policy.
Considering the dynamics of the Parliamentary work, internal procedures and deadlines, it is important to assure that the legislator is given enough time to duly scrutinize a legislative act (Article 89.5).
All changes reflect changes brought about by the two Trade Omnibuses.
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 98 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 98, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 98, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za štiri mesece.
Obrazložitev
The directive foresees the use of delegated acts - among other things - to adapt the methodology for the calculation of the threshold levels to any change provided for by the Government Procurement Agreement (Article 6.5 classic, Article 12.4 utilities directive) and to change the list of international social and environmental law provisions in ANNEX XI (Article 54.2 classic directive, Article 70 utilities directive). As these are issue with a clear international trade dimension, the rapporteur feels that the same institutional procedures should apply as with "normal" trade legislation.
In line with OMNIBUS I and OMNIBUS II (alignment package in INTA), the rapporteur proposes emphasizing the need for the European Parliament to be duly involved in the preparation and implementation of delegated acts (recital 55). This will facilitate the scrutiny of delegated acts and will ensure an efficient exercise of the delegation of power by avoiding objections from the European Parliament.
The rapporteur deems it appropriate to limit in time (article 89.2) the conferral of powers on the Commission. Such limitation brings about more parliamentary control, obliging the Commission to draw up a report in respect of the delegation of power no later than nine months before the end of the established period. On the other hand, tacit extension of the delegation for a period of identical durations prevents overburdening the legislators and facilitates the implementation of the common commercial policy.
Considering the dynamics of the Parliamentary work, internal procedures and deadlines, it is important to assure that the legislator is given enough time to duly scrutinize a legislative act (Article 89.5).
All changes reflect changes brought about by the two Trade Omnibuses.
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Priloga XIV – odstavek 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija št. 94 o javnih naročilih.

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Gianluca Susta 25.1.2012
Obravnava v odboru	25.4.2012	11.7.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 4 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Nora Berra, David Campbell Bannerman, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Małgorzata Handzlik, Syed Kamall, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emilio Menéndez del Valle, Raimon Obiols

MNENJE Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (4.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
COM(2011)0895 – C7‑0007/2012– 2011/0439(COD))

Pripravljavka mnenja: Ramona Nicole Mănescu

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije za direktivo o javnih naročilih ima osrednjo vlogo v strategiji „Evropa 2020“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020). Je eden od tržnih instrumentov, ki ga je treba uporabiti za dosego ciljev strategije Evropa 2020, in sicer z izboljšanjem pogojev za poslovanje, da bodo začele nastajati inovacije, ter s spodbujanjem širše uporabe zelenih javnih naročil, ki so korak na poti do z viri gospodarnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Obenem je v strategiji Evropa 2020 tudi poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil zagotoviti najučinkovitejšo rabo javnih sredstev, trg javnih naročil pa mora ostati odprt po vsej Uniji (še toliko bolj v času finančne krize).

Javna naročila so osrednji tržni instrument, ki je prikrojen potrebam družbe ter ima lahko poleg uresničevanja drugih ciljev tudi vlogo pri spodbujanju trajnostnega zaposlovanja, pogojih dela, inovacijah za podjetja, predvsem za mala in srednja podjetja, pri spodbujanju socialne vključenosti ter izpolnitvi zaposlitvenih potreb ranljivih in prikrajšanih družbenih skupin, ob tem pa lahko pomembno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Javna naročila imajo lahko pomembno vlogo tudi pri spodbujanju evropskega socialnega modela, ki temelji na kakovostnih delovnih mestih, enakih možnostih, nediskriminaciji in socialni vključenosti.

Pri posodobitvi direktiv o javnih naročilih je treba najti ravnotežje med poenostavitvijo predpisov ter temeljitimi in učinkovitimi postopki, povezanimi z inovativnimi in trajnostnimi merili za dodeljevanje naročil, obenem pa zagotoviti večjo udeležbo malih in srednjih podjetij ter posplošiti uporabo elektronskega javnega naročanja.

Cilj bi moral biti, da se v celoti izkoristi potencial javnih naročil na enotnem trgu, s čimer bi se spodbudile trajnostna rast, visoka stopnja zaposlenosti in socialna vključenost. Uspešna revizija in izvajanje predpisov o javnih naročilih bi bistveno pripomogla k ponovnemu zagonu naložb v realno gospodarstvo in k premostitvi gospodarske krize v Evropi.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije, ki vsebuje nekaj zanimivih novih načel in zamisli. Zakonodajni predlog bi moral ponujati enostavnejše in prožnejše postopke za javna naročila za javne organe naročnike ter zagotavljati lažji dostop za podjetja, zlasti mala in srednja.

Ker gre za javna sredstva, se ta ne smejo porabiti za kratkoročne cilje, ampak jih je treba obravnavati kot dolgoročno naložbo v družbo; zaradi tega organi oblasti nosijo še toliko večjo odgovornost.

Ob učinkoviti uporabi so lahko javna naročila gonilo za spodbujanje kakovostnih delovnih mest, enakosti, razvoj znanj in spretnosti, usposabljanje, spodbujanje okoljskih politik in zagotavljanje spodbud za raziskave in inovacije. Zato bi morali biti stroški za podjetja, ki nastanejo ob oddaji ponudb za javna naročila, čim nižji, da bi bila podjetja čim bolj konkurenčna in da bi se spodbudilo zaposlovanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje spremembe:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Navedba sklicevanj 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 14, 53(1), 62 in 114 Pogodbe ter Protokola št. 26 k Pogodbi,
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost.	(2) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost. Pravila o javnih naročilih morajo upoštevati razdelitev pristojnosti iz člena 14 PDEU in Protokola št. 26. Uporaba teh pravil ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločajo o tem, kako bodo izvajali svoje naloge v okviru javnih storitev.
Obrazložitev
Prilagoditev novim določbam Lizbonske pogodbe.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše porabe javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(4) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše porabe javnih sredstev. V ta namen je treba trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, pregledati in posodobiti, da bi javnim naročnikom omogočili boljšo uporabo javnega naročanja v prid trajnostnemu razvoju in zaposlovanju ter drugim skupnim družbenim ciljem, s čimer bodo ustvarjena nova trajna delovna mesta in se bo povečala učinkovitost javne porabe, hkrati pa zagotovil najboljši rezultat v smislu razmerja med stroški in koristmi, zlasti malim in srednjim podjetjem pa se bo omogočilo sodelovanje v javnih naročilih. Treba je tudi poenostaviti pravila Unije o javnih naročilih, zlasti v zvezi z metodo za uresničevanje ciljev trajnosti, ki bi morali biti vključeni v politiko javnih naročil, ter pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.	(5) V skladu s členi 9, 10 in 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja in socialne vidike vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter kako lahko uporabijo prosti preudarek pri izbiri tehnične specifikacije in meril za dodelitev, da bi zagotovili trajnostno javno naročanje, pri čemer hkrati zagotovijo povezavo s predmetom naročila in dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.
Obrazložitev
V predlogu Komisije socialni vidiki niso dovolj obravnavani.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Ta direktiva državam članicam ne sme preprečiti, da bi spoštovale Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih, ter spodbuja vključevanje določb o delu v javna naročila.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) V skladu s členom 14 PDEU v povezavi s Protokolom št. 26 k PDEU imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi pri oddaji naročil na področju storitev splošnega interesa širok prosti preudarek.
Obrazložitev
Treba je opozoriti na te predpise, da tistih, ki sprejemajo odločitve na ravni države, ne bi silili v privatizacijo le zaradi cen, zlasti ker konkurenčnost v obliki podcenjenih ponudb pogosto privede do nižjih plač za zaposlene.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Mednarodne delovni standardi ter konvencije in priporočila organizacije ILO bi bilo treba spoštovati na vseh stopnjah postopka javnega naročanja.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994)²⁵, v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov.	(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, v katerem bi si morale države članice prizadevati za več enakosti med podjetji iz Unije in podjetji iz tretjih držav na notranjem trgu, da bi tako poenostavili vključevanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter spodbudili zaposlovanje in inovacije v Uniji. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, javni organi naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi različnimi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, ki so podpisnice teh sporazumov.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato bi bilo za naročila v zvezi s temi storitvami treba določiti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1 000 000 EUR. Kar zadeva sama javna naročila v teh sektorjih, storitve za osebe, katerih vrednost je nižja od te mejne vrednosti, navadno ne bodo zanimale ponudnikov iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni dokazi o nasprotnem. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.	(17) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Za boljšo kakovost teh storitev v naročilih bi bilo treba določiti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1.000.000 EUR. Kar zadeva sama javna naročila v teh sektorjih, storitve za osebe, katerih vrednost je nižja od te mejne vrednosti, navadno ne bodo zanimale ponudnikov iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni dokazi o nasprotnem. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Bistvena vloga in širok prosti preudarek nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega pomena je tudi v skladu s Protokolom (št. 26) o storitvah splošnega pomena, členom 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 36 Listine o temeljnih pravicah. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.	(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Nujno bi morala postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.	(31) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna družbena jamstva za zagotavljanje dostopnosti, sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.	(35) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti in jih uporabiti v skladu z načeli preglednosti, nediskriminacije in enakih možnosti, tako da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.	(36) Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji, socialne organizacije in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.	(38) Javno naročanje bi bilo treba prilagoditi potrebam malih in srednjih podjetij. Javni organi naročniki bi morali uporabljati kodeks najboljše prakse kot vodilo pri izvajanju javnih naročil tako, da spodbujajo k sodelovanju mala in srednja podjetja. Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, bi morali javni organi naročniki razmisliti zlasti o razdelitvi naročil v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni, in zagotoviti preglednost pri dostopu do informacij o razlogih za odločitev o razdelitvi ali o nerazdelitvi.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 39 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) Države članice bi morale uvesti ukrepe za spodbujanje dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil, zlasti z boljšimi informacijami in navodili o sodelovanju na razpisih in o novih možnostih, ki jih ponuja posodobljeni zakonodajni okvir EU, ter za spodbujanje izmenjav najboljše prakse in organiziranja usposabljanja in prireditev, na katerih bi bili prisotni tako javni naročniki kot mala in srednja podjetja.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih, delovnih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o delovnih pogojih, kolektivnih pogodbah in dostopnosti za invalide, zdravju in varnosti pri delu, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Obrazložitev
Enako obravnavanje delavcev in skladnost z nacionalno zakonodajo je vključena v sedanjo direktivo, tako da je ni treba črtati. Uvodna izjava 34 veljavne Direktive 2004/18/ES: Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti ... Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence in da naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, ter vključevati dejavnike, povezane z merili družbeno trajnostnega proizvodnega procesa, in dostojna delovna mesta. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da bi morali v drugem primeru spoštovati ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 43 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Treba je poudariti, da so načela enake obravnave in nediskriminacije gospodarskih subjektov, brez poseganja v pošteno konkurenco, poglavitni instrumenti za preprečevanje korupcije, zlasti podkupovanja.
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 44
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter gospodarsko in družbeno vzdržnost. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 50
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu, ki se uporabi za javni razpis, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.	(50) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu, ki se uporabi za javni razpis, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve, brezposelnih mladih oseb ali invalidov, ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 55
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.	(55) V skladu z načeli enake obravnave, objektivnosti, sledljivosti in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Vsi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, nenazadnje tudi MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v postopkih javnega naročanja čezmejne narave.	(59) Vsi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi morala podjetja, še posebej MSP, uporabljati upravno pomoč, zlasti pri udeležbi v postopkih čezmejnih javnih naročil.
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 59 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(59a) Državljani, zainteresirane strani (v organizirani obliki ali ne) in druge osebe ali organi, ki ne morejo sprožiti revizijskih postopkov iz direktive Sveta 89/665/EGS, kot davkoplačevalci vseeno upravičeno pričakujejo poštene postopke javnega naročanja. Zato bi morali imeti možnost, da morebitne kršitve te direktive prijavijo pristojnemu organu ali strukturi. V izogib podvajanju obstoječih organov ali struktur bi morale države članice omogočiti, da se te prijave oddajo splošnim nadzornim organom ali strukturam, panožnim nadzornim organom, občinskim nadzornim organom, organom za nadzor nad konkurenco, varuhu človekovih pravic ali državnim revizijskim organom.
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 2 – točka 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;	(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, vgradnjo, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Nacionalni naročniki so pri oddaji javnih naročil, ki zaradi svoje vrednosti niso del te direktive, dolžni spoštovati načela enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključnih pravic
	Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana subjektu, ki je sam naročnik v smislu člena 2(1)(a), ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenim pravom in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.
Obrazložitev
Znova se uvede člen 25 sedanje Direktive 2004/17/ES. Ta člen je pomemben zaradi zagotavljanja storitev splošnega gospodarskega pomena; izločena so javna naročila storitev, ki temeljijo na izključni pravici, določeni v javnem pravu, uredbah ali upravnih določbah, ki so skladne s Pogodbo. Evropsko sodišče je uporabilo to določbo v zadevi C-360/96.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen – 19 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19 b
	Specifične oblike izvajanja storitev splošnega pomena
	Ta direktiva se ne uporablja za preverjene in preizkušene postopke v državah članicah, ki temeljijo na tem, da uporabnik svobodno izbira ponudnike storitev (npr. sistem kuponov, model svobodne izbire, tristransko razmerje) in na načelu, da lahko vsi ponudniki, ki izpolnjujejo predhodno z zakonom določene pogoje, ne glede na svojo pravno obliko opravljajo storitve, če upoštevajo splošna načela enake obravnave, preglednosti in nediskriminacije.
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti, ki je predmet pogodbe, izvaja za javni organ naročnik, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
Obrazložitev
Treba je jasno razlikovati med javno-javnim sodelovanjem in javno-zasebnimi partnerstvi. Vendar imajo lahko nekatere države članice zakonsko določeno obvezno udeležbo zasebnega sektorja.
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.	2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo izven področja uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti, ki je predmet pogodbe, izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;	(c) udeleženi javni organi na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 20 % prihodka iz dejavnosti, ki so predmet pogodbe;
Obrazložitev
To pojasnilo je potrebno zavoljo preprečevanja pravnih sporov.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.	(e) nalogo izvajajo le zadevni javni organi, brez udeležbe zasebnih oseb, razen javnih organov naročnikov, ki sodelujejo kot osebe javnega prava v smislu člena 2(4).
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.	Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja, razen če je udeležba zasebnega sektorja zakonsko predpisana in/ali če udeležbe zasebnega sektorja ni bilo mogoče predvideti v času prvotnega naročila.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Zagotovi se varstvo intelektualne lastnine ponudnikov.
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.	Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. Naročniki takim skupinam za sodelovanje v postopkih javnega naročanja ne postavljajo posebnih pogojev, ki ne veljajo za kandidate, ki nastopajo posamično. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike.	Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. Skupine gospodarskih subjektov, predvsem majhna in srednja podjetja, lahko tvorijo konzorcij podjetij. Naročniki takim skupinam za sodelovanje v postopkih javnega naročanja ne postavljajo posebnih dodatnih pogojev ali pogojev, ki se razlikujejo od tistih, ki veljajo za kandidate, ki nastopajo posamično. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike.
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.	Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v javnih postopkih naročanja za naslednje akterje:
	(a) zaščitene delavnice ali socialna podjetja, ali pa se predvidi, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je večina zaposlenih oseb, ki zaradi narave ali stopnje invalidnosti ne morejo izvajati poklicnih dejavnosti pod običajnimi pogoji ali pa imajo težave pri iskanju zaposlitve na rednem trgu dela;
	(b) zaščitene delavnice ali socialna podjetja in programe, katerih glavni cilj je socialno in poklicno vključevanje invalidov ali prikrajšanih delavcev, kot so dolgotrajno brezposelni, ženske, mladi, migranti in prikrajšane manjšine, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih gospodarskih subjektih ali programih prikrajšanih delavcev.
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo ustrezna usposabljanja in socialne standarde v zaposlovalnih programih ali delavnicah za invalide ali prikrajšane delavce.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Zagotovi se varstvo intelektualne lastnine ponudnikov.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Naročnik v drugih konkurenčnih postopkih ne uporablja informacij, ki so mu jih posredovali gospodarski subjekti med katerim od preteklih konkurenčnih postopkov.
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 76(1)(a).	Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 76(1)(a) in členom 76(2).
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za vsa javna naročila, katerih predmet je namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te tehnične specifikacije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pripravijo tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za vse uporabnike.	Za vsa javna naročila, katerih predmet je namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te tehnične specifikacije, razen izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih, ki se navedejo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, pripravijo tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za vse uporabnike.
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 3 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	da. organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, določenega za izvajanje zadevnega javnega naročila;
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) oznake se določi z odprtim in preglednim postopkom, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami,	(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, sindikati, proizvajalci, distributerji ter socialnimi in okoljskimi organizacijami,
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.	(e) zahteve za pridobitev oznake določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.	Naročniki upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki v specifikacijah navedejo, ali dovoljujejo variantne ponudbe ali ne in če jih, navedejo minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter morebitne posebne zahteve za njihovo predložitev. Kadar se variantne ponudbe dovolijo, naročniki zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive ponudbe, ki niso variantne ponudbe.	Naročniki v specifikacijah navedejo minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, in morebitne posebne zahteve za njihovo predložitev ter zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive ponudbe, ki niso variantne ponudbe.
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Naročniki lahko v specifikacijah navedejo, da variantne ponudbe niso dovoljene, in opišejo razlog za prepoved.
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki, ki so predložitev variantnih ponudb dovolili, variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.	2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	5. Naročniki ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni skladna z obveznostmi na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ki jih določajo Unija ali nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe v skladu s prakso in običaji držav članic, ali obveznostmi na področju prava intelektualne lastnine ali iz določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) najnižja cena.	črtano
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka (a a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) družbeno trajnosten proizvodni proces;
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) uporaba sporazumov o plačah in arbitražnih odločb na nacionalni, lokalni in panožni ravni ter na ravni podjetij, in zakonskih predpisov o zdravstvenem varstvu in varstvu pri delu ter o delovnih pogojih na nacionalni, evropski in mednarodni ravni.
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) Če novi izvajalec naročila pri zamenjavi izvajalca prevzame zaposlene prejšnjega izvajalca, veljajo za zaposlene pravne posledice iz Direktive 2001/23/ES.
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 77 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.	(b) zunanje stroške, kot so družbeni in/ali okoljski stroški, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 77 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:	Če naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo podatke, ki jih morajo zagotoviti ponudniki, ter metodo, ki jo bo naročnik uporabil za določitev stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metoda za oceno omenjenih stroškov v življenjskem ciklu mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunane stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.	(c) predložene so bile vsaj tri ponudbe.
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;	(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Evropske unije ter nacionalni in mednarodni zakonodaji, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spoštovanje pravil in standardov na področju zdravja in varnosti ter socialne in delovne zakonodaje;
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.	Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3, ali če prejeta utemeljitev ni zadostna.
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z nacionalnimi obveznostmi ter obveznostmi Evropske unije po socialnem in delovnem pravu ali okoljskem pravu ali določbah mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XIV.
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.	1. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce, obenem pa navede informacije o podizvajalcih, vključno z imeni, kontaktnimi podatki in pravnimi zastopniki. Vsakršna sprememba v podizvajalski verigi in vsak novi podizvajalec se nemudoma sporoči javnemu organu naročniku, vključno z njegovim imenom, kontaktnimi podatki in pravnimi zastopniki.
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.	1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave gospodarskih subjektov, naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.	2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi visoke ravni kakovosti, varnosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne ugodnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, potrebo po spodbujanju sodelovanja malih in srednjih podjetij, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;	(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij ter poklicnih združenj ali podobnih organizacij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Letno poročilo vključuje tudi letno primerjavo med predloženimi cenami in dejanskimi stroški naročil, ki so se že izvedla, ter morebitni vpliv na število delavcev, zaposlenih pri dobaviteljih.

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Ramona Nicole Mănescu 16.2.2012
Obravnava v odboru	20.6.2012	6.9.2012	17.9.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berčs, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Cornelia Ernst, Kinga Göncz, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Anthea McIntyre, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Birgit Sippel, Csaba Sógor

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavec mnenja: Zigmantas Balčytis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010)2020] temelji na treh medsebojno povezanih prednostnih nalogah, ki druga drugo krepijo: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah; spodbujanje nizkoogljičnega, z viri gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva; in utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo.

Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki ga je treba uporabiti za dosego teh ciljev, in sicer z izboljšanjem poslovnega okolja in pogojev za posel, da se rodijo inovacije, ter s spodbujanjem širše uporabe zelenih javnih naročil, ki so korak na poti do z viri gospodarnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Obenem je v strategiji Evropa 2020 tudi poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil zagotoviti najučinkovitejšo rabo sredstev, trg javnih naročil pa mora ostati odprt po vsej Uniji.

Javna naročila imajo pomembno vlogo v splošni gospodarski uspešnosti Evropske unije. V Evropi porabijo javni organi okrog 18 % BDP za blago, gradnje in storitve. Glede na obseg nabav se javno naročanje lahko uporabi kot močan vzvod pri oblikovanju enotnega trga za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Predlagana nova direktiva o naročilih javnih organov in ta predlog bosta nadomestila direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES kot osrednja elementa zakonodajnega okvira Evropske unije za javna naročila. Direktivo bodo dopolnjevali dodatni elementi navedenega zakonodajnega okvira: v Direktivi 92/13/EGS so določeni skupni standardi za nacionalne revizijske postopke, da se zagotovi razpoložljivost hitrih in učinkovitih pritožbenih sredstev v vseh državah EU v primerih, kadar ponudniki menijo, da so bila naročila nepravično dodeljena.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020¹⁶ ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev¹⁷ in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev¹⁸, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020¹⁶ ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev¹⁷ in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev¹⁸, da bi javnim naročnikom omogočili boljšo uporabo javnih naročil za trajnostni razvoj in druge skupne družbene cilje, s čimer se bo povečala učinkovitost javne porabe, saj bo zagotovljeno najboljše možno razmerje med stroški in koristjo, omejili se bodo stroški tako za javne organe kot za podjetja, zlasti malim in srednjim podjetjem bo olajšano sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa omogočena boljša uporaba javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi poenostaviti pravila EU, zlasti glede vprašanja načinov vključevanja ciljev trajnosti v javna naročila, ter pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.	(5) V skladu s členi 9, 10 in 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja in koncepte družbeno trajnostnih proizvodnih postopkov vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti, da bi spodbudili trajnostni razvoj in zagotovili upoštevanje zdravja in javne varnosti v celotni dobavni verigi, pa tudi socialnih standardov ter nacionalne in evropske zakonodaje s področja delovnega prava. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter kako lahko po prosti presoji, ki jim je na voljo, opredelijo tehnične specifikacije in merila za oddajo naročil, da zagotovijo družbeno trajnostna javna naročila, s tem pa zagotovijo, da so pogodbe povezane s predmetom naročila in da dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Prav tako je primerno, da se naročila za poštne storitve in druge storitve, ki niso poštne storitve, izključijo, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem sektorju konkurenčni pritisk tako močan, da disciplina javnega naročanja, ki jo vnašajo pravila Unije o javnih naročilih, ni več potrebna.
Obrazložitev
As a result of the liberalisation process in the postal sector, the introduction of fully-fledged sector-specific regulation and the evolution of the market, it is no longer necessary to regulate purchases by entities operating in the postal sector. Therefore, the time is ripe to exclude postal services and all the more so “other services than postal services”, from the scope of the Directive and allow all entities operating in the sector to base their decisions on purely economic criteria. Since 1997, the postal sector has been increasingly subject to competitive pressure. Three milestones in the EU postal acquis are relevant in this respect: the first and the second Postal Directives (97/67/EC and 2002/39/EC respectively), which followed the 1992 Green Paper, set in motion the process of a controlled liberalisation and gradually opened the postal markets to competition. The third Postal Directive (2008/06/EC) abolished all exclusive rights in the postal sector and set 31st December 2010 as the deadline for full market opening for the majority of Member States (in fact, 95% of the EU postal markets in terms of volumes) and 31st December 2012 for the remaining Member States.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti²⁵, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov.	(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti²⁵, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). V tem večstranskem okviru uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil si je treba prizadevati za enake priložnosti za gospodarske subjekte iz Unije in tretjih držav, da se jim omogoči enakovredna konkurenca v Uniji in na trgih tretjih držav, da bi tako poenostavili vključevanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter spodbudili zaposlovanje in inovacije v Uniji. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Poleg tega potrebuje Unija učinkovit instrument, s katerim bi po eni strani spodbujala tretje države, ki ne zagotavljajo enakega dostopa gospodarskim subjektom iz Unije, naj upoštevajo načelo vzajemnosti in ravnovesja, predvsem na podlagi ocene Komisije o dejanski vzajemnosti, po drugi strani pa zagotavljala pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 14 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) Glede na to, da je treba spodbujati udeležbo gospodarskih subjektov iz Unije v čezmejnih javnih naročilih, je pomembno, da države članice pravočasno in ustrezno prenesejo in izvajajo določbe direktive o storitvah.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.	(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev prihranimo tudi čas in vire ter zmanjšamo stroške. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Spodbuja se uporaba e-javnih naročil, da bi se vsaj 50 % postopkov javnih naročil, ki jih izvedejo institucije EU in države članice, opravilo po elektronski poti v skladu z zavezo, ki so jo vlade držav članic leta 2005 sprejele na ministrski konferenci o e-upravi v Manchestru. V prihodnosti bodo e-javna naročila, ki prispevajo k zmanjšanju stroškov in boljšemu dostopu do postopkov javnih naročil, postala glavni postopek. Ohraniti je treba odprte standarde in tehnološko nevtralnost, da se zagotovi interoperabilnost različnih sistemov in prepreči vezanost na prodajalce ter prava interoperabilnost med različnimi platformami za e-javna naročila, ki se že uporabljajo v državah članicah.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.	(33) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov, znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov ter preglednost. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.	(38) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba uporabljati načelo „najprej pomisli na male“, države članice pa bi morale začeti v celoti izvajati Evropski kodeks najboljše prakse za boljši dostop MSP do javnih naročil. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence in da naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, ter vključevati dejavnike, povezane z merili družbeno trajnostnega proizvodnega postopka. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da bi morali v drugem primeru upoštevati ustrezne standarde kakovosti, določene v tehničnih specifikacijah ali pogojih za izvedbo naročila.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 45
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.	(45) Prizadevati si je treba, da se izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast, ne da bi posegali v pristojnost naročnikov. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 1 a – odstavek 2 – točka 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;	(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo in lokacijo proizvodnje, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[...]	črtano
Obrazložitev
As a result of the liberalisation process in the postal sector, the introduction of fully-fledged sector-specific regulation and the evolution of the market, it is no longer necessary to regulate purchases by entities operating in the postal sector. Therefore, the time is ripe to exclude postal services and all the more so “other services than postal services”, from the scope of the Directive and allow all entities operating in the sector to base their decisions on purely economic criteria. Furthermore, as the experience with the application of Article 30 procedure shows, an increasing number of postal services are already excluded from the scope of application of the Utilities Directive. This was the case for a number of markets in Denmark, Finland, Italy, Sweden, Austria and Hungary.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Vzajemnost
	Praktično izvajanje sporazuma o vladnih naročilih znotraj zakonodajnega okvira Unije o javnih naročilih temelji na predhodni oceni pravilnega izvajanja načela dejanske vzajemnosti pri odpiranju trga med Evropsko unijo in tretjimi državami podpisnicami. Ta ocena dejanske vzajemnosti se razširi tudi na tretje države, ki niso podpisnice sporazuma o vladnih naročilih in imajo dostop do trga.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.	Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če v nujnih primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 20 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.	3. Če v nujnih primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 25 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.
	Rok se lahko skrajša zaradi nujnega razloga samo, če ni povezan z naročniki samimi.
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1, če sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 33(3), (4) in (5).	4. Naročnik lahko za tri dni skrajša rok za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1, če sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 33(3), (4) in (5).
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.	Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od osmih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.
Obrazložitev
Predlagano obdobje štirih let je prekratko, ker se zmanjšajo učinek in morebitni prihranki, ki bi jih lahko dosegli prek dolgoročnega okvirnega sporazuma, na podlagi katerega izvajalci načeloma dajejo boljše ponudbe. Eden glavnih razlogov za te ukrepe je želja po doseganju čim večje stroškovne učinkovitosti naročnikov pri izdatkih za naročila. Predlagano trajanje je zato v nasprotju s tem ciljem, saj je prek dolgoročnih pogodb mogoče dobiti ugodnejše cenovne pogoje.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Tehnične specifikacije lahko po potrebi vključujejo tudi zahteve, ki se nanašajo na:
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1a – točka a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) uspešno izvajanje, vključno s stopnjami okoljske in podnebne uspešnosti ter uspešnosti v zvezi z družbeno trajnostnim proizvodnim postopkom;
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1a – točka b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) značilnosti življenjskega cikla;
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 a – točka c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c) družbeno trajnosten proizvodni postopek;
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 a – točka d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d) organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, določenega za izvajanje zadevnega javnega naročila;
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) družbeno trajnosten proizvodni postopek;
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.	Naročniki morajo upoštevati variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki v specifikacijah navedejo, ali dovoljujejo variantne ponudbe ali ne in če jih, navedejo minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter morebitne posebne zahteve za njihovo predložitev. Kadar se variantne ponudbe dovolijo, naročniki zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive ponudbe, ki niso variantne ponudbe.	črtano
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki, ki so predložitev variantnih ponudb dovolili, variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.	2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	5. Naročniki se morajo odločiti, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega ali okoljskega prava, določenega v zakonodaji Unije, nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje, storitve ali dobave blaga, z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali z obveznostmi na področju prava intelektualne lastnine.
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Kjer tovrstni zakoni ne veljajo, so kršitve drugih zakonov, ki veljajo za ponudnika in zagotavljajo enako raven zaščite, prav tako razlog za izključitev.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. V zvezi z naročili gradenj, naročili storitev ter naročili blaga, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, lahko naročniki zahtevajo, da nekatere pomembne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 30, sodelujoči v tej skupini.	črtano
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, visoko energetsko učinkovitostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) družbeno trajnosten proizvodni postopek;
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) upoštevanje veljavnih pravil in standardov na področju zdravstva in varnosti ter socialnega in delovnega prava, opredeljenih v zakonodaji Unije, nacionalnih zakonodajah in kolektivnih pogodbah, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje, storitve ali dobave blaga;
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) upoštevanje zahtev za oddajo naročil podizvajalcem, določenih v členu 81.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, nacionalnih zakonodajah in kolektivnih pogodbah, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje, storitve ali dobave blaga, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.	1. Javni organ naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.	2. Države članice lahko določijo, da plačila podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, ki jih je opravil za glavnega izvajalca, zapadejo takoj, če:
	(a) je javni organ naročnik svoje storitve ali del njih prenesel na glavnega izvajalca;
	(b) je javni organ naročnik opravljene storitve, blago ali gradnje prevzel kot nedokončane ali
	(c) je javni organ naročnik glavnemu izvajalcu določil ustrezen rok za posredovanje informacij o okoliščinah, opisanih v (a) in (b).
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5% cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.	4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če je manjša od 10 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila.
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.	Države članice zagotovijo neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 93 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 93a
	Komisija do konca leta 2013 predloži poročilo o različnem poteku oddaje naročil, ki ne presegajo vrednosti določenih v členu 12, zlasti pri storitvah, ki do sedaj niso bile prednostne.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 103 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija pregleda ekonomske učinke na notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 12, in o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2017.	Komisija pregleda ekonomske učinke na notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 12, in o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2015.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Priloga VIII – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v primeru naročil storitve ali blaga specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;	(a) v primeru naročil storitve ali blaga specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter postopki ocenjevanja skladnosti;

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Zigmantas Balčytis 14.2.2012
Obravnava v odboru	31.5.2012
Datum sprejetja	24.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 6 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Robert Goebbels, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Caspary, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Vicente Miguel Garcés Ramón, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Cristina Gutiérrez-Cortines, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Gunnar Hökmark, Eija-Riitta Korhola, Werner Langen, Pavel Poc, Vladimír Remek
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Keith Taylor

MNENJE Odbora za promet in turizem (20.9.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavka mnenja: Eva Lichtenberger

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Javna naročila imajo pomembno vlogo v splošni gospodarski uspešnosti Evropske unije. Javni organi porabijo približno 18 % BDP za naročilo blaga, gradenj in storitev. Glede na obseg nabav se javno naročanje lahko uporabi kot močan vzvod pri oblikovanju enotnega trga za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Javna naročila imajo bistveno vlogo tudi v strategiji Evropa 2020 kot eden izmed tržnih instrumentov, ki ga je treba uporabiti za uresničevanje ciljev izboljšanja poslovnega okolja in pogojev za inovativnost podjetij ter spodbujanje širše uporabe zelenih javnih naročil, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri. V strategiji Evropa 2020 je poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil zagotoviti najučinkovitejšo rabo javnih sredstev, trgi javnih naročil pa morajo biti odprti v vsej Uniji.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije za posodobitev direktiv o javnih naročilih. Zakonodajni predlog bi moral vzpostaviti enostavnejše in prožnejše postopke javnega naročanja za javne organe naročnike ter podjetjem, zlasti malim in srednjim, zagotoviti lažji dostop do teh naročil. S prenovo zakonodaje na tem področju bi morali doseči ravnotežje med poenostavitvijo predpisov ter poštenimi in učinkovitimi postopki, povezanimi z inovativnimi in trajnostnimi merili za dodeljevanje naročil, obenem pa je treba povečati uporabo elektronskega javnega naročanja.

Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če oddaja naročila vključuje dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom.

Pripravljavka mnenja je trdno prepričana, da bi morali javni organi naročniki uporabljati merilo za dodelitev „ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene ponudbe“ ter odpraviti alternativno merilo „najnižje cene“. Ker je v merilu ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene ponudbe upoštevana tudi cena, bodo lahko javni organi naročniki sprejeli najustreznejšo odločitev glede na svoje posebne potrebe ter pri tem upoštevali ceno, strateške družbene cilje, inovativne rešitve ter družbena in okoljska merila.

Z javnimi naročili bi bilo treba spodbujati inovacije. Naročnike je treba spodbujati, da kupujejo inovativne izdelke in storitve, s katerimi lahko dosegajo cilje trajnostnega razvoja. Potrebne so nove inovativne rešitve in ideje, zlasti na področju prometa, javna naročila pa bi bilo treba uporabiti kot orodje za uresničevanje teh potreb.

Treba bi bilo posodobiti vidike življenjskega cikla in upoštevati vplive celotnega proizvodnega postopka na družbo in okolje. Javni organi naročniki bi morali imeti več možnosti, da določijo zahteve tudi glede proizvodnega postopka in ne le glede izdelka. Tako bodo javna naročila postala bolj trajnostna, tudi v prometnem sektorju.

Javni organi naročniki morajo pri pripravi tehničnih specifikacij vseh javnih naročil, ki naj bi jih uporabljali ljudje, upoštevati merila dostopnosti za invalide ali ustreznosti za vse uporabnike. To je predvsem bistveno na področju javnega prometa in turizma.

Poleg tega je treba okrepiti določbe o oddaji del podizvajalcem. Od ponudnika se mora zahtevati, da v svoji ponudbi opredeli morebitni delež naročila, za izvedbo katerega namerava kot podizvajalce najeti tretje osebe, in da navede tudi vse predlagane podizvajalce. Poleg tega morajo glavni izvajalec in vsi podizvajalci kazensko in civilno odgovarjati v primeru neskladnosti z zakonodajo. Potreben je tudi sistem nadzora vseh delov izvajalske verige.

Pripravljavka mnenja je na navedene pripombe vložila številne predloge sprememb. V nekaterih primerih je bilo treba določbe, ki jih predlaga Komisija, črtati, saj se lahko nekatera vprašanja zaradi sektorskih in regionalnih posebnosti učinkoviteje obravnavajo v nacionalni zakonodaji, kar je v skladu z načeloma subsidiarnosti in boljše ureditve.

Nenazadnje bi želela tudi poudariti, da je treba zagotoviti pravno varnost in skladnost direktiv o javnih naročilih z veljavno zakonodajo Unije v prometnem sektorju in na področju poštnih storitev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Ta direktiva ne posega v zakonodajo Unije v obširno reguliranih sektorjih, zlasti na področju prevoza in poštnih storitev.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 8 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8b) Poskrbeti je treba, da socialni vidik poštnih storitev na podeželskih območjih ob odpiranju tega trga konkurenci ne bo zanemarjen.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javno naročilo v smislu te direktive pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradbenih del, blaga in storitev s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradbena dela, blago ali storitve namenjeni eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11.	Javno naročilo v smislu te direktive pomeni odplačno pogodbo za pridobitev gradenj, blaga in storitev s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradnje, blago ali storitve namenjene eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.	črtano
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;	(22) „življenjski cikel“ pomeni finančno ovrednotenje vseh stroškov, povezanih z javnim naročilom, kadar je to mogoče, tudi stroškov vzdrževanja in učinkovite rabe virov (vključno z energijo), stroškov recikliranja ob koncu življenjske dobe in stroškov socialnih učinkov, kadar se ti nanašajo na izvajanje naročila. Učinkovito projektiranje, načrtovanje in uporaba elektronskih sredstev se lahko tudi vključijo v finančno ovrednotenje življenjskega cikla. Za namene javnega naročanja življenjski cikel poteka od nakupa skozi vso življenjsko dobo gradenj, blaga in storitev in je sestavni in neločljivi del izračuna tega, kar predstavlja ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
Obrazložitev
Medtem ko so javni organi naročniki v skladu z interesom davkoplačevalcev odgovorni, da zagotovijo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo pri izbiri rešitve prek javnega naročila ter da se to dolgoročno ne izkaže kot dražje za družbo ali okolje, se ta odgovornost lahko razumno začne šele s trenutkom nakupa.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem:	1. Ta direktiva se brez poseganja v Direktivo 97/67/ES uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem:
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo;	(b) „poštne storitve“ pomenijo storitve sprejema domačih poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave ter storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/67/ES;
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je poštne storitve, ki niso del univerzalnih storitev, izvzeti iz obveznosti iz te direktive. Glede na to, da se navedene storitve ponujajo na konkurenčnem trgu, bi obvezna izvedba razpisa vodila v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki na trgu.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu s členom 28 dokažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava.	1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu s členom 28 dokažejo, da so v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost ali njeni posebni sektorji ali segmenti neposredno izpostavljeni konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava.
Obrazložitev
Nekateri sektorji trga železniških storitev so že neposredno izpostavljeni konkurenci in prosto dostopni, zato ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III.	Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III, ali če razširi uporabo načel, določenih s to zakonodajo, na zadevni trg.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje navedene dejavnosti.	Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost popolnoma ali delno, tudi glede svojih posameznih sektorjev ali segmentov, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje navedene dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta.
Obrazložitev
Nekateri sektorji trga železniških storitev so že neposredno izpostavljeni konkurenci in prosto dostopni, zato ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost. V tem stališču so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena.	Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost ali njen posamezni sektor ali segment. V tem stališču so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena.
Obrazložitev
Nekateri sektorji trga železniških storitev so že neposredno izpostavljeni konkurenci in prosto dostopni, zato ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali je dejavnost iz členov 5 do 11 neposredno izpostavljena konkurenci na podlagi meril iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).	Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali so dejavnost ali njen posamezni sektor ali segment iz členov 5 do 11 neposredno izpostavljeni konkurenci na podlagi meril iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).
Obrazložitev
Nekateri sektorji trga železniških storitev so že neposredno izpostavljeni konkurenci in prosto dostopni, zato ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – drugi pododstavek – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti, ta direktiva več ne velja v katerem koli od naslednjih primerov:	Za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti ali njenega posameznega sektorja ali segmenta, ta direktiva več ne velja v katerem koli od naslednjih primerov:
Obrazložitev
Nekateri sektorji trga železniških storitev so že neposredno izpostavljeni konkurenci in prosto dostopni, zato ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene tega člena „osebni interesi“ pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem poklicnih interesov.	črtano
Obrazložitev
To se lahko učinkoviteje obravnava v nacionalni zakonodaji.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) morajo člani osebja iz odstavka 2(a) razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo,	črtano
Obrazložitev
To se lahko učinkoviteje obravnava v nacionalni zakonodaji.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.	Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe.
Obrazložitev
Te ukrepe je treba natančno opredeliti na nacionalni ravni.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nedovoljeno vplivali na postopek odločanja naročnika ali pridobili zaupne informacije, ki bi jim lahko zagotovile neupravičene prednosti v postopku naročanja;	črtano
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sklenili dogovorov z drugimi kandidati in ponudniki s ciljem izkrivljati konkurenco, ali	črtano
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) namerno predložili zavajajočih informacij, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitve o izključitvi, izboru ali oddaji naročila.	črtano
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa uporabijo samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v členu 42.	3. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa uporabijo samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v členu 42, če zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 1 – tretji pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.	Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od šestih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:	črtano
(a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;
(b) če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Konkurenca iz odstavka (4)(b) temelji na enakih pogojih, kot se uporabijo za oddajo okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih iz specifikacij okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:	črtano
(a) za vsako naročilo za oddajo se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;
(b) naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča oddajo ponudb za vsako posamezno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
(c) ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor;
(d) naročniki vsako naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo iz specifikacij okvirnega sporazuma.
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Ta člen ne posega v določbe Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve in Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70.
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za vsa javna naročila, katerih predmet je namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te tehnične specifikacije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pripravijo tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za vse uporabnike.	Za vsa javna naročila, katerih predmet je namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te tehnične specifikacije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se navedejo v javnem razpisu, pripravijo tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za vse uporabnike.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Tehnične specifikacije lahko po potrebi vsebujejo tudi zahteve, ki se nanašajo na:
	(a) uspešno izvajanje, vključno s stopnjami okoljske in podnebne uspešnosti ter uspešnosti v zvezi z družbeno trajnostnim proizvodnim postopkom;
	(b) življenjski cikel;
	(c) družbeno trajnosten proizvodni postopek;
	(d) organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, določenega za izvajanje zadevnega javnega naročila;
	(e) varnost ali dimenzije, vključno s postopki glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, preizkušanj in metod preizkušanja, pakiranja, zaznamovanja in označevanja ter navodil za uporabo;
	(f) pravila glede načrtovanja in ocene stroškov, pogoje za testiranje, inšpekcijske preglede in sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede končanih gradenj in materialov ali delov, ki jih vključujejo.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;	črtano
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	5. Javni organi naročniki lahko ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije ali držav članic na področju socialnega, delovnega, zdravstvenega, varnostnega ali okoljskega prava, pa tudi z obveznostmi iz kolektivnih pogodb, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje ali storitve oziroma dobave blaga, ali z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;	(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila;
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Merila za dodelitev zagotavljajo učinkovito in pošteno konkurenco ter vključujejo zahteve, ki javnemu organu naročniku omogočajo, da učinkovito preverja informacije, ki jih predložijo ponudniki, in tako ugotovi, ali ti izpolnjujejo merila za dodelitev.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 79 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Neobičajno ugodne ponudbe	Cena ponudbe
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	1. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da natančno pojasnijo zaračunano ceno ali stroške njihove ponudbe.
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;	črtano
Obrazložitev
To se lahko ob upoštevanju sektorskih in regionalnih posebnosti učinkoviteje obravnava v nacionalni zakonodaji.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;	črtano
Obrazložitev
To se lahko ob upoštevanju sektorskih in regionalnih posebnosti učinkoviteje obravnava v nacionalni zakonodaji.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.	črtano
Obrazložitev
To se lahko ob upoštevanju sektorskih in regionalnih posebnosti učinkoviteje obravnava v nacionalni zakonodaji.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.	2. Javni organi naročniki pred zavrnitvijo ponudb zahtevajo dodatna pojasnila, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) skladnost z obveznostmi iz zakonodaje Unije ali držav članic na področju socialnega, delovnega, zdravstvenega, varnostnega ali okoljskega prava, pa tudi z obveznostmi iz kolektivnih pogodb, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje ali storitve oziroma dobave blaga, ali z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV;
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.	1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila od ponudnika zahteva, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, in vse predlagane podizvajalce. Javnemu organu naročniku se nemudoma sporoči vsakršna sprememba v podizvajalski verigi in vsak novi podizvajalec.
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.	2. Države članice lahko določijo, da lahko naročnik na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, v ustrezno utemeljenih primerih nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
Obrazložitev
Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih se (od marca 2013) uporablja za posle med podjetji in javnimi organi ter za transakcije med podjetji (B2B).
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;	črtano
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5% cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.	4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 10 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 93
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 93	črtano
Javni nadzor
1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Takšen nadzor se izvaja za vse naročnike.
2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.
Letno poročilo vključuje naslednje:
(a) navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;
(b) celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;
(c) centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.
3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:
(a) spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo naročniki in zlasti centralni nabavni organi;
(b) pravno svetovanje naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;
(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;
(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;
(e) opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.
(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;
(g) spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.
Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.
Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.
4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.
Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.
Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte
5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev naročnikov s to direktivo in splošnimi načeli Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.
6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od
(a) 1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;
(b) 10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.
7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.
Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.
Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.
8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 94 – odstavek 1 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.	Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 98 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].	2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Priloga III – točka D – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Železniški tovorni promet	Železniški promet
Obrazložitev
Konkurenci se ni odprl samo trg železniškega tovornega prometa, ampak tudi del trga železniškega potniškega prometa.
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Priloga III – točka D – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Železniški potniški promet	črtano
/

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Eva Lichtenberger 27.2.2012
Obravnava v odboru	10.7.2012	6.9.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Spiros Danelis (Spyros Danellis), Nathalie Griesbeck, Zita Gurmai, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (18.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Ramona Nicole Mănescu

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pregledno in verodostojno javno naročanje je posebej pomembno za učinkovito javno porabo in za vpliv javnih naložb na gospodarstvo, še zlasti na trajnostno rast in inovacije.

Ureditev javnih naročil je po svoji naravi izjemno zapletena, zlasti za majhne lokalne organe ter mala in srednja podjetja (MSP), zato je treba tako javnim organom naročnikom, predvsem na regionalni in lokalni ravni, kot tudi MSP obvezno zagotoviti širši dostop do jasnih informacij in svetovanja glede predpisov EU o javnih naročilih. Cilj nadaljnjega razvoja zakonodaje EU o javnih naročilih mora biti, da bodo postopki javnega naročanja hkrati bolj preprosti, cenejši, prijaznejši do MSP in primernejši za naložbe.

Komisija in države članice nosijo izjemno odgovornost za zagotavljanje usposabljanja in svetovanja, ki je potrebno, da se regionalnim in lokalnim organom ter MSP zagotavljajo informacije in pomoč, hkrati vključujejo druge zainteresirane strani ter tako zagotavlja učinkovita in ozaveščena udeležba pri javnih naročilih in zmanjša pogostost napak in nepravilnosti ter razvije zahtevano strokovno znanje med javnimi organi naročniki na lokalni in regionalni ravni na področju javnega naročanja.

MSP imajo dejansko ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije. Da bi njihov gospodarski in inovacijski potencial v okviru postopkov javnega naročanja kar najbolje izkoristili, jih je treba spodbujati k sodelovanju pri postopkih javnega naročanja, ki jih organizirajo lokalni in regionalni organi.

Kot je poročevalka poudarila v svojem mnenju o modernizaciji javnih naročil, ki ga je odbor podprl, javna naročila ne bi smela slediti načelu najnižje cene, ampak bi morala upoštevati najbolj trajnostno in ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vključno s stroški v življenjskem ciklu. To pravilo je treba nadalje okrepiti.

Kljub temu je treba poudariti, da je učinkovitost in uspešnost kakršnih koli predpisov, ki se sprejemajo na evropski ravni, odvisna od dobrega in čim bolj poenostavljenega prenosa teh predpisov v zakonodajo držav članic. Zato morajo države članice s pomočjo in pod nadzorom Komisije zagotoviti, da ne bo prišlo do razdrobljenosti pravil v Uniji in da poenostavitev ureditev ne bo onemogočena zaradi izjemno zapletenih in podrobnih predpisov, ki jih vsebujejo predlagane direktive.

Pravna in praktična pojasnitev direktiv, s katero bi preprečili nadaljnje pomanjkljivosti pri uporabi predpisov o javnih naročilih, je bistvenega pomena. V tem okviru poročevalka upa, da bodo resne pomanjkljivosti pri spoštovanju predpisov o javnih naročilih, ki jih Računsko sodišče vedno znova ugotavlja pri izvajanju projektov v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, do katerih prihaja zlasti zaradi zapletenosti postopkov javnega naročanja, pomanjkanja usklajenosti med njimi in postopki, na katerih temelji uporaba sredstev iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ter zaradi nepravilnega prenosa predpisov EU v nacionalno zakonodajo, dokončno odpravljene in ustrezno upoštevane pri razlagi in uporabi bodočih predpisov o javnih naročilih.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost.	(2) Za zagotovitev odprtja konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, bi bilo treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost na vseh ravneh postopka za oddajo javnih naročil, ki je zlasti naklonjen malim in srednjim podjetjem. Pravila za javna naročila morajo spoštovati razdelitev pristojnosti iz člena 14 PDEU in Protokola št. 26 Pogodbe. Uporaba teh pravil ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo izvajali naloge javnih storitev.
Obrazložitev
Prilagoditev novim določbam Lizbonske pogodbe.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, poenostavili in spodbudili zlasti dostop malih in srednjih podjetij do postopkov za oddajo javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim cilje ne glede na to, da so pri odločitvah o naročilih in nakupu samostojni. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili preglednost, pravičnost in večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Obrazložitev
V neodvisnost naročnikov pri odločitvah o nakupu ne bi smeli posegati.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Nezakonito ravnanje udeležencev v postopku javnega naročanja, kot so poskusi neprimernega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi kandidati z namenom manipuliranja z izidom postopka, lahko povzroči kršitve temeljnih načel prava Unije in resno izkrivljanje konkurence. Gospodarski subjekti bi zato morali predložiti izjavo, da niso vpleteni v take nezakonite dejavnosti, in biti izključeni, če se izkaže, da je izjava neresnična.	(13) Nezakonito ravnanje udeležencev v postopku javnega naročanja, kot so poskusi neprimernega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi kandidati z namenom manipuliranja z izidom postopka, lahko povzroči kršitve temeljnih načel prava Unije in resno izkrivljanje konkurence. Gospodarski subjekti bi zato morali predložiti izjavo, da niso vpleteni v take nezakonite dejavnosti, in bodo izključeni iz ustreznega in prihodnjih postopkov v EU, če se izkaže, da je izjava neresnična.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek naročanja, za katerega bodo naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.	(25) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje raziskav in inovacij, zlasti na regionalni in lokalni ravni. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek naročanja, za katerega bodo naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.	(27) Z zmanjšanjem omejevalne regulativne kompleksnosti, zlasti z uporabo elektronskih informacijskih in komunikacijskih sredstev, je mogoče bistveno poenostaviti objavo javnih naročil ter povečati učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Ta sredstva bi morala postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja.	(28) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da bi preprečili čezmerno koncentracijo kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter ohranili preglednost, konkurenco in okrepili možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja s spodbujanjem večje prilagodljivosti in prožnosti postopkov za oddajo javnih naročil.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) V zvezi s skupnimi postopki za oddajo naročil, ki jih vodijo naročniki iz različnih držav članic, se trenutno pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno oddajo naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno sprejme en sam naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja je treba določiti posebna pravila.	(34) V zvezi s skupnimi postopki za oddajo naročil, ki jih vodijo naročniki iz različnih držav članic, se trenutno pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno oddajo naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno sprejme en sam naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja bi bilo treba določiti posebna pravila. Podobno je pri čezmejni oddaji javnih naročilih nujno razjasniti vidike, povezane s pravom intelektualne lastnine.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence ter da naročniki lahko zahtevajo tudi visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, pri čemer morajo biti ti povezani s predmetom naročila. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in primerne kakovosti po možnosti sprejmejo „ekonomsko, socialno in okoljsko najugodnejšo ponudbo“.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 44
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(44) Če naročniki naročilo oddajo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne bi smela omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 57
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Ocena je pokazala, da države članice ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, za katere so taki organi pooblaščeni, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, pravno varnost za podjetja in naročnike ter prispevali k vzpostavljanju enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe, nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji.	(57) Ocena je pokazala, da države članice ne spodbujajo ter ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, zaupane takim organom, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi obveščanja, spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, pravno varnost za podjetja in javne organe naročnike ter prispevali k vzpostavljanju enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za preprečevanje, odkrivanje in zgodnje reševanje težav, predvsem pri projektih, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Bistveno je te mehanizme uskladiti, da bi zagotovili dosledno uporabo, nadzor in spremljanje politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo njenih rezultatov v Uniji.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Vsi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, nenazadnje tudi MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v postopkih javnega naročanja čezmejne narave.	(59) Vsi naročniki, zlasti lokalni organi, nimajo nujno notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnjuje dejavnosti spremljanja in nadzora. Ta cilj se lahko doseže z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; pa tudi z zagotavljanjem upravne pomoči podjetjem, zlasti MSP, zlasti kadar sodelujejo v čezmejnih postopkih za oddajo javnih naročil.
Obrazložitev
Krepitev vloge MSP na področju javnih naročil je še posebej pomembna.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 60
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore naročnikom in gospodarskim subjektom.	(60) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore naročnikom, zlasti regionalnim in lokalnim organom, ter gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, v postopku za oddajo javnih naročil.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 61 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(61a) Način prenosa te direktive je izjemnega pomena za prizadevanja za poenostavitev, pa tudi za zagotavljanje enotnega pristopa k razlagi in uporabi predpisov EU o javnih naročilih, kar bo prispevalo k ustrezni pravni varnosti, ki je potrebna tako za javne organe naročnike, zlasti na poddržavni ravni, kot tudi za MSP. Komisija in države članice bi morale zato zagotoviti, da se bodo pri prenosu te direktive upoštevali tudi pomembni učinki, ki jih ima nacionalna zakonodaja o javnih naročilih na postopek dostopanja do sredstev Evropske unije. Zato je bistvenega pomena, da države članice v čim večji meri preprečijo razdrobljeno razlago in uporabo teh predpisov, obenem pa prispevajo tudi k poenostavitvi na nacionalni ravni.
Obrazložitev
Treba je zagotoviti, da prenos ne bo onemogočal poenostavitve in uskladitve, da bi se izognili razdrobljenosti pravil v Uniji, ki bi prizadela zlasti MSP in manjše javne organe naročnike na regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 61 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(61b) Komisija bi morala države članice spodbujati, da redno izvajajo usposabljanja in informacijske kampanje, se posvetujejo z regionalnimi in lokalnimi organi ter MSP in sodelujejo tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se zagotovila ozaveščena udeležba pri oddaji javnih naročil in zmanjšala pogostost napak ter da bi javni organi naročniki na lokalni in regionalni ravni pridobili zahtevano strokovno znanje na področju javnega naročanja.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;	(a) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;
Obrazložitev
Vrnitev k sedanji opredelitvi iz člena 2.1 (a) Direktive 2004/17/ES; ta opredelitev je sprejeta in bo preprečila pravno negotovost.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Vrednost mejnih vrednosti se letno prilagaja spremembam v usklajenem indeksu cen življenjskih potrebščin Evropskega gospodarskega prostora.
Obrazložitev
Fiksna višina mejnih vrednosti ne odraža neprestanih sprememb dejanske kupne moči. Zato je treba zagotoviti povezavo in prilagajanje mejnih vrednosti z uveljavljenim indeksom.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija od 30. junija 2014 dalje vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b) ustrezajo mejnim vrednostim iz sporazuma o vladnih naročilih ter jih, če je to potrebno, popravi.	Komisija od 30. junija 2014 dalje vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b) ustrezajo mejnim vrednostim iz sporazuma o vladnih naročilih ter jih, če je to potrebno in po posvetovanju z državami članicami o uporabi mejnih vrednosti v določenih sektorjih in vrstah pogodb, popravi.
Obrazložitev
Pred spreminjanjem mejnih vrednosti v določenih gospodarskih panogah in pri nekaterih vrstah naročil se je treba posvetovati z državami članicami.
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) storitve na področju arbitraže in sprave;	(b) storitve na področju arbitraže in sprave, vključno s storitvami za reševanje sporov;
Obrazložitev
„Storitve za reševanje sporov“ so posebne storitve na področju sprave, povezane z uporabo pogojev Mednarodne zveze svetovalnih inženirjev (FIDIC) v pogodbah za gradbena in inženirska dela, ki jih je sprejela Svetovna banka.
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključnih pravic
	Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana subjektu, ki je sam javni organ naročnik v smislu člena 2(1), ali združenju javnih organov naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljeno veljavno zakonodajo, predpisi ali drugimi upravnimi določbami, skladnimi s Pogodbo.
Obrazložitev
Znova se uvede člen 25 sedanje Direktive 2004/17/ES. Ta člen je pomemben za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena; izločena so javna naročila storitev, ki temeljijo na izključni pravici, določeni v javnem pravu, uredbah ali upravnih določbah, ki so skladne s Pogodbo. Evropsko sodišče je uporabilo to določbo v zadevi C-360/96.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;	(b) zadevna pravna oseba svoje dejavnosti v celoti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik, ali v povezavi z zagotavljanjem storitev splošnega pomena;
Obrazložitev
Zagotavljanje storitev splošnega pomena ni usmerjeno v ustvarjanje dobička, ampak je namenjeno izpolnjevanju potreb državljanov. Zato je treba dejavnosti na področju storitev splošnega pomena ustrezno upoštevati.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.	2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;	(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov, pri čemer lahko javni organi naročniki imenujejo skupne predstavnike;
Obrazložitev
Imenovanje skupnih predstavnikov je običajna praksa. Nobenega razloga ni, da bi ta učinkovit način vzajemno sprejetega sodelovanja prepovedali.
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;	(a) namen partnerstva je izvajanje nalog javnih storitev, ki so bile dodeljene vsem udeleženim javnim organom, ali izvajanje pomožnih nalog, potrebnih za opravljanje naloge javne storitve, ki je bila dodeljena vsem javnim organom;
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;	črtano
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;	(c) udeleženi javni organi na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 20 % prihodka iz dejavnosti, ki so predmet naročila;
Obrazložitev
Pojasnilo je potrebno, da ne bi prihajalo do pravnih sporov.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.	Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja, razen če je udeležba zasebnega sektorja v času prvotnega naročila zakonsko predpisana.
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 29 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Načela javnega naročanja	Namen in načela javnega naročanja
Obrazložitev
Nekatere države članice so navedle, da bi bilo treba vključiti tudi sklicevanje na namen te direktive.
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Namen te direktive je zagotavljati učinkovito porabo javnih sredstev, spodbujati visoko kakovost oddaje javnih naročil, okrepiti konkurenco in delovanje trgov javnih naročil ter zagotoviti enake možnosti za podjetja in ostale izvajalce pri oddaji javnih naročil blaga, storitev in gradenj v skladu s konkurenčnimi razpisnimi postopki za oddajo javnih naročil.
Obrazložitev
Nekatere države članice so navedle, da bi bilo treba vključiti tudi sklicevanje na namen te direktive.
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki lahko postavijo posebne pogoje za primere, ko naročilo izvaja skupina, če te pogoje upravičujejo objektivni razlogi in če so ti pogoji sorazmerni. Ti pogoji lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko, če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo naročila.	Naročniki lahko postavijo posebne pogoje za primere, ko naročilo izvaja skupina, če te pogoje upravičujejo objektivni razlogi in če so ti pogoji sorazmerni. Ti pogoji lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko, če in kolikor je ta sprememba nujno potrebna za ustrezno izvedbo naročila.
Obrazložitev
To zahtevo bi morali čim bolj omejiti, da bi se izognili nalaganju kakršnih koli nepotrebnih bremen podjetjem, zlasti MSP.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.	Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih naročanja za:
	a) zaščitene delavnice ali pa določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je večina zaposlenih oseb, ki zaradi narave ali stopnje invalidnosti ne morejo izvajati poklicnih dejavnosti pod običajnimi pogoji ali pa imajo težave pri iskanju zaposlitve na rednem trgu dela;
	b) socialna podjetja ali programe, katerih glavni cilj je socialno in poklicno vključevanje prikrajšanih delavcev, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih ali programih invalidnih in/ali prikrajšanih oseb. Pojem „prikrajšanih oseb“ med drugim zajema: nezaposlene, osebe z velikimi težavami pri vključevanju, osebe, ki jim grozi izključenost, ter pripadnike ranljivih skupin in prikrajšanih manjšin.
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Brez poseganja v obveznosti glede oglaševanja oddanih naročil in v informacije, poslane kandidatom in ponudnikom iz členov 64 in 69 te direktive, naročnik ne razkrije informacij, ki so mu jih posredovali gospodarski subjekti in jih pri tem označili za zaupne, vključno s tehničnimi in poslovnimi skrivnostmi ter zaupnimi vidiki ponudb, razen kadar je drugače opredeljeno v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij.	2. Brez poseganja v obveznosti glede oglaševanja oddanih naročil in v informacije, poslane kandidatom in ponudnikom iz členov 64 in 69 te direktive, naročnik ne razkrije nikakršnih informacij, ki so mu jih posredovali gospodarski subjekti, ne glede na to, ali so jih pri tem označili za zaupne ali ne, vključno s tehničnimi in poslovnimi skrivnostmi ter zaupnimi vidiki ponudb, razen kadar je drugače opredeljeno v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij, razen če je to nujno potrebno za namene te direktive ali veljavne nacionalne zakonodaje.
Obrazložitev
Za podjetja, zlasti pa za MSP, je pomembno, da se ne razkrijejo nikakršne informacije, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 40 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.	Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 52 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.
Obrazložitev
Novi roki so s praktičnega vidika prekratki, zlasti za MSP, in bi lahko omejevali konkurenco.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.	Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 37 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
Obrazložitev
Novi roki so s praktičnega vidika prekratki, zlasti za MSP, in bi lahko omejevali konkurenco.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.	Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 20 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.
Obrazložitev
Novi roki so s praktičnega vidika prekratki, zlasti za MSP, in bi lahko omejevali konkurenco.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.	Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 37 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
Obrazložitev
Novi roki so s praktičnega vidika prekratki, zlasti za MSP, in bi lahko omejevali konkurenco.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.	Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 20 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.
Obrazložitev
Novi roki so s praktičnega vidika prekratki, zlasti za MSP, in bi lahko omejevali konkurenco.
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene točke (g) odstavka 1 tega člena se v osnovnem projektu navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo. Naročniki že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt navedejo morebitno sprejetje tega postopka, pri čemer upoštevajo celotne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev, če uporabljajo člena 12 in 13.	črtano
Obrazložitev
Morebitne dodatne gradnje ali storitve glede na osnovni projekt bodo navedene prek instrumenta „Možnosti“. Dodatna opredelitev je zato povsem nepotrebna.
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.	Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od obdobja, določenega v nacionalnih predpisih posameznih držav članic. Obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma v zvezi z vzdrževanjem temelji na življenjskem ciklu gradnje ali blaga.
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se ponujajo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti glede določenih sestavnih delov ponudb.	Naročniki lahko samo za standardizirane storitve in blago uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb. Nekatera naročila storitev in gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb.
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 52 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če sporazum o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:	Če sporazum v skladu z odstavkom 3 o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:
Obrazložitev
Konkretne primere neobstoja sporazuma, za katere velja ta odstavek, bi bilo treba opredeliti, tako kot v odstavku 6.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Taki ukrepi vključujejo sporočanje vseh zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka za oddajo naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev primernih rokov za sprejemanje ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni drugih načinov za zagotovitev, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.	Taki ukrepi vključujejo sporočanje vseh zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka za oddajo naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev primernih rokov za sprejemanje ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če javni organ naročnik dokaže, da ni drugih načinov za zagotovitev, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.
Obrazložitev
To the legitimate mean of allowing companies that are involved with regards to a decision of exclusion founded on the risk of competition distortion, to be heard; the last subparagraph of point 2 reverses the burden of proof so that it falls on the company in question. Indeed in order to challenge a decision to exclude, the company must "prove" that its participation does not distort competition. In the absence of relevant proof, the decision to exclude will then be legitimised. In fact, it is up to the contracting authority, upon its intention to announce the exclusion of a company, to supply proof that the participation of such company would distort competition. The company in question should be able to challenge such a decision, provided that the inverted proof, that its participation would not distort competition, cannot fall under its responsibility.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.	V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine, in če je tako, pogoji plačila za pridobitev takšnih pravic.
Obrazložitev
Promoting the innovation of companies relies on the confidence of the operators towards the internal market, and in particular when it comes to protecting their property rights. In order to ensure a perfect coherence between the European regulation ensuring the protection of intellectual property rights, such as the Directive 2004/48/EC of 29 April 2009 on measures and procedures on the reinforcement of intellectual property rights and the " public procurement" directives, it is important to underline that the acquisition of intellectual property rights must be based on the remuneration of the right holder.
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 61 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročniki lahko objavijo svoje namere glede načrtovanih javnih naročil z objavo periodičnega informativnega obvestila takoj po začetku proračunskega leta, ko je to mogoče. Ta obvestila vključujejo informacije iz oddelka I dela A Priloge VI. Objavi jih bodisi Komisija bodisi naročniki na svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če naročniki objavijo obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca v skladu s točko 3 Priloge IX.	1. Naročniki objavijo svoje namere glede načrtovanih javnih naročil z objavo periodičnega informativnega obvestila takoj po začetku proračunskega leta, ko je to mogoče. Ta obvestila vključujejo informacije iz oddelka I dela A Priloge VI. Objavi jih bodisi Komisija bodisi naročniki na svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če naročniki objavijo obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca v skladu s točko 3 Priloge IX.
Obrazložitev
Objava predhodnih informativnih obvestil bi morala biti obvezna zavoljo preglednosti in zagotavljanja celovitih informacij podjetjem, zlasti MSP, da bodo ta imela dovolj časa za pravočasno pripravo ponudb.
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.	5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če ta ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, s predpisi ali drugimi zavezujočimi določbami na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali v kolektivnih pogodbah, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje, opravljanja storitve ali dobave blaga, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, in če so te povezane s predmetom naročila.
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:	Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi naslednjih meril:
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:	1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev javni organi naročniki oddajo javna naročila na podlagi naslednjih meril:
a) ekonomsko najugodnejša ponudba;	a) ekonomsko, socialno in okoljsko najugodnejša ponudba;
b) najnižja cena.	b) najnižja cena.
	Merilo iz točke (a) ima načeloma prednost pred merilom iz točke (b);
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi in socialnimi značilnostmi, ki prispevajo k trajnostni rasti in zaposlovanju, ter inovativnostjo;
Obrazložitev
Vključiti je treba učinkovitejša socialna merila, ki sledijo duhu strategije Evropa 2020, da bi v večji meri prispevali k trajnostni rasti.
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.	3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ter ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti in ustrezne kakovosti v skladu z določbami iz odstavkov 1 in 2.
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru iz točke (a) odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	V primeru iz odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 79 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;	(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;
Obrazložitev
Ponovna uvedba besedila trenutno veljavne direktive.
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.	2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da naknadno ugovarja proti neupravičenim izplačilom, in sprejmejo predpise, ki javnemu organu naročniku omogočajo, da po potrebi prevzame status podpisnika glavnega izvajalca brez ponovnega postopka za zbiranje ponudb, da bi zagotovile pravno varnost. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
Obrazložitev
Javni organ naročnik mora imeti možnost, da po potrebi (npr. v primeru insolventnega glavnega izvajalca) prekine pogodbo, ne da bi pri tem izgubil pravno varnost. Nacionalni predpisi mu morajo zato omogočati, da prevzame status podpisnika in vodi nova pogajanja o spornih določilih pogodbe. Poleg tega je treba pravico do ugovora proti neupravičenim izplačilom, ki jo ima glavni izvajalec, zagotoviti le po izvedbi pogodbe, saj bi podizvajalci v nasprotnem primeru lahko onemogočali konkurenco.
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.	Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, prenosu kapitala ali sredstev, stečajnem postopku ali na podlagi pogodbene klavzule, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.
Obrazložitev
Zaradi pravilne izvedbe pogodbe, ki se pod nespremenjenimi pogoji še vedno izvaja, je povsem upravičeno, da javni organ naročnik pod nadzorom sodišča nasprotuje zamenjavi pogodbenega partnerja, če nova pogodbena stranka ne more predložiti enakih finančnih jamstev ali zagotovil glede usposobljenosti, kot jih je imel partner, ki ga nadomešča.
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 83 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker naročnik iz te države članice pri oddajanju zadevnega naročila ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive.	(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker naročnik iz te države članice pri oddajanju zadevnega naročila ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive, za katere velja pravica do nadomestila pogodbenega partnerja.
Obrazložitev
Sklicevanje na „pogoje, določene v nacionalnem pravu“ ni dovolj, da bi premostili pomanjkanje pravil glede nadomestila v primeru prekinitve pogodb - tudi če ni prišlo do kršitve pogodbenih obveznosti - pred njenim predvidenim iztekom. Poleg tega je treba pravila glede nadomestila uvesti v pravo EU, da bi zagotovili njihovo učinkovito izvajanje v vseh državah članicah.
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.	2. Države članice zagotovijo, da naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi splošnega dostopa, kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti, varnosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.
Obrazložitev
Te značilnosti storitev splošnega pomena so bistvene, zato jih je treba zagotoviti v čim večji meri.
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravno svetovanje naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;	(b) splošno in posebno pravno svetovanje ter praktična navodila naročnikom glede razlage in uporabe predpisov in načel o javnih naročilih;
Obrazložitev
Neodvisen organ, ki je specializirano telo na državni ravni, bi moral biti odgovoren za zagotavljanje splošnega in posebnega pravnega svetovanja in praktičnih navodil tako glede razlage kot tudi glede uporabe predpisov in načel o javnih naročilih.
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;	(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ali kakršnih koli nepravilnosti na področju javnega naročanja;
Obrazložitev
Da bi dodatno okrepili zakonitost postopkov, ki jih organizirajo javni organi naročniki, in dosegli nekatere pedagoške cilje, je treba v to določbo vključiti vse vrste nepravilnosti, ne glede na njihovo resnost.
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 94 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem naročilu, okvirnem sporazumu in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:	Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem naročilu, okvirnem sporazumu, če ti presegajo mejne vrednosti, in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:
Obrazložitev
Priprava pisnih poročil v skladu z določbami iz člena 85 bi morala biti obvezna le za „javna naročila nad mejno vrednostjo“. Če bi enako veljalo tudi za „javna naročila pod mejno vrednostjo“, bi to privedlo do velikega števila birokratskih postopkov. Takšna bremena morajo biti sorazmerna z denarno vrednostjo zadevnega naročila.
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 94 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Te informacije se hranijo najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, tako da bo naročnik v tem obdobju lahko zagotovil potrebne informacije Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, kadar to zahtevata.	2. Te informacije se hranijo najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, tako da bo naročnik v tem obdobju lahko zagotovil potrebne informacije Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu.
Obrazložitev
Nalaganje tovrstnih obveznosti poročanja, ki niso namenjene obveznemu sporočanju ugotovitev, je precej nesmiselno.
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 96 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.	1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti okrepljeni podpori lokalnim organom, zlasti majhnim lokalnim skupnostim.
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 96 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.	2. Komisija in države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno in pravočasno obveščanje in pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.
Obrazložitev
Zaradi izjemno tehnične narave besedil bi morala pri teh prizadevanjih sodelovati tudi Komisija. Poleg tega je bistvenega pomena, da lahko MSP pravočasno pridobijo informacije, ki jih potrebujejo.
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 96 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Obvestila iz členov 61, 62, 63 in 64 vsebujejo informacije o organu ali organih iz odstavka 4 tega člena.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba splošne in zlahka dostopne informacije o organih, ki javnim organom naročnikom in podjetjem zagotavljajo pomoč.
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 97 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice ob pomoči Komisije sodelujejo pri pripravi smernic za javne organe naročnike, ki presojajo, ali v posameznih primerih obstaja čezmejno zanimanje ali ne, zlasti zato, da bi povečali učinkovitost porabe sredstev pri izvajanju programov, ki se financirajo iz instrumentov kohezijske politike ali drugih instrumentov EU.
Obrazložitev
To je v skladu z mnenjem odbora REGI o posodobitvi javnih naročil, zlasti pa z njegovima odstavkoma 7 in 15.
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Priloga XVII a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Naslednje pravne storitve:
	79112000-2 Storitve pravnega zastopanja
	79100000-5 Pravne storitve
	79110000-8 Storitve pravnega svetovanja in zastopanja
	79111000-5 Storitve pravnega svetovanja
	79112100-3 Storitve zastopanja zainteresiranih strani
	79120000-1 Storitve svetovanja o patentih in avtorskih pravicah
	79121000-8 Storitve svetovanja o avtorskih pravicah
	79121100-9 Storitve svetovanja o programskih avtorskih pravicah
	79130000-4 Storitve pravnega dokumentiranja in overovljanja
	79131000-1 Storitve dokumentiranja
	79132000-8 Storitve overovljanja
	79140000-7 Storitve pravnega svetovanja in obveščanja
Obrazložitev
Posebna obravnava storitev je upravičena samo, če velja za vse storitve iste vrste;

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	REGI 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Ramona Nicole Mănescu 26.1.2012
Datum sprejetja	10.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 7 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Ana Miranda, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Monika Smolková, Ewald Stadler, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska, Czesław Adam Siekierski, Giommaria Uggias

MNENJE Odbora za pravne zadeve (15.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavec mnenja: Giuseppe Gargani

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Javne razpise je treba uporabiti tako, da prispevajo k vzpostavitvi enotnega trga in za spodbujanje gospodarske rasti v državah članicah. V Evropi porabijo javni organi okrog 18 % BDP za blago, gradnje in storitve.

Pripravljavec mnenja meni, da mora izvajanje direktiv o postopkih za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev odgovarjati naslednjim načelom:

– poenostavitev postopkov v prid vseh gospodarskih subjektov;

– lažje sodelovanje malih in srednjih podjetij;

– zagotovitev najboljših možnih rezultatov, kar zadeva razmerje med kakovostjo in ceno;

– učinkovita in pregledna uporaba javnih sredstev.

Pripravljavec mnenja pozdravlja zlasti namen zakonodajnega predloga Komisije, torej prizadevanje za okrepitev in posodobitev sedanje zakonodaje, ki ureja postopek javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev v Evropi.

Pripravljavec mnenja je zlasti zadovoljen z vsebino predloga, ki zadeva krepitev zakonskega okvira v zvezi z javnimi naročili, da bi uporaba tega instrumenta lahko spodbudila javne in zasebne naložbe v infrastrukture in strateške storitve. Poleg tega se strinja, da je treba prenoviti in poenostaviti postopek javnih naročil ter poiskati pravo ravnotežje med prednostmi, povezanimi z omejenimi proračunskimi sredstvi in potrebo, da se zagotovi učinkovitost javnih naročil.

Pripravljavec mnenja meni, da je primerno še naprej zakonsko urejati naročila v sektorjih, v katerih so trgi, na katerih so dejavni ti subjekti, delno odprti, glede na posebne ali izključne pravice, ki jih dodelijo države članice v zvezi z dobavo, zagotavljanjem ali delovanjem omrežij za izvajanje zadevne storitve.

Prepričan pa je tudi, da so za najboljši možni rezultat pri doseganju zastavljenih ciljev potrebne nekatere spremembe.

– Pravne storitve, ki temeljijo na zaupanju in so zagotovljene s strogimi deontološkimi načeli ter povezane z običaji držav članic, je treba vključiti v predlog direktive, saj je zanje potrebna ocena subjektivnih elementov, ki izhajajo iz posebnih potreb naročnika.

– Pri vključitvi, poštnega sektorja v predlog direktive niso dovolj upoštevane spremembe, do katerih je v Evropi prišlo v zadnjih nekaj letih, še posebej povečanje konkurence na trgu s temi storitvami, ki so že obravnavana v direktivi 2004/17/ES. V skladu z utemeljitvijo zadevne zakonodaje in razvojem pravne prakse pa je treba zatorej ta sektor izključiti, glede na dejansko konkurenco na podlagi meril, kot so značilnosti zadevnega blaga in storitev, obstoj alternativnih možnosti, cene in prisotnost več konkurentov.

– Glede na nedavne sodbe Evropskega sodišča (Sodba z dne 1. aprila 2008 v zadevi C–393/05/četrti senat) se priznava opredelitev osebe javnega prava, ki obsega tudi komercialne družbe pod javnim nadzorom. Industrijska ali komercialna narava pa se nanaša na cilje, ki jim je treba slediti, ter potrebe, ki jih je treba zadovoljiti, ne pa toliko na vrsto organizacije ali dejavnosti.

– Predvideno najdaljše štiriletno trajanje okvirnega sporazuma za posebne sektorje je prekratko, tako da v nekaterih primerih (sporazumi o pomoči in vzdrževanju obratov) ovira delovanje naročnika.

– Obveznost obveščanja gospodarskih subjektov o poteku in napredku pogajanj s ponudniki, če gospodarski subjekt to zahteva, preveč obremenjuje naročnike in krši pravico ponudnikov do zaupnosti.

– Nedvomno je pomembna obvezna, ne več izbirna ustanovitev enotnega neodvisnega organa, odgovornega za nadzor in usklajevanje ukrepov za izvajanje direktive v smislu člena 93(1). Ta nadzor ne sme biti sam sebi namen, temveč mora zagotavljati doseganje ciljev kakovosti, gospodarnosti, učinkovitosti in preglednosti, ki jih določajo direktive, ne pa upočasnjevati in ovirati ukrepov javnih organov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Prav tako je ustrezno izključiti pogodbe za druge storitve, ne samo poštne, ker se je izkazalo, da je poštni sektor dovolj konkurenčen, da ga ni treba vključiti v področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Rezultati ocene so pokazali, da je treba pregledati izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe te direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež čezmejne trgovine).	(16) Rezultati ocene učinka in učinkovitosti prava Unije o javnih naročilih so pokazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz popolne uporabe direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve.
Obrazložitev
Pravne storitve, ki temeljijo na zaupanju in so povezane z običaji držav članic, je treba izključiti iz predloga direktive, saj je zanje potrebna ocena subjektivnih elementov, ki so povezani s posebnimi potrebami naročnika.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez javnega razpisa uporabljati samo v zelo izjemnih primerih. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, ko objava ni mogoča zaradi višje sile v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije ali ko je že na samem začetku jasno, da objava ne bo povečala konkurence, tudi zato ker objektivno obstaja samo en gospodarski subjekt, ki bi lahko izvedel naročilo. Uporaba postopka s pogajanji brez javnega razpisa je utemeljena samo v primerih objektivne ekskluzivnosti, ko okoliščin ekskluzivnosti ni ustvaril sam naročnik zaradi prihodnjega postopka oddaje javnega naročila in ko ni ustreznih nadomestil, katerih razpoložljivost bi bilo treba temeljito preučiti.	(26) Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez javnega razpisa uporabljati samo v zelo izjemnih primerih s primerno utemeljitvijo, ki se pošlje nacionalnim organom upravljanja, kot je določeno v členu 93. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, ko objava ni mogoča zaradi višje sile v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije ali ko je že na samem začetku jasno, da objava ne bo povečala konkurence, tudi zato ker objektivno obstaja samo en gospodarski subjekt, ki bi lahko izvedel naročilo. Uporaba postopka s pogajanji brez javnega razpisa je utemeljena samo v primerih objektivne ekskluzivnosti, ko okoliščin ekskluzivnosti ni ustvaril sam naročnik zaradi prihodnjega postopka oddaje javnega naročila in ko ni ustreznih nadomestil, katerih razpoložljivost bi bilo treba temeljito preučiti.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 49
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.	(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, bi moral naročnik ponudbo zavrniti. Zavrnitev bi morala biti tudi obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja nacionalne in mednarodne zakonodaje ter zakonodaje Evropske zakonodaje Unije, zlasti na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 50 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Da bi zagotovili pravilno delovanje javnega naročanja, bi bilo treba ustrezno regulirati podizvajanje, da se zagotovi, da so pravila o javnih naročilih izvajajo v skladu s ponudbo. Podizvajanje bi bilo treba omejiti na največ tri zaporedne vertikalne podizvajalce brez poseganja v bolj restriktivno nacionalno zakonodajo na tem področju.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 56 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(56a) Naročniki morajo spoštovati zamudo pri plačilu, kot je določeno v Direktivi 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih¹.
	_____________
	¹ UL L 48, 23.02.2011, str. 1.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta direktiva ne posega v pravico naročnikov iz člena 4, da odločajo, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije. Naročniki lahko opravljajo naloge javnega interesa z uporabo lastnih sredstev, ne da bi se morali zanašati na zunanje gospodarske subjekte. To lahko počnejo v sodelovanju z drugimi naročniki.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 2 – točka 4 – točki a in b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„(a) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;	„(a) je pravna oseba;
(b) je pravna oseba;	(b) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;
Obrazložitev
I punti a) e b) della proposta della Commissione sono diventati, per motivi legati alla coerenza legislativa del testo, rispettivamente i punti b) e a). Il punto a), nuovo punto b) č stato altresì emendato. In particolare, quest'ultima modifica si basa su recenti pronunce della Corte di Giustizia dell'Unione europea (Sentenza 10/04/2008 causa C - 393/05/ IV sez) nelle quali si riconosce un'interpretazione della definizione di organismo di diritto pubblico che comprende anche le società commerciali sotto controllo pubblico. Il carattere industriale o commerciale, riguarda, pertanto, le finalità da perseguire e i bisogni da soddisfare, piuttosto che il tipo di organizzazione e di attività.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 2 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) „naročila blaga“ pomenijo naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;	(10) „naročila blaga“ pomenijo naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje. Naročila blaga lahko vključujejo dobavo v smislu dobave blaga v obrokih. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;
Obrazložitev
V tej opredelitvi naročil blaga je primerno predvideti tudi dobavo v smislu dobave blaga v več obrokih. Tako bi pravno uredili nekatere vedno bolj razširjene pogodbene prakse, ki predvidevajo dobavo blaga v več obrokih na podlagi potreb naročnikov v celotnem obdobju trajanja pogodbe.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem:	1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev.
„(a) poštnih storitev;
(b) drugih storitev, razen poštnih storitev, pod pogojem, da take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b) odstavka 2, in pod pogojem, da pogoji iz člena 27(1) niso izpolnjeni v zvezi s storitvami iz točke (b) odstavka 2.
2. V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:	2. V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:
„(a) „poštna pošiljka“: pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;	„(a) „poštna pošiljka“: pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
(b) „poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo;	(b) „poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo;
(c) „druge storitve, razen poštnih storitev“: pomeni storitve na naslednjih področjih:
(i) storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju, vključno s „storitvami vložišča“);
(ii) storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom registrirane elektronske pošte);
(iii) storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova;
(iv) finančne storitve, kakor so opredeljene v CPV pod referenčnimi številkami od 66100000-1 do 66720000-3 in členu 19(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje;
(v) filatelistične storitve;
(vi) logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi funkcijami).
Obrazložitev
Direktiva 2008/6/ES je odprla poštni sektor za konkurenco, tudi zaradi odprave področja, ki je še ostalo rezervirano za ponudnike univerzalne storitve. Meni se, da je poštni sektor postopoma dosegel zadovoljivo raven liberalizacije, vendar bi bilo primerno izključiti iz področja uporabe novih direktiv nepoštne storitve, ki jih opravljajo izvajalci poštnih storitev, to je „druge storitve razen poštnih storitev“.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 19 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) storitve na področju arbitraže in sprave;	(b) pravne storitve na področju arbitraže in sprave;
Obrazložitev
Glede na to, da pravne storitve temeljijo na diskretnosti in zaupanju, je primerno, da se izključijo iz okvira uporabe te direktive.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Podrobni podatki o javnih naročilih se objavijo.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„(a) kadar niso v odgovor na postopek s predhodnim javnim razpisom prejeli nobene ponudbe ali ustrezne ponudbe ali prijave za sodelovanje in pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila bistveno ne spremenijo;	„(a) kadar niso v odgovor na postopek s predhodnim javnim razpisom prejeli nobene ponudbe ali ustrezne ponudbe ali prijave za sodelovanje in pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila ne spremenijo in zagotavljajo ustrezno utemeljitev nadzornim organom iz člena 93;
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.	1. Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve , ki so jih določili naročniki, ter ne presegajo 1/6 skupne dogovorjene cene.
Obrazložitev
Brezvestna uporaba variantnih ponudb bi utegnila izkriviti konkurenco in povzročiti težave glede pravne varnosti. Koristno se zdi uvesti posebno določbo, da bi predvideli najvišjo ceno za variantne ponudbe. Nacionalna zakonodaja za to ponuja merila uspešnosti, kar potrjuje učinkovitost te določbe.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja navedejo, če so ponudbe omejene izključno na enega ali na več sklopov.	Naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja navedejo, če so ponudbe omejene izključno na enega ali na več sklopov, in v primeru, da niso razdeljene na več sklopov, to posebej pojasnijo.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 65 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Javni razpisi v smislu člena 39(2) se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.	3. Javni razpisi v smislu člena 39(2) se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo.
Obrazložitev
Predvidena obveznost objave povzetka pomembnih elementov vsakega obvestila v vseh uradnih jezikih Evropske unije ni vzdržna zaradi časa, stroškov in pravne varnosti.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki.	črtano
Obrazložitev
Obveznost obveščanja gospodarskih subjektov o poteku in napredku pogajanj s ponudniki, če gospodarski subjekt to zahteva, preveč obremenjuje naročnike in krši pravico ponudnikov do zaupnosti.
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge XIV, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.	7. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da dopolni seznam iz Priloge XI, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, se lahko gospodarski subjekt po potrebi zanaša na zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno naravo povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo v celotnem obdobju veljavnosti postopka ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila.	1. Kadar objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, se lahko gospodarski subjekt po potrebi zanaša samo na materialne zmogljivosti drugih subjektov, pri tem pa ne bi smeli zanemariti pravne narave povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo v celotnem obdobju veljavnosti postopka ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila.
Obrazložitev
Da se zagotovi pravna in ekonomska varnost pri dodeljevanju in izvajanju naročil, je treba omejiti uporabo možnosti zanašanja na druge subjekte izključno na materialne zahteve in okrepiti skupno odgovornost gospodarskih subjektov in subjektov, ki jih uporabljajo za izvajanje naročila, tako da bi postala obvezna. To je mogoče doseči samo s pravnim razmerjem, ki se vzpostavi med uporabnikom zmogljivosti drugega subjekta in tem subjektom.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Zahteve po zanašanju na zmogljivosti drugih subjektov ne moreta sočasno uporabiti gospodarski subjekt, ki zagotavlja zmogljivosti, in gospodarski subjekt, ki se mu zmogljivosti zagotavljajo.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 74 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Objektivna pravila in merila za izključitev in izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih, lahko vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 55 Direktive 2004/18, pod pogoji, ki so tam določeni.	1. Objektivna pravila in merila za izključitev in izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih, vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 55 Direktive [.../.../EU][o javnih naročilih], pod pogoji, ki so tam določeni.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 74 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je naročnik javni organ, ta merila in pravila vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 55(1) in(2) Direktive 2004/18, o določbah in pogojih iz zadevnega člena.	črtano
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 76
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:	1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
„(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;
(b) najnižja cena.
Stroški se lahko po izbiri naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77.
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.	2. Naročnik določi ekonomsko najugodnejšo ponudbo v smislu odstavka 1 na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila.
Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:	Ta merila poleg cene ali stroškov vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega naročila.
	Stroški se lahko ocenijo glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77.
	Merilo cena/strošek je lahko odločilno merilo za dodelitev naročila v primeru standardiziranih proizvodov in storitev, katerih vsebina je lahko predhodno določena z njihovo naravo.
	Druga merila so lahko zlasti:
„(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	„(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi in socialnimi značilnostmi in inovativnostjo;
(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;	(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;
(c) poprodajne storitve in tehnično pomoč, datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave;	(c) poprodajne storitve in tehnično pomoč, datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave;
(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki 22 člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.	(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki 22 člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.
4. Merila za oddajo naročila naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.	4. Merila za oddajo zagotavljajo učinkovito konkurenco in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.
5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	5. Naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.	Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.
Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.	Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.
Relativna utež ali prednostni vrstni red se po potrebi določi v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja ali v specifikacijah.	Relativna utež ali prednostni vrstni red se po potrebi določi v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja ali v specifikacijah.
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 77 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).	Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja v skladu z merili za oddajo naročila iz člena 76(1).
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.	2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5% cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.	4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 10% cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.
Obrazložitev
V predlogu so možne spremembe, ki jih je mogoče dodati tekom izvajanja, omejene na 5 % vrednosti pogodbe, taka omejitev pa je prestroga. Predlaga se, da se omejitev poveča, a ne preseže 10 % skupne cene.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.	2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost, kot tudi varstvo potrošnikov in socialno vključenost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.	1. V skladu s svojo nacionalno ali zvezno strukturo države članice imenujejo en neodvisen organ ali več neodvisnih organov, ki so odgovorni za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
	Države članice, ki že imajo neodvisne organe, lahko te organe ohranijo, če izpolnjujejo vse pristojnosti, kot navedeno v nadaljevanju.
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) preučevanje poročil, ki jih prejmejo od naročnikov, ki nameravajo uporabiti postopek s pogajanji brez objave;
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravno svetovanje naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;	črtano
Obrazložitev
Pri pravnih storitvah je bil odnos s strokovnjakom vedno zaupen, sloni na njegovi učinkoviti profesionalni sposobnosti in zagotavljajo ga stroga načela profesionalne etike. Te storitve na morejo biti povezane z javnim nadzornim organom, še manj pa biti vključene na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;	(c) izdelava smernic o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;
Obrazložitev
Novo predlagano besedilo bolj zadeva mandat organa, ki mora dobiti mandat za nadzor nad izvajanjem in uporabo predvidenih določb.
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 93 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.	Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja ugotovi kršitev.
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 96 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.	črtano
Obrazložitev
Pri pravnih storitvah je bil odnos s strokovnjakom vedno zaupen, sloni na njegovi učinkoviti profesionalni sposobnosti in zagotavljajo ga stroga načela profesionalne etike. Te storitve na morejo biti povezane z javnim nadzornim organom, še manj pa biti vključene na področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Priloga 14 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija št. 94 o določbah o delu v javnih naročilih;

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Giuseppe Gargani 1.3.2012
Obravnava v odboru	26.4.2012	30.5.2012	19.6.2012
Datum sprejetja	11.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 9 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Gerald Häfner, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Eva Lichtenberger, József Szájer, Axel Voss
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sylvie Guillaume, Salvatore Tatarella

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
Referenčni dokumenti	COM(2011)0895 – C7-0007/2012 – 2011/0439(COD)
Datum predložitve EP	20.12.2011
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 19.1.2012	ECON 19.1.2012	EMPL 19.1.2012	ENVI 19.1.2012
	ITRE 19.1.2012	TRAN 19.1.2012	REGI 19.1.2012	JURI 19.1.2012
	LIBE 19.1.2012
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ECON 13.2.2012	ENVI 24.1.2012	LIBE 28.2.2012
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Marc Tarabella 29.11.2011
Obravnava v odboru	25.1.2012	29.2.2012	20.3.2012	30.5.2012
	18.9.2012	25.9.2012	10.10.2012	5.11.2012
	23.1.2013
Datum sprejetja	24.1.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 5 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Preslav Borisov (Preslav Borissov), Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Hans-Peter Mayer, Claudio Morganti, Pier Antonio Panzeri, Phil Prendergast, Mitro Repo, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Olle Schmidt, Andreas Schwab, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Adam Bielan, Françoise Castex, Frank Engel, Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Ian Hudghton, Constance Le Grip, Emma McClarkin, Raimon Obiols, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Olga Sehnalová, Marc Tarabella, Wim van de Camp
Datum predložitve	7.2.2013

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov