Postopek : 2011/0300(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0036/2013

Predložena besedila :

A7-0036/2013

Razprave :

PV 11/03/2013 - 20
CRE 11/03/2013 - 20

Glasovanja :

PV 12/03/2013 - 8.1
CRE 12/03/2013 - 8.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0061

POROČILO     ***I
PDF 1944kWORD 1687k
8.2.2013
PE 480.775v02-00 A7-0036/2013

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: António Fernando Correia De Campos

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0658),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C7‑0371/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja Spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 1. februarja 2012(1),

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 1. februarja 2012(2),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2012(3),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0036/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) št. …/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),(1)  Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek izvajanja nove strategije "Evropa 2020". Ena od prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je trajnostna rast, ki jo je treba doseči s spodbujanjem bolj trajnostnega in konkurenčnejšega gospodarstva, ki bo bolj gospodarno z viri. Strategija postavlja energetsko infrastrukturo v ospredje kot del vodilne pobude "Evropa, gospodarna z viri", saj poudarja, da je treba takoj nadgraditi evropska omrežja in jih povezati med seboj na ravni celine, zlasti da se vanje vključijo obnovljivi viri energije.

(1a)       Cilj, ki so si ga na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni marca 2002 zastavile vse države članice, v skladu s katerim naj bi zmogljivost medomrežnih povezav dosegla najmanj 10 % njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, še ni dosežen.

(2)         Komisija je v sporočilu z naslovom "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje", ki so mu sledili sklepi Sveta za promet, telekomunikacije in energijo z dne 28. februarja 2011 in resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011, pozvala k sprejetju nove politike energetske infrastrukture za obdobje do leta 2020 in pozneje, s katero bi optimizirali razvoj omrežij na evropski ravni, tako da bi Unija lahko izpolnila glavne cilje energetske politike, in sicer konkurenčnost, trajnost in zanesljivost oskrbe z energijo.

(3)  Evropski svet je 4. februarja 2011 poudaril potrebo po modernizaciji in razširitvi evropske energetske infrastrukture ter čezmejnih povezavah omrežij, s čimer bi se vzpostavila solidarnost med državami članicami, zagotovile nadomestne oskrbovalne in prometne poti ter viri energije in razvili obnovljivi viri energije, ki bi konkurirali tradicionalnim virom. Poudaril je, da po letu 2015 nobena država članica ne bi smela ostati brez dostopa do evropskih plinskih in električnih omrežij oziroma njena energetska varnost ne bi smela biti ogrožena zaradi pomanjkanja ustreznih povezav.

(4)         Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006(7) določa smernice za vseevropska energetska omrežja (TEN-E). Cilji teh smernic so podpirati dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga Unije ob spodbujanju racionalne proizvodnje, prevoza, distribucije in uporabe energetskih virov, zmanjšati izolacijo regij z omejenimi možnostmi in otoških regij, zagotoviti energetske vire in dobavne poti za oskrbo Unije z energijo ter poskrbeti za njihovo raznolikost tudi s sodelovanjem s tretjimi državami in prispevati k trajnostnem razvoju ter varovanju okolja.

(5)  Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek tega okvira sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli. Unija bi zato morala okrepiti svoja prizadevanja, da bi dosegla prihodnje izzive na tem področju, in nameniti dovolj pozornosti določitvi morebitnih razkorakov med povpraševanjem in ponudbo energije.

(6)         Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture sta ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % (ob ustreznih pogojih 30%), povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 %(8) in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020, pri čemer večja energetska učinkovitost lahko prispeva k zmanjšanju potrebe po izgradnji nove infrastrukture.

Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050. Ta uredba bi zato morala zajeti tudi morebitne prihodnje cilje Unije na področju energetske in podnebne politike.

(7)  Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo(9) in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom(10), je trg še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji in ne povsem optimalne uporabe obstoječe energetske infrastrukture. Povezana omrežja na ravni Unije in uvedba infrastrukture pametnih omrežij so ključnega pomena za konkurenčen in pravilno delujoč celostni trg, za doseganje optimalne uporabe energetske infrastrukture, za večjo energetsko učinkovitost in za vključitev distribuiranih obnovljivih virov energije in za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

(8)         Energetsko infrastrukturo Unije bi bilo treba nadgraditi, da se prepreči tehnične motnje in poveča odpornost na takšne motnje, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, škodljive vplive podnebnih sprememb ter ogrožanje varnosti, zlasti v zvezi z evropsko kritično infrastrukturo iz Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite(11).

(8a)  Transport nafte po zemeljskih naftovodih, ne pa po vodi, lahko pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskega tveganja, povezanega s transportom nafte.

(9)         Pomen pametnih omrežij pri doseganju ciljev energetske politike Unije je priznan v sporočilu Komisije z dne 12. aprila 2011 z naslovom "Pametna omrežja: od inovacij do uvedbe" .

(9a)       Skladišča za shranjevanje energije ter naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in stisnjenega zemeljskega plina (CNG) imajo vedno pomembnejšo vlogo pri evropski energetski infrastrukturi. Hitra širitev takšne energetske infrastrukture zato predstavlja pomemben element dobro delujoče omrežne infrastrukture.

(10)       Sporočilo Komisije "Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja" z dne 7. septembra 2011 poudarja, da mora Unija v svoje zunanje odnose vključiti spodbujanje razvoja energetske infrastrukture z namenom podpiranja socialno-ekonomskega razvoja zunaj meja EU. Unija mora spodbujati infrastrukturne projekte, ki povezujejo energetska omrežja Unije z omrežji tretjih držav, zlasti sosednjih držav in držav , s katerimi je Unija vzpostavila posebno sodelovanje na energetskem področju.

(10a)  Za zagotovitev stabilnosti napetosti in frekvence bi bilo treba posebno pozornost nameniti stabilnosti evropskega omrežja električne energije, in sicer v spreminjajočih se pogojih čedalje večjega napajanja omrežja s spremenljivimi obnovljivimi viri energije.

(11)       Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina je do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih.

(12)       V delovnem dokumentu služb Komisije za Svet za promet, telekomunikacije in energijo z dne 10. junija 2011 z naslovom "Naložbene potrebe in zahteve financiranja za energetsko infrastrukturo" je poudarjeno, da za približno polovico skupnih naložb, potrebnih za desetletje do leta 2020, obstaja tveganje, da sploh ne bodo izvedene oziroma bodo izvedene z zamudo, in sicer zaradi ovir na področju izdajanja dovoljenj, urejanja in financiranja.

(13)  Ta uredba določa pravila za pravočasen razvoj in interoperatibilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo, kar zagotavlja delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji, spodbuja energetsko učinkovitost, ohranjanje energije ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter omogoča medsebojno povezovanje energetskih omrežij. S temi cilji ta uredba prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter prinaša koristi v zvezi s konkurenčnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za celotno Unijo.

(13a)     Bistveno za razvoj vseevropskih omrežij in njihovo učinkovito interoperabilnost je zagotoviti operativno usklajevanje med upravljavci sistema za prenos elektrike. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije(12) bi bilo treba Komisiji dodeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(13). Za sprejetje smernic glede izvajanja operativnega usklajevanja med upravljavci sistema za prenos elektrike na ravni Unije bi se moral uporabiti postopek pregleda, če bodo te smernice veljale za vse upravljavce prenosnega sistema. (13b)  V skladu s to uredbo se agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: "agencija"), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009(14) dodeli pomembne dodatne naloge ter pravico do zaračunavanja provizij za nekatere od dodatnih nalog.

(14)       Po tesnih posvetovanjih z vsemi državami članicami in interesnimi stranmi je Komisija ▌opredelila 12 strateških prednostnih nalog za infrastrukturo vseevropskega energetskega omrežja, ki jih je treba za dosego ciljev energetske ter podnebne politike Unije izvesti do leta 2020. Te prednostne naloge zajemajo različne geografske regije ali tematska področja v zvezi s prenosom in shranjevanjem električne energije ter plina, infrastrukturo utekočinjenega ali stisnjenega naravnega plina, prevozom ogljikovega dioksida in naftno infrastrukturo.

(15)       Projekti skupnega interesa bi morali biti skladni s skupnimi, preglednimi in objektivnimi merili v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Pri električni energiji in plinu bi morali biti projekti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja, da bi bili upravičeni do vključitve v drugi seznam in naslednje sezname Unije. V tem načrtu bi morali biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011 v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov.

(16)  Ustanoviti bi bilo treba regionalne skupine, ki bodo predlagale in pregledale projekte skupnega interesa, kar bo omogočilo sestavo regionalnih seznamov projektov skupnega interesa. Za zagotovitev splošnega soglasja bi morale te regionalne skupine poskrbeti za tesno sodelovanje med državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi, predstavniki projekta in zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Sodelovanje bi moralo čim bolj temeljiti na obstoječih regionalnih strukturah sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi in upravljavci prenosnih sistemov ter drugih strukturah, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija. V okviru tega sodelovanja bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi regionalnim skupinam svetovati med drugim o izvedljivosti regulativnih vidikov predlaganih projektov in o izvedljivosti predlaganega časovnega razporeda regulativne odobritve.

(17)  Da se zagotovi, da je seznam projektov skupnega interesa (v nadaljnjem besedilu: "seznam Unije") na ravni Unije ▌omejen na projekte, ki k izvajanju prednostnih koridorjev in območij strateške energetske infrastrukture prispevajo največ, bi bilo treba na Komisijo prenestipooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s sprejemom in pregledom seznama Unije, pri čemer je treba spoštovati pravico držav članic, da same odobrijo projekte skupnega interesa, ki so povezani z njihovim ozemljem. V analizi, izvedeni v okviru ▌ocene učinka, ki je priložena predlogu, je takih projektov na področju električne energije po ocenah približno 100, na področju plina pa približno 50. Ob upoštevanju tega izračuna in potrebe po zagotavljanju osredotočenosti te uredbe bi moralo skupno število projektov skupnega interesa ostati obvladljivo in ne bi smelo bistveno preseči 220. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(17a)  Nov seznam Unije bi se moral pripraviti vsake dve leti. Projekti skupnega interesa, ki so dokončani ali ne izpolnjujejo več relevantnih meril in zahtev, določenih v uredbi, ne bi smeli biti uvrščeni na naslednji seznam Unije. Zato bi morali biti obstoječi projekti skupnega interesa, ki bodo uvrščeni na naslednji seznam Unije, del istega izbirnega postopka za oblikovanje regionalnih seznamov in seznama Unije kot predlagani projekti; vendar bi bilo treba zagotoviti čim manjšo možno upravno obremenitev, na primer z uporabo predhodno posredovanih informacij v največji možni meri, in z upoštevanjem letnih poročil predstavnikov projekta.

(18)       Projekte skupnega interesa bi bilo treba izvesti čim prej ter jih skrbno spremljati in ocenjevati, pri čemer naj se ohrani nizka upravna obremenitev za predstavnike projekta. Komisija bi morala imenovati evropske koordinatorje za projekte, ki se soočajo s težavami.

(19)  Postopki izdajanja dovoljenj ne bi smeli povzročiti nesorazmerne upravne obremenitve glede na velikost in zapletenost projekta ter ne smejo ovirati razvoja vseevropskih omrežij in dostopa do trga. V sklepih Evropskega sveta 19. februarja 2009 je poudarjena potreba po določitvi in odpravi ovir za naložbe, tudi z racionalizacijo postopkov načrtovanja in posvetovanja. Ti sklepi so dodatno potrjeni s sklepi Evropskega sveta 4. februarja 2011, v katerih je znova poudarjena pomembnost poenostavitve in izboljšanja postopkov izdaje dovoljenj v skladu z nacionalnimi pristojnostmi.

(19a)     Načrtovanje in izvajanje projektov Unije v skupnem interesu na področju energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture bi moralo biti usklajeno, da bi ustvarjalo sinergije, kadarkoli je to smiselno z ekonomskega, tehničnega, okoljskega ali prostorskega vidika, ob ustreznem upoštevanju varnostnih vidikov.

Tako bi lahko pri načrtovanju različnih vseevropskih omrežij dali prednost povezovanju prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij, da bi zagotovili minimalno obremenitev prostora, pri tem pa je treba po možnosti zagotoviti ponovno uporabo obstoječih ali opuščenih poti, da bi se čim bolj zmanjšali negativni socialni, gospodarski, okoljski in finančni učinki.

(20)  Projekti skupnega interesa bi morali na nacionalni ravni imeti ustrezen "prednostni status", da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bi morali pristojni organi obravnavati kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje bi lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobili dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji ▌v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(15) ter Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(16).

(21)       Z vzpostavitvijo ▌ pristojnega organa ali organov, ki združujejo ali usklajujejo vse postopke izdajanja dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: "vse na enem mestu"), bi se morala zmanjšati zapletenost, povečala učinkovitost in preglednost ter okrepilo sodelovanje med državami članicami. Pristojni organ bi moral biti operativen čim prej po njegovi vzpostavitvi.

(22)       Kljub obstoju standardov za udeležbo javnosti v postopkih odločanja o okolju je treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili najvišje možne standarde preglednosti in udeležbe javnosti pri vseh pomembnih zadevah v postopku izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa.

(23)  Po potrebi bi moralo ustrezno in usklajeno izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(17), Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(18) ter Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane v Aarhusu 25. junija 1998(19) (v nadaljnjem besedilu: "Aarhuška konvencija") in Konvencije iz Espooja zagotoviti usklajenost glavnih načel presoje vplivov na okolje, tudi na čezmejni ravni. Države članice bi morale uskladiti svoje ocene za projekte skupnega interesa in po potrebi ocene izvesti skupaj. Države članice bi bilo treba spodbujati k izmenjavi najboljših praks in k izgradnji upravnih zmogljivosti za postopke izdajanja dovoljenj.

(24)  Pomembno je poenostaviti in izboljšati postopke izdajanja dovoljenj. Pri tem bi bilo treba v razpoložljivem obsegu z upoštevanjem načela subsidiarnosti spoštovati nacionalne pristojnosti in postopke za izgradnjo nove infrastrukture. Glede na nujnost razvoja energetskih infrastruktur bi bilo treba poleg poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj določiti tudi jasen rok za sprejem sklepa ustreznega ▌organa v zvezi z gradnjo projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo opredelitev in obravnavo postopkov in ne bi smela v nobenem primeru nižati visokih standardov varovanja okolja ter udeležbe javnosti. Glede na maksimalne časovne omejitve, ki jih določa ta uredba, si lahko države članice kljub temu prizadevajo za njihovo nadaljnje skrajšanje, če je to izvedljivo. Pristojni organi bi morali zagotoviti skladnost s časovnimi omejitvami in države članice bi si morale prizadevati za najučinkovitejšo možno obravnavo ugovorov zoper materialno ali postopkovno zakonitost celovite odločitve.

(24a) Če države članice menijo, da je ustrezno, lahko v obsežen sklep vključijo odločitve o: pogajanjih s posameznimi lastniki zemljišč o dovoljenju za dostop, lastništvu ali pravici do uporabe lastnine; prostorskem načrtovanju, ki določa splošno rabo zemljišč določene regije, vključuje druge razvojne vidike, kot so ceste, železnice, stavbe, naravovarstvena območja itd., in ni namenjeno za posebne namene načrtovanega projekta; dodeljevanju obratovalnih dovoljenj. V povezavi s postopki za izdajo dovoljenj bi lahko projekt skupnega interesa vključeval povezano infrastrukturo v obsegu, ki je nujen za izgradnjo ali delovanje projekta.

(25)       Ta uredba, zlasti določbe o izdajanju dovoljenj, udeležbi javnosti in izvajanju projektov skupnega interesa, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodnoin pravo Unije, vključno z določbami o varovanju okolja in zdravja ljudi ter določbami iz skupne ribiške in pomorske politike.

(25a)  Stroške razvoja, izgradnje, delovanja in vzdrževanja projektov skupnega interesa bi morali na splošno kriti uporabniki infrastrukture. Projekti skupnega interesa bi morali biti upravičeni do čezmejne razporeditve stroškov, kadar ocena povpraševanja na trgu ali pričakovani učinki tarif nakazujejo, da stroškov ne bo mogoče kriti s tarifami, ki jih plačujejo uporabniki infrastrukture.

(26)       Podlaga za razpravo o ustrezni razporeditvi stroškov bi morala biti analiza stroškov in koristi infrastrukturnega projekta na podlagi usklajene metodologije analize energetskega sistema v okviru desetletnih načrtov za razvoj omrežij, ki jih pripravi Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009ter Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina(20) in ki jih pregleda Agencija.

Analiza bi lahko upoštevala kazalnike in ustrezne referenčne vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto.

(27)  Na vedno bolj povezanem trgu so potrebna jasna in pregledna pravila čezmejne razporeditve stroškov za spodbujanje naložb v čezmejno infrastrukturo. Evropski svet je 4. februarja 2011 opozoril na pomen spodbujanja regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v omrežja, pri čemer je treba določiti višino tarif, skladno s finančnimi potrebami, ter ustrezno razporeditev stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi povečali konkurenco in konkurenčnost ▌ter upoštevali vpliv na potrošnike. Pri odločanju o čezmejni razporeditvi stroškov bi morali nacionalni regulativni organi zagotoviti, da njen učinek na nacionalne tarife ne pomeni nesorazmerne obremenitve za potrošnike.Poleg tega bi se morali nacionalni regulativni organi izogniti tveganju dvojne podpore za projekte ob upoštevanju dejanskih ali ocenjenih provizij in prihodkov. Te provizije in prihodki bi se morali upoštevati samo v kolikor so namenjeni kritju zadevnih stroškov in so čim bolj povezani sprojekti.

Če zahtevek za naložbo upošteva koristi izven meja zadevnih držav članic, bi se morali nacionalni regulativni organi posvetovati z zadevnimi upravljavci prenosnega omrežja o analizi stroškov in koristi za določen projekt.

(28)  Obstoječe pravo notranjega energetskega trga določa, da se ustrezne spodbude za naložbe zagotovijo s tarifami za dostop do plinskih in električnih omrežij. Nacionalni regulativni organi bi morali pri uporabi prava notranjega energetskega trga zagotoviti stabilen in predvidljiv regulativni okvir s spodbudami za projekte skupnega interesa, vključno z dolgoročnimi spodbudami, sorazmernimi z ravnijo posebnega tveganja projekta. To velja zlasti za inovativne tehnologije prenosa pri električni energiji, ki bi omogočale obsežno vključevanje virov obnovljive energije, razpršenih virov energije ali odziva na povpraševanje v medsebojno povezanih omrežjih, ter za infrastrukturo za prenos plina, ki bi omogočala večjo zmogljivost in boljše prilagajanje trgu, kar bi omogočilo kratkoročno trgovanje ali zagotovilo rezervne zaloge v primeru motenj v oskrbi.

(28a)     Ta uredba se uporablja samo za izdajanje dovoljenj za udeležbo javnosti v projektih in regulativno obravnavo projektov skupnega interesa v smislu te uredbe. Države članice lahko kljub temu v okviru nacionalne zakonodaje uporabijo ista ali podobna pravila za druge projekte, ki nimajo statusa projektov skupnega interesa, v okviru področja uporabe te uredbe.

Države članice lahko v zvezi z regulativnimi spodbudami uporabijo v okviru svoje nacionalne zakonodaje ista ali podobna pravila za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo shranjevanja električne energije.

(28b)  Države članice, ki trenutno ne zagotavljajo pravnega statusa največjega možnega nacionalnega pomena, ki ga je mogoče pripisati projektom energetske infrastrukture v okviru postopkov izdaje dovoljenj, bi morale preučiti uvedbo takšnega statusa, zlasti oceniti ali bi to pospešilo postopke izdajanja dovoljenj.

(29)       Evropski energetski program za oživitev (EEPR) uveden z Uredbo (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010(21) je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev bi bilo treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije. Zadevni ukrepi bi morali temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med pilotno fazo projektnih obveznic za financiranje infrastrukturnih projektov.

(30)  Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida bi morali biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela, takoj ko je takšno financiranje na voljo iz ustrezne uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Na ta način bo mogoče zagotoviti podporo po meri za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. Pomembno je preprečiti vsako izkrivljanje konkurence, zlasti med projekti, ki prispevajo k izvajanju istega prednostnega koridorja Unije. S tako finančno pomočjo bi se morale razviti potrebne sinergije s sredstvi iz strukturnih skladov, ki bodo financirali pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena. Postopek v treh korakih se uporablja za projekte skupnega interesa: prvič, trg bi moral imeti prednost pri naložbah. Drugič, če naložb ni zagotovil trg, bi bilo treba raziskati regulativne rešitve, po potrebi bi bilo treba zadevni regulativni okvir prilagoditi ter zagotoviti njegovo pravilno uporabo. Tretjič, če prva dva koraka ne zadostujeta za zagotovitev potrebnih naložb pri projektih skupnega interesa, bi se lahko odobrila finančna pomoč Unije, če projekt skupnega interesa izpolnjuje veljavna merila.

(32)  Ker cilja te uredbe, tj. razvoja in interoperabilnosti vseevropskih energetskih omrežij ter povezave s takšnimi omrežji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32a)     Uredbe (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(32b)     Odločbo št. 1364/2006/ES bi bilo zato treba razveljaviti

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE ISPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1.          Ta uredba določa smernice za pravočasen razvoj in interoperabilnost prednostnih koridorjev ter območij vseevropske energetske infrastrukture iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: "prednostni koridorji in območja energetske infrastrukture").

2.          Ta uredba zlasti:

(a)    ureja opredelitev projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje ▌ prednostnih koridorjev in območij, ter spadajo v kategorije energetske infrastrukture na področjih električne energije, plina, nafte in ogljikovega dioksida, določene v Prilogi II (v nadaljnjem besedilu: "kategorije energetske infrastrukture");

(b)  omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa s poenostavitvijo, tesnejšim usklajevanjem in hitrejšim izdajanjem dovoljenj in večjo udeležbo javnosti;

(c)    določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa;

(d)    določa pogoje za upravičenost projektov skupnega interesa do finančne pomoči Unije ▌.

Člen 2Opredelitve

Za namene te uredbe se poleg opredelitev iz direktiv 2009/28/ES, 2009/72/ES in 2009/73/ES ter uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  "energetska infrastruktura" pomeni vso fizično opremo ali naprave, ki spadajo med kategorije energetske infrastrukture, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;

2.          "celovita odločitev" pomeni odločitev ali niz odločitev organa ali organov države članice, pri čemer sodišča niso vključena, ki odloči, ali naj se predstavniku projekta odobri dovoljenje za izgradnjo energetske infrastrukture v zvezi s projektom, brez poseganja v morebitne odločitve v upravnem postopku;

3.          "projekt" pomeni enega ali več vodov, cevovodov, zmogljivosti, opreme ali inštalacij, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture ▌;

4.          "projekt skupnega interesa" pomeni projekt, ki je nujen za izvajanje prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I in ki je del seznama projektov skupnega interesa za Unijo iz člena 3;

4a.   "ozko grlo v energetski infrastrukturi" pomeni omejitev fizičnih tokov v energetskem sistemu zaradi nezadostnega prenosa zmogljivosti, kar med drugim vključuje pomanjkanje infrastrukture;

5.          "predstavnik projekta" pomeni:

(a)    upravljavca prenosnega omrežja, distribucijskega omrežja ali drug upravljavec ali vlagatelj, ki razvija projekt skupnega interesa; ali

(b)    če obstaja več upravljavcev prenosnega ali distribucijskega omrežja, drugih upravljavcev, vlagateljev ali skupin teh oseb, pravno osebo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, ki je bila določena s pogodbo med njimi in lahko sprejema pravne obveznosti ter nosi finančno odgovornost v imenu pogodbenih strank;

5b.  "pametno omrežje" pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, tj. proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki proizvajajo in porabljajo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

5c.         "dela" pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, razvojem, izvajanjem gradbenih del in montažo v zvezi s projektom, tehnično potrditvijo montaže ter začetkom izvajanja projekta;

5d.        "študije" pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanjem o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

5e.  "nacionalni regulativni organ" pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES;

5f.         "začetek izvajanja" pomeni postopek začetka izvajanja zasnovanega projekta.

POGLAVJE IIPROJEKTI SKUPNEGA INTERESA

Člen 3Seznam projektov skupnega interesa

za Unijo

2.          Uredba določa dvanajst regionalnih skupin (v nadaljnjem besedilu: "skupine"), kot je določeno v skladu z določbami oddelka 1 Priloge III. Članstvo vsake skupine temelji na vsakem prednostnem koridorju in območju ter njenem ustreznem geografskem območju iz Priloge I. Pooblastila za odločanje v skupinah se omejijo na države članice in Komisijo, za katere se za te namene uporablja izraz organ odločanja skupin.

2a.  Vsaka skupina sprejme svoj poslovnik ob upoštevanju določb iz Priloge III.

3.          Organ odločanja posamezne skupine sprejme regionalni seznam predlaganih projektov skupnega interesa, pripravljen po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer se upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4.

Skupina pri pripravi svojega regionalnega seznama:

       za vsak predlagani projekt skupnega interesa pridobi odobritev države članice, katerih ozemlje projekt zadeva; če se država članica odloči, da ne odobri projekta, mora skupini sporočiti utemeljene razloge za njeno odločitev.

       upošteva nasvet Komisije, katerega namen je skupno število projektov skupnega interesa, ki jih je še mogoče upravljati;

6a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15b, ki uvaja seznam projektov skupnega interesa za Unijo ("v nadaljnjem besedilu: seznam Unije") v skladu z drugim odstavkom člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Seznam unije je v obliki priloge k tej uredbi.

Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti zagotovi, da se seznam Unije pripravi vsaki dve leti na podlagi regionalnih seznamov, ki so jih sprejeli organi odločanja skupine, ustanovljeni s točko 1(1) Priloge III, v skladu s postopkom iz odstavka 3 tega člena.

Prvi seznam Unije se sprejme do 31. julija 2013.

6b.        Komisija pri sprejemanju seznama Unije na podlagi regionalnih seznamov:

       zagotovi, da so vključeni samo tisti projekti, ki izpolnjujejo merila iz člena 4;

       zagotovi skladnost med regijami, ob upoštevanju mnenja Agencije iz Priloge III.2(5f);

  upošteva vsako mnenje držav članic, kot je določeno v Prilogi III.2(5c); in

       si prizadeva za obvladljivo skupno število projektov skupnega interesa na seznamu Unije.

7.          Projekti skupnega interesa, vključeni na seznam Unije v skladu z odstavkom 6a tega člena, postanejo sestavni del zadevnih regionalnih naložbenih načrtov v skladu s členom 12 uredb (ES) št. 714/2009 in(ES) št. 715/2009, zadevnih desetletnih razvojnih načrtov omrežja v skladu s členom 22 direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES ter po potrebi drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov. Tem projektom se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost.

Člen 4Merila za projekte skupnega interesa

1.          Projekti skupnega interesa izpolnjujejo naslednja splošna merila:

(a)    projekt je potreben za vsaj enega od prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture;

(b)    možne splošne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka 2, prevladajo nad njihovimi stroški, tudi na daljši rok; in

(c)    projekt izpolnjuje katero koli od naštetih meril:

(i)     vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo dveh ali več držav članic;

(ii)    se izvaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni vpliv, kot je opredeljeno v točki 1 Priloge IV;

(iii)  prečka meje vsaj ene države članice in države EGP.

2.  Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v posebne kategorije energetske infrastrukture, se uporabijo naslednja posebna merila:

(a)    v primeru projektov za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točk 1(a) do (d) Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(i)     povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in zmanjševanje ozkih grl v energetski infrastrukturi; konkurenčnost in prožnost sistema;

(ii)   trajnost, med drugim prek vključevanja obnovljivih virov energije v omrežje in prenosa te energije v velike centre porabe in skladišča;

(iii)  zanesljivost oskrbe, med drugim prek interoperabilnosti, ustreznih povezav in varnega ter zanesljivega delovanja sistema;

(b)  v primeru plinskih projektov, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 2 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(i)     povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in zmanjševanje ozkih grl v energetski infrastrukturi; interoperabilnost in prožnost sistema;

(ii)   zanesljivost oskrbe, med drugim prek ustreznih povezav ter diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

(iii)  konkurenčnost, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

(iv)   trajnost, med drugim z zmanjševanjem emisij, podpiranjem nestalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov in spodbujanjem uporabe plina iz obnovljivih virov;

(c)  v primeru projektov pametnih omrežij za električno energijo, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 1(e) Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(i)     povezovanje in vključevanje uporabnikov omrežja z novimi tehničnimi zahtevami v zvezi s ponudbo in povpraševanjem po oskrbi z električno energijo;

(ii)   učinkovitost in interoperabilnost vsakdanjih aktivnosti omrežij za prenos in distribucijo električne energije;

(iii)  varnost omrežja, nadzor sistema in kakovost dobave;

(iv)   optimalno načrtovanje prihodnjih stroškovno učinkovitih naložb v omrežje;

(v)    delovanje trga in storitve za stranke;

(vi)   vključevanje uporabnikov v upravljanje lastne porabe energije;

(d)  v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 3 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim ▌posebnim merilom:

(i)     zanesljivost oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od enega samega vira ali poti;

(ii)   učinkovita in trajnostna raba virov z blaženjem okoljskih tveganj;

(iii)  interoperabilnost;

(e)    v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 4 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim ▌posebnim merilom:

(i)     izogibanju emisijam ogljikovega dioksida pri ▌ohranjanju zanesljive oskrbe z energijo;

(ii)   povečanju prilagodljivosti in varnosti pri prenosu ogljikovega dioksida;

(iii)  učinkoviti rabi virov s povezovanjem več virov in skladišč ogljikovega dioksida s skupno infrastrukturo ter z zmanjšanjem bremen in tveganj za okolje.

3.  V primeru projektov, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točk 1 do 3 Priloge II, se merila iz tega člena ocenijo v skladu s kazalniki iz točk 2 do 5 Priloge IV.

4.          Za olajšanje ocenjevanja vseh projektov, ki bi se lahko opredelili kot projekti skupnega interesa in ki bi bili lahko vključeni v regionalni seznam, vsaka skupina oceni prispevek posameznega projekta k izvajanju istega prednostnega koridorja ali območja na pregleden in objektiven način. Vsaka skupina določi svojo metodo ocenjevanja na podlagi skupnega prispevka k merilom iz odstavka 2; ta ocena služi za razvrščanje projektov za notranjo uporabo v skupini. Niti regionalni seznam niti seznam Unije ne smeta vključevati razvrstitve, niti se ne sme razvrstitev uporabljati za katerikoli drugi kasnejši namen, razen za namene, ki so opisani v Prilogi III.2(5h).

Pri ocenjevanju projektov vsaka skupina ustrezno upošteva▌:

(a)  nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike Unije na področju povezovanja, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in konkurenčnosti trgov, trajnosti in zanesljive oskrbe;

(b)    število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt, pri čemer zagotavljajo enake možnosti za projekte, ki vključujejo obrobne države članice;

(ba)  prispevek k teritorialni koheziji posameznega projekta in

(c)    skladnost z drugimi predlaganimi projekti.

V primeru projektov "pametnih omrežij", ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz člena 1(e) Priloge II, se izvede razvrščanje za tiste projekte, ki zadevajo isti državi članici, in se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz virov, ki jih ni mogoče regulirati, na območju teh uporabnikov.

Člen 5Izvajanje in spremljanje

1.          Predstavniki projekta pripravijo izvedbeni načrt za svoje projekte skupnega interesa , ki vključuje časovni razpored za:

(a)    študije izvedljivosti,

(b)    uradno odobritev od nacionalnega regulativnega organa ali drugega zadevnega organa;

(c)    izgradnjo in začetek izvajanja;

(d)    izdajanje dovoljenj iz člena 11(2)(d).

1a.        Upravljavci prenosnih in distribucijskih sistemov ter drugi upravljavci sodelujejo za lažji razvoj projektov skupnega interesa na svojem območju.

2.  Agencija in zadevne skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa in po potrebi izdajajo priporočila za lažje izvajanje tovrstnih projektov. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 3, 4 in 5 ter se sestanejo z zadevnimi stranmi in pozovejo Komisijo, naj preveri te informacije na kraju samem.

3.          Predstavniki projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa na seznam Unije v skladu s členom 3, pristojnemu organu iz člena 9 ali Agenciji predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, za projekte, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, pa zadevni skupini. V tem poročilu je podrobno opisano:

(a)    kako napredujejo razvoj, izgradnja in začetek izvajanja projekta, zlasti v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj in posvetovanj;

(b)    kakšne so morebitne zamude glede na načrt izvedbe, razlogi za zamude inmorebitne druge težave.

(ba)  po potrebi spremenjen načrt za odpravo zamud.

4.  Agencija skupinam najpozneje tri mesece po prejemu letnih poročil iz odstavka 3 tega člena predloži konsolidirano poročilo o projektih skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, v njem pa oceni doseženi napredek ter po potrebi izda priporočila za odpravo nastalih zamud in težav. V konsolidiranem poročilu je v skladu z določbami iz člena 6(8) in (9) Uredbe (ES) št. 713/2009 ocenjena tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije glede na prednostne koridorje energetske infrastrukture in področja iz Priloge I.

5.          Pristojni organi iz člena 9 vsako leto poročajo zadevni skupini o napredku in, kadar je ustrezno, o zamudah pri izvajanju projektov skupnega interesa na njihovih ozemljih, in sicer upoštevaje postopek izdajanja dovoljenj in razloge za zamude.

6.  Če pride pri začetku obratovanja projekta skupnega interesa do zamude glede na izvedbeni načrt, in sicer iz razlogov, ki niso višji razlogi izven nadzora predstavnika projekta:

(a)    v kolikor se ukrepi iz člena 22(7)(a), (b) ali (c) direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES uporabljajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni, izvajanje naložbe zagotovijo nacionalni regulativni organi;

(b)    če se ukrepi nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko (a)ne uporabljajo, predstavnik projekta izbere tretjo stran, ki bo v celoti ali deloma financirala ali zgradila projekt. Predstavnik projekta to stori, preden zamuda preseže dve leti v primerjavi z datumom začetka izvajanja po izvedbenem načrtu;

(ba)  če v skladu s točko (b) ni izbrana tretja stran, nacionalni regulativni organ ali država članica v dveh mesecih od poteka obdobja iz točke (b) imenuje tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt, predstavnik projekta pa jo mora sprejeti;

(c)  če zamuda v primerjavi z datumom začetka obratovanja v izvedbenem načrtu preseže dve leti in dva meseca, lahko Komisija, ob upoštevanju dogovora in s popolnim sodelovanjem zadevnih držav članic organizira razpis za zbiranje predlogov, odprt za vse tretje strani, ki so zmožne postati predstavniki projekta, za izgradnjo projekta v dogovorjenem roku;

(ca)  pri uporabi točke (ba) ali (c) upravljavec sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, predloži upravljavcem ali vlagateljem ali tretji osebi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, s prenosnim omrežjem poveže nova sredstva in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa.

7.          Projekt skupnega interesa se lahko odstrani s seznama Unije v skladu s postopkom iz člena 3(6a), če je vključitev na seznam temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile ključne za odločitev ali projekt ni v skladu s pravom Unije.

7a.  Za projekte, ki niso več na seznamu Unije, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s statusom projekta skupnega interesa, ki izhaja iz te uredbe.

Če projekt ni več na seznamu Unije, vendar je pristojni organ sprejel vlogo v pregled, ohrani pravice in obveznosti iz poglavja III, razen če je bil odstranjen s seznama iz razlogov, naštetih v odstavku 7.

7b.        Ta člen ne vpliva na finančno pomoč Unije , ki je bila kateremu koli projektu skupnega interesa dodeljena pred njegovo odstranitvijo s seznama Unije.

Člen 6Evropski koordinatorji

1.          Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

2.  ▌Evropski koordinator:

(a)    spodbuja projekte, za katere je zadolžen ▌, ter čezmejni dialog med predstavniki projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

(b)    po potrebi pomaga vsem stranem pri posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekte;

(ba)  po potrebi svetuje predstavnikom projekta v zvezi s financiranjem projekta;

(c)    zagotavlja, da zadevne države članice ustrezno podpirajo in strateško usmerjajo pripravo in izvajanje projektov;

(d)    Komisiji vsako leto, po potrebi pa tudi ob preteku mandata, predloži poročilo o napredku projektov ter o težavah in ovirah, ki bi lahko povzročile znatne zamude pri začetku izvajanja projektov. Komisija posreduje poročilo zadevnim skupinam in Evropskemu parlamentu.

3.  Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnih projektov.

4.          V okviru odločitve o imenovanju evropskega koordinatorja se določi tudi obseg pooblastil, ki zajema podrobno določitev trajanja mandata, posameznih nalog ter ustreznih rokov in metod, ki jih mora koordinator upoštevati. Prizadevanja za koordinacijo so sorazmerna glede na zahtevnost in ocenjene stroške projektov.

5.          Zadevne države članice v polni meri sodelujejo z evropskim koordinatorjem pri izvajanju nalog iz odstavkov 2 in 4.

POGLAVJE IIIIZDAJANJE DOVOLJENJ IN SODELOVANJE JAVNOSTI

Člen 8"Prednostni status" projektov skupnega interesa

2.           S sprejetjem seznama Unije se za namene odločanja v postopku izdajanja dovoljenj ugotovi nujnost teh projektov z vidika energetske politike, brez poseganja v točno lokacijo, traso in tehnologijo projekta.

3.          Predstavniki projektov in vsi zadevni organi zagotovijo najugodnejšo obravnavo vlog, povezanih s projekti skupnega interesa, da se zagotovi pravno najhitrejša možna obdelava teh datotek.

3a.  Če v nacionalnem pravu obstaja status največjega možnega nacionalnega pomena, se projektom skupnega interesa dodeli ta status in se kot taki obravnavajo v postopkih izdajanja dovoljenj, in če nacionalno pravo omogoča, vključno s prostorskim načrtovanjem in presojo vplivov na okolje, in sicer tako, kot to določa pravo, ki se uporablja za posamezno vrsto energetske infrastrukture.

3b.        Komisija do …(22)* izda nezavezujoče smernice, s katerimi podpre države članice pri opredeljevanju ustreznih zakonskih in nezakonskih ukrepov za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in zagotovi skladno uporabo teh postopkov, ki se za projekte skupnega interesa zahtevajo v pravu Unije.

3c.         Države članice ob upoštevanju smernic Komisije iz odstavka 3b ocenijo, kateri ukrepi za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in za zagotovitev njihove skladne uporabe so mogoči, in o tem obvestijo Komisijo.

3d.  Države članice v devetih mesecih od dneva izdaje smernic odstavka 3b sprejmejo praktične nezakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile po odstavku 3c.

4.          Države članice v 24 mesecih od dneva izdaje smernic odstavka 3b sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile po odstavku 3c. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti iz prava Unije.

5.          V zvezi z vplivi na okolje iz člena 6(4) Direktive 92/43/EGS in člena 4(7) Direktive 2000/60/ES se projekti skupnega interesa obravnavajo kot projekti javnega interesa vidika energetske politike, lahko pa tudi kot projekti "prevladujočega javnega interesa", če so izpolnjeni vsi predvideni pogoji iz teh direktiv.

Če je treba v skladu z Direktivo 92/43/EGS predložiti mnenje Komisije, Komisija skupaj s pristojnim organom iz člena 9 te uredbe zagotovi, da je odločitev o "prevladujočem javnem interesu" projekta sprejeta v okviru roka iz člena 11(1) te uredbe.

Člen 9Organizacija postopka izdajanja dovoljenj

1.          Vsaka država članica najpozneje do …(23)* imenuje en nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za spodbujanje izvajanja in koordinacijo postopka izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa .

1a.        Odgovornost pristojnega organa iz odstavka 1 in/ali naloge v zvezi s tem se lahko prenesejo ali predajo v izvajanje drugemu organu, glede na projekt skupnega interesa ali glede na posamezno kategorijo teh projektov – pod pogojem, da:

(a)    pristojni organ o prenosu obvesti Komisijo in informacijo objavi bodisi pristojni organ bodisi predstavnik projekta na spletnem mestu, kakor je opredeljeno v členu 10(7);

(b)  je za posamezni projekt skupnega interesa odgovoren samo en organ, je v procesu celovite odločitve za posamezni tovrstni projekt edina kontaktna točka za predstavnika projekta in koordinira vlaganje vseh zadevnih dokumentov in informacij.

Pristojni organ sme ohraniti odgovornost za določitev rokov, brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 11.

2.          Brez poseganja v ustrezne zahteve iz prava Unije in mednarodnega prava pristojni organ ukrepa za lažjo izdajo celovite odločitve. Ta se izda v roku iz člena 11(1) in (1a), pri čemer se uporabi ena od shem.

(a)  integrirana shema: celovita odločitev, ki jo izda pristojni organ, je edina pravno zavezujoča odločitev po izvedbi zakonskega postopka izdajanja dovoljenja. Kadar projekt zadeva druge organe, lahko ti v skladu z nacionalno zakonodajo v postopku predložijo svoje mnenje, ki ga pristojni organ upošteva;

(b)  koordinirana shema: celovita odločitev ▌vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, ki jih izda več zadevnih organov, koordinira pa jih pristojni organ. Ta lahko ustanovi delovno skupino, v kateri so zastopani vsi zadevni organi in ki naj bi oblikovala razpored izdajanja dovoljenj v skladu s točko (b) člena 11(2) ter spremljala in koordinirala njegovo izvajanje. Pristojni organ se po potrebi v skladu z nacionalnim pravom posvetuje z drugimi zadevnimi organi in brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 11, za vsak primer posebej določi razumen rok, v katerem se izdajo posamezne odločitve. Pristojni organ lahko sprejme posamezno odločitev v imenu drugega zadevnega nacionalnega organa, če ta odločitve ne sprejme v roku in če zamude ni mogoče ustrezno upravičiti; ali pa – če tako določa pravo države članice in če je to skladno s pravom Unije –, lahko pristojni organ šteje, da je drug zadevni nacionalni organ odobril ali zavrnil projekt, če odločitve ni posredoval v roku. Če pravo države članice to omogoča, ima pristojni organ pravico, da ne upošteva posamezne odločitve drugega zadevnega nacionalnega organa, če meni, da odločitev ni zadostno utemeljena v smislu ustreznih dokazil, ki jih predloži zadevni nacionalni organ; pri tem pristojni organ zagotovi, da se upoštevajo ustrezne zahteve iz prava Unije in mednarodnega prava, pri čemer ▌svojo odločitev ustrezno utemelji.

(ba)  sodelovalna shema: celovito odločitev koordinira pristojni organ. Pristojni organ se po potrebi v skladu z nacionalnim pravom posvetuje z drugimi zadevnimi organi in brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 11, za vsak primer posebej določi razumen rok, v katerem se izdajo posamezne odločitve. Poleg tega spremlja, ali vsi zadeni organi spoštujejo roke.

Če se ne pričakuje, da bo posamična odločitev zadevnega organa sprejeta v roku, ta organ o tem nemudoma obvesti pristojni organ in v obvestilo vključi utemeljitev zamude. Pristojni organ zatem ponovno postavi rok za izdajo posamezne odločitve, pri čemer še vedno spoštuje splošne roke, postavljene v skladu s členom 11.

Glede na različne nacionalne značilnosti in postopke lahko države članice za olajšanje in koordinacijo svojih postopkov izbirajo med temi tremi shemami in se odločijo za izvajanje najučinkovitejše. Če država članica izbere sodelovalno shemo, o razlogih za to obvesti Komisijo. Komisija ovrednoti učinkovitost shem v poročilu iz člena 16.

2a.  Kljub temu lahko države članice za projekte skupnega interesa na kopnem in morju uporabijo različne sheme, opredeljene v odstavku 2.

3.          Če morajo biti odločitve o projektu skupnega interesa sprejete v dveh ali več državah članicah, zadevni pristojni organi storijo vse, kar je potrebno za učinkovito medsebojno sodelovanje in koordinacijo, vključno z upoštevanjem ▌določb iz člena 11(2). Države članice si prizadevajo za vzpostavitev skupnih postopkov, zlasti v zvezi s presojo vplivov na okolje.

Člen 10Preglednost in sodelovanje javnosti

1.          Države članice ali pristojni organ, po potrebi v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi, do …(24)* objavi priročnik o postopkih izdajanja dovoljenj, ki se uporablja za projekte skupnega interesa ▌. Priročnik se po potrebi posodablja in je na voljo javnosti. Vsebuje vsaj informacije iz točke 1 Priloge VI. Priročnik ni pravno zavezujoč, lahko pa vsebuje ali navaja ustrezne pravne določbe.

2.          Brez poseganja v zahteve iz Konvencije iz Espooja, Aarhuške konvencije in zadevnega prava Unije upoštevajo vse strani, vključene v postopek izdajanja dovoljenj, načela sodelovanja javnosti iz točke 2 Priloge VI.

3.  Predstavnik projekta v okvirnem roku treh mesecev po začetku postopka izdajanja dovoljenj v skladu s členom 11(1)(a) v procesu, opisanem v priročniku, ter v skladu s smernicami iz Priloge VI pripravi zasnovo za sodelovanje javnosti in jo predloži pristojnemu organu. Pristojni organ zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti najpozneje v treh mesecih; pri tem upošteva vse oblike javnega sodelovanja in posvetovanja, ki je potekalo pred postopkom izdaje dovoljenja, pod pogojem, da so bile pri tem izpolnjene zahteve tega člena.

Če namerava predstavnik projekta znatno spremeniti odobreno zasnovo, o tem obvesti pristojni organ. Ta sme zahtevati spremembe.

4.  Predstavnik projekta ali, če tako določa nacionalno pravo, pristojni organ pred predložitvijo dokončne in popolne vloge pristojnemu organu izvede vsaj eno posvetovanje z javnostjo, kot to določa člen 11(1)(a). To velja brez poseganja v javno posvetovanje, ki ga je treba izvesti po predložitvi vloge za pridobitev soglasja za izvedbo v skladu s členom 6(2) Direktive 2011/92/EU. V okviru posvetovanja z javnostjo se zainteresirane strani iz točke 2(a) Priloge VI obvesti o projektu v zgodnji fazi, kar pomaga pri določanju najprimernejše lokacije ali trase in zadevnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v vlogi. Minimalne zahteve za to posvetovanje z javnostjo so določene v točki 4 Priloge VI.

Predstavnik projekta pripravi poročilo, v katerem povzame dejavnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti pred oddajo vloge, tudi dejavnosti pred postopkom izdaje dovoljenja. Predstavnik projekta poročilo skupaj z vlogo predloži pristojnemu organu. Ta rezultate ustrezno upošteva pri sprejemanju celovite odločitve.

5.  V primeru čezmejnih projektov, ki se izvajajo v dveh ali več državah članicah, se posvetovanja z javnostjo iz odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje dva meseca od datuma začetka prvega posvetovanja z javnostjo.

6.          V primeru projektov s pomembnimi čezmejnimi vplivi v eni ali več sosednjih držav članic ter v primeru, kadar veljata člen 7 Direktive 2011/92/EU in Konvencija iz Espooja, se zadevne informacije zagotovijo pristojnim organom sosednjih držav članic. Pristojni organi sosednjih držav članic lahko v postopku z uradnim obvestilom izrazijo željo, da bi sam ali drug zadevni organ sodeloval v zadevnih postopkih posvetovanja z javnostjo.

7.  Predstavnik projekta ali, če tako določa nacionalno pravo, pristojni organ vzpostavi in redno posodablja spletno mesto, na katerem objavi zadevne informacije o projektu skupnega interesa, pri čemer je to spletno mesto povezano s spletnim mestom Komisije in izpolnjuje zahteve iz točke 5 Priloge VI. Poslovno občutljive informacije so zaupne.

Predstavniki projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so javno dostopna.

Člen 11Trajanje in izvedba postopka izdajanja dovoljenj

1.          Postopek izdajanja dovoljenj se izvede v dveh postopkih :

(a)  postopek pred oddajo vloge zajema obdobje od začetka postopka izdajanja dovoljenja do takrat, ko jo pristojni organ prejme, in traja predvidoma dve leti.

Postopek zajema tudi izdelavo okoljskih poročil, ki jih pripravijo predstavniki projekta.

Postopek izdajanja dovoljenj se začne, ko predstavniki projekta v pisni obliki obvestijo pristojne organe zadevnih držav članic o projektu in jim predložijo ustrezno podrobno predstavitev zasnove projekta. Pristojni organ, tudi v imenu drugih zadevnih organov, najpozneje tri mesece po prejemu obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni dovolj razvit. V primeru zavrnitve pristojni organ utemelji svojo odločitev, tudi v imenu drugih zadevnih organov. Za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko pristojni organ podpiše, da je sprejel obvestilo.Kadar projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko zadnji zadevni pristojni organ podpiše, da je prejel obvestilo;

(b)  zakonski postopek izdajanja dovoljenj zajema obdobje od datuma prejema vloge do sprejema celovite odločitve ▌in traja največ ▌leto in pol. Države članice lahko določijo krajši rok, če menijo, da je to ustrezno.

1a.        Oba postopka iz odstavka 1 skupaj ne trajata več kot tri leta in pol. Če pristojni organ meni, da eden ali oba postopka ne bosta končana do rokov iz odstavka 1, lahko pred potekom roka in za vsak primer posebej odloči, da enega ali oba roka podaljša za največ devet mesecev za oba postopka skupaj.

V navedenem primeru pristojni organ v najkrajšem možnem času obvesti zadevno skupino in ji predstavi sprejete ali nameravane ukrepe za dokončanje postopka izdaje dovoljenja. Skupina lahko pristojni organ zaprosi, da redno poroča o napredku pri tem.

1b.  V državah članicah, kjer se določitev trase ali lokacije samo za načrtovani projekt, vključno z načrtovanjem posebnih omrežnih koridorjev, ne more zajeti v procesu oblikovanja celovite odločitve, se ustrezna odločitev sprejme v ločenem šestmesečnem obdobju, ki se začne z datumom, ko predstavnik projekta vloži dokončno in popolno dokumentacijo vloge.

V tem primeru se podaljšanje iz odstavka 1a skrajša na šest mesecev, vključno z obdobjem za postopek iz tega odstavka.

2.          Postopek pred oddajo vloge zajema naslednje korake.

(a)    Ko pristojni organ v skladu z odstavkom 1(a) prizna obvestilo, v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi organi in po potrebi na podlagi predloga predstavnika projekta opredeli, kaj mora gradivo obsegati in kako podrobne morajo biti informacije, ki jih kot del vloge predloži predstavnik projekta za pridobitev celostne odločitve. Podlaga za to opredelitev je seznam iz točke 1(e) Priloge VI.

(b)  Pristojni organ v tesnem sodelovanju s predstavnikom projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju rezultatov dejavnosti, izvedenih v skladu z odstavkom 2, izdela podroben časovni razpored postopka izdajanja dovoljenj v skladu z določbami Priloge VI (1a).

V primeru projektov, ki segajo čez meje dveh ali več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic pripravijo skupni časovni razpored, ki ga skušajo uskladiti s svojimi razporedi.

(c)    Pristojni organ najpozneje en mesec po prejemu vloge po potrebi, tudi v imenu drugih zadevnih organov, zaprosi predstavnika projekta za manjkajoče informacije, te pa lahko zadevajo le teme, opredeljene v točki (a). Pristojni organ sprejme vlogo v pisni obliki v pregled najpozneje tri mesece po posredovanju manjkajočih informacij. Dodatne informacije se lahko zahtevajo samo, če to narekujejo nove okoliščine.

4.  Predstavnik projekta zagotovi popolnost in zadostno kakovost vloge ter med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje pristojnega organa. Za namene upoštevanja rokov in skladnosti s podrobnim časovnim razporedom iz odstavka 2 predstavnik projekta v celoti sodeluje s pristojnim organom.

7.          Roki v tem členu ne posegajo v obveznosti iz mednarodnega prava in prava Unije niti v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.

POGLAVJE IVRegulativna obravnava

Člen 12Analiza stroškov in koristi energetskega sistema

1.          ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do…(25)* predložita ▌Agenciji ter Komisiji in državam članicam svoji metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za harmonizirano analizo stroškov in koristi v okviru energetskega sistema na ravni Unije za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologiji se uporabita pri pripravi poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 in členom 8 Uredbe (ES) 715/2009. Metodologiji se pripravita v skladu z načeli iz Priloge V in sta skladni s pravili in kazalniki iz Priloge IV.

ENTSO pred posredovanjem svojih metodologij izvedeta obsežen postopek posvetovanja, v katerem so zajete vsaj organizacije, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in po potrebi neposredno zainteresirane strani, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe.

2.          Agencija najpozneje tri mesece po prejemu metodologij predloži Komisiji in državam članicam mnenje o metodologijah in ga objavi.

3.          Komisija, lahko pa tudi države članice, v treh mesecih po prejemu mnenja Agencije predloži mnenje o obeh metodologijah. Mnenja se posredujejo ENTSO za električno energijo ali ENTSO plin.

4.          ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin najpozneje tri mesece po prejemu zadnjega mnenja iz odstavka 3 ustrezno prilagodita svoji metodologiji, pri čemer upoštevata prejeta mnenja Komisije, Agencije in držav članic, in ju predložita Komisiji v odobritev.

5.  ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin najpozneje dva tedna po odobritvi Komisije objavita vsak svojo metodologijo na svojem spletnem mestu.Komisiji in Agenciji na njuno zahtevo ter v skladu z nacionalnim pravom in zadevnimi sporazumi o zaupnosti predložita ustrezne sklope vhodnih podatkov iz točke 1 Priloge V ter podatke o drugih ustreznih omrežjih, pretoku obremenitve in tržne podatke v dovolj natančni obliki. Podatki veljajo od datuma zahtevka. Komisija in Agencija zagotovita, da prejete podatke obravnavata zaupno sami ali stran, ki bo zanju na podlagi teh podatkov opravila analitično delo.

6.          Metodologiji se redno posodabljata in izboljšujeta s postopkom iz odstavkov 1 do 5. Agencija lahko na lastno pobudo in na ustrezno utemeljeno zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani ter po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in Komisijo zahteva takšne posodobitve in izboljšave na podlagi utemeljitve in časovnih okvirov. Agencija objavi zahteve nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani in vseh zadevnih občutljivih neposlovnih dokumentov, zaradi katerih je Agencija zahtevala posodobitev ali izboljšanje.

7a.  Nacionalni regulativni organi, ki sodelujejo v okviru Agencije, do ...(26)* vzpostavijo in javnosti dajo na voljo nabor kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto za primerljive projekte infrastrukturnih kategorij iz točk 1 in 2 Priloge II. Referenčne vrednosti lahko ENTSO uporabita za izvedbo analiz stroškov in koristi za naslednje desetletne načrte za razvoj omrežja.

8.          ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do 31. decembra 2016 skupaj predložita Komisiji in Agenciji model usklajenega in medsebojno povezanega omrežja za trg z električno energijo in plinom, ki vključuje infrastrukturo za prenos električne energije in plina ter njuno skladiščenje ter obrate za utekočinjeni zemeljski plin in zajema prednostne koridorje in območja, določene v Prilogi I in glede na načela iz Priloge V. Ko Komisija potrdi ta model v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, se model vključi v metodologiji.

Člen 13Omogočanje naložb s čezmejnimi vplivi

1.          Dejansko nastale stroške naložbe, ki ne vključujejo stroškov vzdrževanja, povezane s projektom skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a), (b) in (d) ter 2 Priloge II, krijejo upravljavci ustreznih prenosnih sistemov ali predstavniki projektov infrastrukture za prenos v državah članicah, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, v obsegu, v katerem jih ne krijejo dajatve za prezasedenost ali druge dajatve, plačajo pa jih uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja v teh državah članicah.

1b.        Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točke 1(a), (b) in (d) ter 2 Priloge II, se določbe iz odstavka 1 uporabljajo le, če vsaj eden od predstavnikov projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se ta člen uporablja za vse stroške ali dele stroškov projekta. Poleg tega se za projekte skupnega interesa, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, določbe iz odstavka I uporabljajo le, če je bila že izvedena ocena povpraševanja na trgu in ta kaže, da ni mogoče pričakovati, da bodo dejansko nastali stroški naložbe pokriti s tarifami.

Če je predstavnikov projekta več, ustrezni nacionalni regulativni organ od vseh predstavnikov nemudoma zahteva, da zahtevek za naložbe predložijo skupaj v skladu z odstavkom 4.

4.          Za projekte skupnega interesa, za katere se uporabljajo določbe iz odstavka 1, velja, da predstavniki projekta ▌redno obveščajo nacionalne regulativne organe o napredku v okviru tega projekta ter opredelitvi z njim povezanih stroškov in učinkov, in sicer vsaj enkrat na leto v obdobju izvajanja projekta.

Takoj ko je projekt skupnega interesa ▌zadostno razvit, predstavnik(-i) projekta, po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev iz držav članic, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, predloži(-jo) zahtevek za naložbe. Ta zahtevek za naložbe vključuje zahtevek za čezmejno razporeditev stroškov vsem zadevnim nacionalnim regulativnim organom,▌ priloži pa se mu:

(a)  analizo stroškov in koristi za projekt, ki ustreza metodologiji, ki je pripravljena v skladu s členom 12 in upošteva tudi koristi zunaj meja zadevne države članice;

(b)    poslovni načrt z oceno finančne izvedljivosti projekta, vključno z izbrano finančno rešitvijo, in rezultate tržnega preverjanja za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo iz točke 2 Priloge II;in

(ba)  utemeljen predlog za čezmejno razporeditev stroškov, če se predstavniki projekta lahko o tem dogovorijo.

Če projekt predlaga več upravljavcev ali vlagateljev, predložijo zahtevek za naložbe skupaj.

Za projekte s prvega seznama Unije predložijo predstavniki projekta zahtevke do 30. septembra 2013.

Nacionalni regulativni organi ob prejemu vsakega naložbenega projekta takoj predložijo njegov izvod v vednost Agenciji.

Nacionalni regulativni organi in Agencija poskrbita za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.          Nacionalni regulativni organi najpozneje šest mesecev od datuma, ko zadnji zadevni nacionalni regulativni organi prejmejo zadnji zahtevek, po posvetovanju z zadevnimi predstavniki projekta sprejmejo usklajene odločitve o razporeditvi stroškov naložbe, pri čemer te stroške projekta krije vsak upravljavec sistema in so vključeni tudi v tarife . Nacionalni regulativni organi se lahko odločijo, da bodo razdelili le del stroškov ali jih razporedili v sveženj različnih projektov skupnega interesa.

Pri razporejanju stroškov nacionalni regulativni organi upoštevajo dejanske ali predvidene:

       dajatve za prezasedenost in druge dajatve;

       prihodke iz naslova mehanizma za medsebojna nadomestila operaterjev prenosnih sistemov, vzpostavljenega v okviru člena 13 Uredbe (ES) št. 714/2009.

Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski stroški ter koristi projektov v zadevnih državah članicah ter morebitna potreba po finančni podpori.

Pri odločanju o čezmejni razporeditvi stroškov si ustrezni nacionalni regulativni organi v posvetovanju z zadevnimi upravljavci prenosnih sistemov prizadevajo za medsebojni dogovor na podlagi informacij iz odstavkov 4(a) in (b), vendar ne izključno na njih.

Če projekt skupnega interesa blaži negativne zunanje dejavnike, kot so pretoki v zanki, in se izvaja v državi članici izvora negativnega dejavnika, se blažitev ne šteje za čezmejno korist in zato ni podlaga za porazdelitev stroškov upravljavcu prenosnega omrežja države) članice, na katere ti negativni dejavniki vplivajo.

5a.        Nacionalni regulativni organi pri določanju ali sprejemanju tarif v skladu s členom 37(1)(a) Direktive 2009/72/ES in členom 41(1)(a) Direktive 2009/73/ES ter na podlagi čezmejne razporeditve stroškov iz odstavka 5 tega člena upoštevajo dejanske stroške upravljavca prenosnih sistemov ali drugega predstavnika projekta zaradi naložb , če so ti stroški primerljivi s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega upravljavca.

Nacionalni regulativni organi takoj obvestijo Agencijo o odločitvi o razporeditvi stroškov in ji posredujejo zadevne informacije v zvezi s to odločitvijo. Informacije morajo vključevati zlasti natančno obrazložitev, na podlagi katere so bili stroški razporejeni med države članice, vključno z:

(a)  oceno opredeljenih učinkov v vsaki zadevni državi članici, vključno z učinki, ki zadevajo tarife za omrežja;

(b)    oceno poslovnega načrta iz odstavka 4(b);

(c)    pozitivne učinke na regionalni ravni ali ravni Unije, ki bi jih ustvaril projekt;

(d)    rezultat posvetovanj zadevnega(-ih) predstavnika(-ov) projekta.

Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi.

6.          Če zadevni nacionalni regulativni organi ne dosežejo sporazuma o zahtevku za naložbo v šestih mesecih od datuma, ko je zahtevek prejel zadnji zadevni nacionalni regulativni organ, o tem takoj obvestijo Agencijo.

V tem primeru ali na podlagi skupne zahteve zadevnih nacionalnih regulativnih organov Agencija najpozneje tri mesece po datumu napotitve nanjo sprejme odločitev o zahtevku za naložbo, vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov iz odstavka 4 in načinom izražanja stroškov naložb v tarifah.

Preden sprejme Agencija takšno odločitev, se posvetuje z zadevnimi nacionalnimi regulativnimi organi in predstavnikom(-i) projekta. Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatna dva meseca, če Agencija zahteva dodatne informacije. To dodatno obdobje se začne na dan po prejetju vseh informacij.

Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi. Pri tem se uporabljata člena 19 in 20 Uredbe (ES) št. 713/2009.

7.          Agencija takoj predloži Komisiji izvod vseh odločitev o razporeditvi stroškov skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

8.          Odločitev o razporeditvi stroškov ne vpliva na pravico upravljavcev prenosnih sistemov do uporabe in pravico nacionalnih regulativnih organov do odobritve omrežnin v skladu s členom 32 Direktive 2009/72/ES in Direktive 2009/73/ES, členom 14 Uredbe (ES) Št. 714/2009 ter členom 13 Uredbe (ES) Št. 715/2009.

8a.  Določbe iz tega člena se ne uporabljajo za projekte skupnega interesa, ki so izvzeti:

       iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES, ali

       iz členov 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 ter člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, ali

       na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES(27), ali

       na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003(28).

Člen 14Spodbude

1.          Kadar so tveganja predstavnika projekta v zvezi s projektom za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a), (b) in (d) ter 2 Priloge II ▌večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, in kadar taka tveganja niso izvzeta v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, države članice in nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude v skladu s členom 37(8) Direktive 2009/72/ES, členom 41(8) Direktive 2009/73/ES, členom 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je projekt skupnega interesa izvzet:

       iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES ali

  iz člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 in člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali

       na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES, ali

       na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003.

2.          Nacionalni regulativni organi pri odločitvi glede dodelitve takih spodbud upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi na podlagi metodologije v skladu s členom 12 ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih na regionalni ravni ali ravni Unije ustvarja projekt. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predstavnikov projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in utemeljitev profila tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo zlasti tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, ter tveganja, povezana z nezadostnim kritjem stroškov in razvojnih tveganj.

3.  Spodbuda, dodeljena z odločitvijo, upošteva posebne značilnosti tveganja in lahko med drugim zajema:

(a)    predpise za predhodno naložbo; ali

(b)    predpise za priznavanje dejansko nastalih stroškov pred začetkom projekta; ali

(c)    predpise za zagotavljanje donosa kapitala, vloženega v projekt; ali

(d)    kateri koli drug ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen.

5.      Vsak nacionalni regulativni organ sporoči Agenciji do 31. julija 2013 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov, če so na voljo.

5a.  Agencija do 31. decembra 2013 ob dolžnem upoštevanju informacij, prejetih na podlagi odstavka 5 tega člena, omogoči izmenjavo dobrih praks in poda priporočila v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 713/2009 glede:

(a)     spodbud iz odstavka 1 na podlagi primerjalne analize najboljše prakse nacionalnih regulativnih organov;

(b)     skupne metodologije za vrednotenje večjih tveganj naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina.

5b.        Vsak nacionalni regulativni organ objavi do 31. marca 2014 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov.

6.  Če ukrepi iz odstavkov 5a in 5b ne zadostujejo za zagotovitev pravočasnega izvajanja projektov skupnega interesa, lahko Komisija izda smernice glede spodbud iz tega člena▌.

POGLAVJE VFinanciranje

Člen 15Upravičenost projektov do finančne pomoči Unije

1.          Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1, 2 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov.

2.          Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela ▌, če izpolnjujejo naslednja merila:

(a)  analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko(a) člena 13(4) dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost; in

(b)    za projekt je bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 13; ali pa projekt spada v kategorijo 1(c) Priloge II in zato zanj ni bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov, vendar je namenjen ponudbi čezmejnih storitev, vzpostavitvi tehnoloških inovacij in zagotavljanju varnega delovanja čezmejnega omrežja; in

(c)    projekt tržno ni izvedljiv glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 14(2) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta.

2a.  Projekti skupnega interesa, ki se izvajajo v skladu s postopkom iz točke (c) člena 5(6), so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če izpolnjujejo merila iz odstavka 2 tega člena.

3.          Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(e) in 4 Priloge II, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela ▌, če lahko zadevni predstavniki projektov dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov in majhno poslovno sposobnost preživetja glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ.

Člen 15aSmernice glede meril za dodelitev finančne pomoči

Specifična merila iz člena 4(2) in dejavniki iz člena 4(4) se obravnavajo tudi kot cilji pri določanju meril za dodelitev finančne pomoči v ustrezni uredbi za instrument za povezovanje Evrope.

Člen 15bIzvajanje pooblastila

1.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom …(29)*. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem tega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.          Pooblastilo iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.          Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VIKONČNE DOLOČBE

Člen 16Poročanje in vrednotenje

Komisija najpozneje leta 2017 objavi poročilo o izvajanju projektov skupnega interesa ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo vključuje vrednotenje:

(a)  napredka pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in začetku projektov skupnega interesa, izbranih v skladu s členom 3, ter po potrebi zamud pri izvajanju in drugih težav, ki se pojavijo;

(b)         sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa , v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;

(c)         razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic in ustreznega razvoja cen energije ter tudi števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in plina;

(d)         v zvezi z izdajo dovoljenj in sodelovanjem javnosti:

–  povprečnega in najdaljšega skupnega trajanja postopkov za izdajo dovoljenj za projekte skupnega interesa, vključno s trajanjem posameznih korakov postopka za izdajo dovoljenj v primerjavi s časovnim razporedom, predvidenim z začetnimi ključnimi mejniki iz člena 11(2);

–       ravni nasprotovanja proti projektom skupnega interesa (zlasti število pisnih ugovorov med postopkom javne razprave, število pravnih ukrepov);

       pregleda najboljših in inovativnih praks v zvezi z udeležbo zainteresiranih strani in blaženjem okoljskega vpliva med postopki izdajanja dovoljenj in izvajanjem projekta;

–       učinkovitosti shem, predvidenih v členu 9(2), v zvezi z izpolnjevanjem časovnih omejitev iz člena 11;

(e)  v zvezi z regulativno obravnavo:

–       števila projektov skupnega interesa, za katere je bila sprejeta odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 13;

–       števila in vrste projektov skupnega interesa, ki so prejeli posebne spodbude v skladu s členom 14.

(ea)       učinkovitosti, s katero ta uredba prispeva k doseganju ciljev za povezovanje trgov v obdobju do leta 2014 in 2015, podnebnih in energetskih ciljev za leto 2020 in dolgoročno k približevanju nizkoogljičnemu gospodarstvu do leta 2050.

Člen 17Informiranje in obveščanje javnosti

Komisija bo v roku šestih mesecev po sprejetju prvega seznama Unije vzpostavila platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti tudi prek spleta. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:

(a)  splošne informacije , vključno z geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa;

(b)         izvedbeni načrt, določen v členu 5(1), za vsak projekt skupnega interesa

(c)         najpomembnejše rezultate analize stroškov in koristi za zadevne projekte skupnega interesa, pridobljene na podlagi metodologije, pripravljene v skladu s členom 12, razen poslovno občutljivih informacij.

(ca)       seznam Unije;

(cb)       sredstva, ki jih je Unija dodelila in izplačala za vsak projekt skupnega interesa.

Člen 18Prehodne določbe

Ta uredba ne bo vplivala na dodeljevanje, nadaljevanje ali spremembo finančne pomoči, ki jo bo Komisija dodelila na podlagi razpisov za predloge v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij(30) za projekte iz prilog I in III k Odločbi 1364/2006/ES ali glede na cilje, ki temeljijo na ustreznih kategorijah odhodkov za TEN-E, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(31).

Določbe iz poglavja III se ne uporabljajo za projekte skupnega interesa v postopku izdaje dovoljenja, za katere je predstavnik projekta predložil vlogo pred…(32)*.

Člen 18aSpremembe Uredbe (ES) št. 713/2009

V Uredbi (ES) št. 713/2009 se odstavek 1 člena 22 nadomesti z naslednjim:

"1.   Ob zahtevkih za izvzetje na podlagi člena 9(1) in za odločitve o čezmejni razporeditvi stroškov, ki jih zagotavlja Agencija na podlagi člena 13 Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne …(33)*+o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo , se Agenciji plačajo pristojbine.

_____________________

*       UL…(34)++*.".

Člen 18bSpremembe Uredbe (ES) št. 714/2009

Uredba (ES) št. 714/2009 se spremeni:

(1)         Člen 8 se spremeni:

(a)    v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

"(a)  skupne instrumente za upravljanje omrežij, da se zagotovi uskladitev upravljanja omrežij v običajnih in izrednih razmerah, vključno s skupno lestvico za razvrščanje incidentov, in načrte raziskav. Ti instrumenti med drugim določajo:

(i)     informacije, vključno z ustreznimi informacijami dan vnaprej, večkrat na dan in v realnem času, ki so koristne za boljše operativno usklajevanje, pa tudi optimalno pogostost zbiranja in izmenjave teh informacij;

(ii)  tehnološko platformo za izmenjavo informacij v realnem času in po potrebi tehnološke platforme za zbiranje, obdelavo in prenos drugih informacij iz točke (i), pa tudi za izvajanje postopkov, ki bi lahko povečali operativno usklajevanje med upravljavci prenosnih sistemov, s ciljem, da bi se takšno usklajevanje razširilo po vsej Uniji;

(iii)  kako upravljavci prenosnih sistemov posredujejo operativne informacije drugim upravljavcem prenosnih sistemov ali drugim subjektom, ki so pooblaščeni za njihovo podporo, da bi dosegli operativno usklajevanje, in Agenciji; in

(iv)   da upravljavci prenosnih sistemov določijo kontaktno osebo, ki je zadolžena za odgovarjanje na vprašanja drugih upravljavcev prenosnih sistemov, drugih za to pooblaščenih subjektov iz točke (iii) ali Agencije v zvezi s temi informacijami.

ENTSO za električno energijo posreduje sprejete določitve o točkah (i) do (iv) Agenciji in Komisiji do…(35)*.

V roku 12 mesecev po sprejetju določitev Agencija izdela mnenje, v katerem obravnava, ali te v zadostni meri prispevajo k spodbujanju čezmejne trgovine in zagotavljanju optimalnega upravljanja, usklajenega delovanja, učinkovite rabe in ustreznega tehničnega razvoja evropskega omrežja za prenos električne energije.".

(b)    V odstavku 10 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

"(a)  temelji na nacionalnih naložbenih načrtih ob upoštevanju regionalnih naložbenih načrtov iz člena 12(1) in po potrebi vidikov Unije za načrtovanje omrežij, kot je to določeno v Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne …*(36)+ o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo; izvede se analiza stroškov in koristi načrta z uporabo metodologije, določene v členu 12 te uredbe.

_________________

*       UL…(37)++.".

(2)  Člen 11 se nadomesti:

"Člen 11Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za električno energijo iz členov 4 do 12 te uredbe ter iz člena 12 Uredbe (EU) št. …/…(38)*, krijejo operaterji prenosnega sistema; stroški se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni."

(3)         V člen 18 se doda naslednji odstavek:

"4a  Komisija lahko sprejme smernice glede izvajanja operativnega usklajevanja med upravljavci prenosnih sistemov na ravni Unije. Navedene smernice so skladne z kodeksi omrežij iz člena 6 te uredbe in temeljijo na njih, na sprejetih določitvah ter mnenju Agencije iz člena 8(3)(a) te uredbe.Komisija pri sprejemanju teh smernic upošteva različne regionalne in nacionalne operativne zahteve.

Navedene smernice se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(3).".

(4)         V členu 23 se vstavi naslednji odstavek:

"3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije* .

__________________

*          UL L 55, 28.2.2011, str. 13.".

Člen 18cSpremembe Uredbe (ES) št. 715/2009

Uredba (ES) št. 715/2009 se spremeni:

(1)  V členu 8(10) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

"(a)  temelji na nacionalnih naložbenih načrtih ob upoštevanju regionalnih naložbenih načrtov iz člena 12(1) in po potrebi vidikov Unije za načrtovanje omrežij, kot je to določeno v Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne …*(39)+ o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo; izvede se analiza stroškov in koristi načrta z uporabo metodologije, določene v členu 12 te uredbe.

__________________

*       UL… (40)++.".

(2)         Člen 11 se nadomesti:

"Člen 11Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za plin iz členov 4 do 12 te uredbe ter iz člena 12 Uredbe (EU) št. …/…(41)*, krijejo operaterji prenosnega sistema; stroški se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.".

Člen 19Razveljavitev

Odločba št. 1364/2006/ES se s 1. januarjem 2014 razveljavi. Iz te uredbe ne izhajajo nobene pravice za projekte iz prilog I in III k Odločbi št. 1364/2006/ES.

Člen 20Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(42)*, razen členov 15 in 15a, ki se uporabljata od datuma začetka uporabe ustrezne uredbe za instrument za povezovanje Evrope.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament                                               Za Svet

Predsednik                                                                  Predsednik

________________________

PRILOGA I

PREDNOSTNI KORIDORJI IN OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

Ta uredba se uporablja za naslednje prednostne koridorje in območja infrastrukture vseevropskega energetskega omrežja:

1.          PREDNOSTNI KORIDORJI NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE

(1)         Omrežje v severnih morjih ("OSM"): razvoj integriranega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za prenos električne energije iz obnovljivih virov energije na morju v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.

(2)  Elektroenergetske povezave med severom in jugom v Zahodni Evropi ("PSJ Zahod – elektrika"): povezave med državami članicami v regiji s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, in sicer za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije ter za krepitev notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji.

Zadevne države članice: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

(3)         Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ("PSJ Vzhod – elektrika"): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška(43),Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(4)  Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije ("NMPBET – elektrika"): medsebojne povezave med državami članicami v baltski regiji in ustrezna okrepitev notranjih omrežnih infrastruktur z namenom prekinitve osamitve baltskih držav ter spodbujanja povezovanja trgov, med drugim s prizadevanji za povezovanje energije iz obnovljivih virov v regiji.

Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.

2.          PREDNOSTNI KORIDORJI NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE

(5)         Plinske povezave med severom in jugom v Zahodni Evropi ("PSJ Zahod – plin"): plinska infrastruktura za plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi za dodatno diverzifikacijo oskrbovalnih poti ter povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.

Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

(6)  Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ("PSJ Vzhod – plin"): plinska infrastruktura za regionalne povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem, Črnim morjem in vzhodnosredozemskim bazenom in v njih ter za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška(44), Ciper, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(7)         Južni plinski koridor ("JPK"): infrastruktura za prenos plina iz Kaspijskega bazena, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja v Unijo za povečanje raznolikosti dobave plina.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška(45), Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Madžarska, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(8)  Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju plina ("NMPBET – plin"): plinska infrastruktura za prekinitev osamitve treh baltskih držav in Finske ter njihove odvisnosti od enega dobavitelja ter povečanje raznolikosti dobave in varne oskrbe z energijo v regiji Baltskega morja.

Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.

3.        PREDNOSTNI KORIDOR NA PODROČJU NAFTE

(9)         Naftovodi v srednjevzhodni Evropi ("NV"): interoperabilnost omrežja naftovodov v osrednji Vzhodni Evropi za povečanje varnosti oskrbe in zmanjšanje okoljskih tveganj.

Zadevne države članice: Avstrija, Hrvaška(46), Češka republika, Nemčija, Madžarska, Poljska in Slovaška.

4.  PREDNOSTNA TEMATSKA PODROČJA

(10)       Uvedba pametnih omrežij: sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov.

Zadevne države članice: vse.

(11)       Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, ki omogoča:

(a)    izkoriščanje vse večjega presežka vetrne proizvodnje energije v severnih morjih in Baltskem morju in okrog njih ter rastoče proizvodnje iz obnovljivih virov v Vzhodni in Južni Evropi in tudi Severni Afriki;

(b)    povezovanje teh novih proizvodnih vozlišč z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi v nordijskih državah, Alpah in drugimi regijami z velikimi središči porabe;

(c)  obvladovanje vedno bolj raznovrstne in decentralizirane oskrbe z električno energijo in prožnega povpraševanja po njej.

Zadevne države članice: vse.

(12)       Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida: razvoj transportne infrastrukture ogljikovega dioksida med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami z namenom uvedbe zajemanja ter shranjevanja ogljikovega dioksida.

Zadevne države članice: vse.

________________________

PRILOGA II

KATEGORIJE ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

Kategorije energetske infrastrukture, ki jih je treba oblikovati za izvajanje prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture iz Priloge I, so:

(1)         za električno energijo:

(a)    visokonapetostni nadzemni daljnovodi, če so načrtovani za napetost vsaj 220 kV, ter podzemni in podmorski prenosni kabli, če so načrtovani za napetost vsaj 150 kV;

(b)    zlasti v zvezi z elektroenergetskimi avtocestami kakršna koli fizična oprema za prenos električne energije pri visoki napetosti in najvišji napetosti za povezavo obsežne proizvodnje ali skladiščenja električne energije v eni ali več državah članicah ali tretjih državah z zelo veliko porabo električne energije v eni ali več drugih državah članicah;

(c)  skladišča za stalno ali začasno shranjevanje električne energije v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah, če so neposredno povezana z visokonapetostnimi daljnovodi, načrtovanimi za napetost vsaj 110 kV;

(d)    kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistemov iz točk (a) do (c), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora, na vseh ravneh napetosti in razdelilno-transformatorske postaje;

(e)    kakršna koli oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije pri srednji napetosti za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem omrežju za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, tj. proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

(2)  za plin:

(a)    plinovodi za prenos zemeljskega plina in bioplina, ki so del omrežja, ki vključuje zlasti visokotlačne plinovode, razen visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo za distribucijo zemeljskega plina po pridobivalnem cevovodnem omrežju ali lokalno distribucijo zemeljskega plina;

(b)    podzemna skladišča, povezana z navedenimi visokotlačnimi plinovodi;

(c)    naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ali stisnjeni zemeljski plin (CNG);

(d)    kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistema ali ki omogoča dvosmerno zmogljivost, vključno s kompresorskimi postajami;

(3)  za nafto:

(a)    naftovodi za prenos surove nafte;

(b)    črpalne postaje in skladišča, ki so potrebni za delovanje naftovodov za surovo nafto;

(c)    kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora ter napravami za povratni tok;

(4)         za ogljikov dioksid:

(a)    namenski cevovodi, razen pridobivalnega cevovodnega omrežja, za prenos antropogenega ogljikovega dioksida iz več virov, tj. industrijskih obratov (vključno z elektrarnami), ki proizvajajo ogljikov dioksid pri sežiganju ali drugih kemičnih reakcijah s fosilnimi ali nefosilnimi spojinami, ki vsebujejo ogljik, za namene trajnega geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES;

(b)  naprave za utekočinjanje in vmesno skladiščenje ogljikovega dioksida za nadaljnji prenos. To ne vključuje infrastrukture v geološki formaciji, ki se uporablja za trajno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES, ter s tem povezanih površinskih naprav in naprav za vbrizgavanje;

(c)    kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora.

________________________

PRILOGA III

REGIONALNI SEZNAMI PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA

1.          PRAVILA ZA SKUPINE

(1)         V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo pod kategorije iz točke 1 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov▌ ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.

V primeru projektov na področju plina, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov▌ ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za plin.

V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo pod kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in Komisije.

(1a)  Organi odločanja v skupinah se lahko združijo. Vse skupine in organi odločanja se po potrebi sestajajo in razpravljajo o zadevah, ki so skupne za vse skupine in lahko vključujejo vprašanja o skladnosti med regijami ali številu predlaganih projektov, vključenih v osnutke regionalnih seznamov, za katere obstaja tveganje, da bodo postali neobvladljivi.

(2)         Vsaka skupina organizira delo v skladu s prizadevanji za regionalno sodelovanje iz člena 6 Direktive 2009/72/ES, člena 7 Direktive 2009/73/ES, člena 12 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 12 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter drugih obstoječih struktur regionalnega sodelovanja.

(3)  Kadar je to primerno za izvajanje zadevne prednostne naloge iz Priloge I, vsaka skupina povabi predstavnike projekta, ki bi bil lahko upravičen do uvrstitve med projekte skupnega interesa, predstavnike nacionalnih uprav, regulativnih organov▌ in upravljavcev prenosnih sistemov iz držav kandidatk in možnih kandidatk za vstop v EU, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Evropskega združenja za prosto trgovino, predstavnike institucij in organov energetske skupnosti, države v okviru evropske sosedske politike ter države, s katerimi je Unija razvila posebno sodelovanje na energetskem področju. Odločitev o povabilu predstavnikov tretjih držav temelji na soglasju.

(4)         Vsaka skupina se posvetuje z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, in po potrebi neposredno z zainteresiranimi stranmi, vključno s proizvajalci, upravljavci distribucijskega sistema, dobavitelji in potrošniki, ter ▌z okoljevarstvenimi organizacijami. Skupina lahko organizira razprave ali posvetovanja, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog.

(4a)  Komisija objavi notranja pravila, posodobljen seznam včlanjenih organizacij, redno posodobljene informacije o napredovanju dela, dnevne rede sestankov ter končne sklepe in odločitve vsake skupine na platformi za preglednost iz člena 17.

(4b)       Komisija, Agencija in skupine si prizadevajo za usklajenost med različnimi skupinami. Zato Komisija in Agencija po potrebi zagotavljata izmenjavo informacij med zadevnimi skupinami o vsem delu, ki je v medregionalnem interesu.

Sodelovanje nacionalnih regulativnih organov in Agencije v skupinah ne sme ogroziti izpolnjevanja njihovih ciljev in dolžnosti po tej uredbi ali po členih 36 in 37 Direktive 2009/72/ES in členih 40 in 41 Direktive 2009/73/ES ali po Uredbi (ES) št. 713/2009.

2.  POSTOPEK ZA SESTAVO REGIONALNIH SEZNAMOV

(1)         Predstavniki projekta, ki bi bil lahko upravičen do uvrstitve med projekte skupnega interesa, ki želijo pridobiti status takega projekta, predložijo skupini vlogo za izbiro projekta skupnega interesa, ki vključuje:

       oceno projektov z vidika njegovega prispevka k izvajanju prednostnih nalog iz Priloge I;

       analizo izpolnjevanja ustreznih meril iz člena 4;

       za projekte, ki so zadostno razviti, analizo njihovih stroškov in koristi v skladu z določbami člena 18a in na podlagi metodologije, ki sta jo v skladu s členom 12 razvila ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin; in

       druge informacije, ki so potrebne za oceno projekta.

(2)         Vsi prejemniki varujejo tajnost poslovno občutljivih informacij.

(3)  Po sprejetju prvega seznama Unije za vse naslednje sprejete sezname Unije velja, da so predlagani projekti za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točke 1(a), (b) in (d) Priloge II, ▌del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 pripravi ENTSO za električno energijo.

(4)         Po sprejetju prvega seznama Unije za vse naslednje sprejete sezname Unije velja, da so predlagani projekti za plinsko infrastrukturo, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 715/2009 pripravi ENTSO za plin.

(4a)  Predloge projektov, ki so bili predloženi za vključitev na prvi seznam Unije in niso bili predhodno ocenjeni v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 714/2009, na ravni Unije ocenita:

       ENTSO za električno energijo v skladu z metodologijo, ki se po najnovejšem razpoložljivem desetletnem načrtu za razvoj omrežja uporablja za projekte iz točke 1(a), (b) in (d) Priloge II;

       ENTSO za plin ali, na ustrezen način, tretja stran na podlagi objektivne metodologije za projekte iz točke 2 Priloge II;

       Komisija do ....(47)* izda smernice za merila, ki jih morata uporabljati ENTSO za električni energijo in ENTSO za plin pri pripravi njunega desetletnega načrta za razvoj omrežja iz točk (3) in (4), da bosta zagotovila enako obravnavo in preglednost.

(5)  Predlagani projekti za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorijo iz točke 4 Priloge II, so predstavljeni kot del načrta za razvoj čezmejne infrastrukture za prevoz in skladiščenje ogljikovega dioksida, ki ga razvijeta vsaj dve državi članici, pri čemer jih zadevne države članice ali entitete, ki jih imenujejo te države članice, predstavijo Komisiji.

(5a)       Pri projektih, ki spadajo v kategoriji 1 in 2 Priloge II, nacionalni regulativni organi in po potrebi Agencija preverijo doslednost uporabe meril/metodologije za analizo stroškov in koristi, po možnosti v okviru regionalnega sodelovanja (člen 6 Direktive 2009/72/ES, člen 7 Direktive 2009/73/ES), in ocenijo njihov čezmejni pomen. Svojo oceno predstavijo skupini.

(5b)  Pri predlaganih projektih za prevoz nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, Komisija oceni uporabo meril iz člena 4. Pri predlaganih projektih v zvezi z ogljikovim dioksidom, ki spadajo v kategorijo iz točke 4 Priloge II, Komisija upošteva tudi možnost prihodnje razširitve na dodatne države članice. Svojo oceno predstavi skupini.

(5c)       Vsaka država članica, z ozemljem katere predlagani objekt ni povezan, lahko pa ima nanj neto pozitiven učinek ali velik vpliv, na primer na okolje ali delovanje energetske strukture na njenem ozemlju, lahko skupini predstavi svoje mnenje in pomisleke.

(5d)       Organ odločanja v skupini na zahtevo države članice iz te skupine preuči utemeljene razloge, ki jih v skladu s členom 3(3) poda država članica za neodobritev projekta skupnega interesa na njenem ozemlju.

(5e)  Skupina se sestane, da bi preučila in razvrstila predlagane projekte, pri tem pa upošteva oceno, ki jo podajo regulatorji ali Komisija za projekte prevoza nafte in ogljikovega dioksida.

(5f)        Osnutki regionalnih seznamov predlaganih projektov, ki spadajo v kategoriji 1 in 2 Priloge II in jih izdelajo skupine, skupaj z mnenji, kot je navedeno v točki (5c), se predložijo Agenciji šest mesecev pred datumom sprejetja seznama Unije. Agencija jih oceni v treh mesecih po njihovem prejetju. O njih poda mnenje, zlasti o dosledni uporabi meril in analize stroškov in koristi po regijah. Mnenje Agencije se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 15(1) Uredbe št. 713/2009.

(5g)  Organ odločanja v vsaki skupini v enem mesecu po prejemu mnenja Agencije skladno z določbami iz člena 3(3) sprejme končni regionalni seznam, ki temelji na predlogih skupin in upošteva predloženo mnenje Agencije in oceno nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko (5a) ali oceno Komisije za predlagane projekte prevoza nafte in ogljikovega dioksida v skladu s točko (5b). Skupine predložijo končne regionalne sezname Komisiji, skupaj z mnenji, kot je navedeno v točki 5(c).

(5h)       Če na podlagi prejetih regionalnih seznamov in po upoštevanju mnenja Agencije skupno število predlaganih projektov skupnega interesa za Unijo presega obvladljivo število, se lahko Komisija po posvetovanju z vsako skupino odloči, da na seznam Unije ne bo vključila projektov, ki jih je zadevna skupina v skladu z razvrstitvijo iz člena 4(4) razvrstila najnižje.

PRILOGA IV

PRAVILA IN KAZALNIKI V ZVEZI Z MERILI ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA

(1)         Projekt s pomembnim čezmejnim vplivom je projekt na ozemlju države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)    v primeru prenosa električne energije se prenosna zmogljivost omrežja ali razpoložljiva zmogljivost za trgovinske tokove na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami ali v katerem koli ustreznem preseku istega prenosnega koridorja, s katerim se ta čezmejna prenosna zmogljivost omrežja poveča, zaradi projekta poveča za vsaj 500 MW v primerjavi s stanjem, ko se projekt ne izvaja;

(b)    v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja vsaj 225 MW nameščene zmogljivosti in ima skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 gigavatnih ur letno;

(c)  v primeru prenosa plina je projekt povezan z naložbami v zmogljivost povratnega toka ali spremembami zmogljivosti za prenos plina prek meja zadevnih držav članic za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja projekta;

(d)    v primeru skladiščenja plina ali v primeru utekočinjenega/stisnjenega zemeljskega plina je projekt namenjen neposredni ali posredni oskrbi vsaj dveh držav članic ali izpolnjevanju infrastrukturnega standarda (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010;

(e)    v primeru inteligentnih omrežij je projekt namenjen opremi in napravam pri visoki in srednji napetosti, ki so načrtovane za napetost najmanj 10 kV. Vključuje upravljavce prenosnega in distribucijskega omrežja iz vsaj dveh držav članic z vsaj 50 000 uporabniki, ki električno energijo proizvajajo in/ali porabljajo v območju s porabo vsaj 300 GWh/leto, pri čemer je vsaj 20 % električne energije iz spremenljivih virov▌.

(2)  V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) Priloge II, se merila iz člena 4 izmerijo na naslednji način:

(a)    povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, zlasti tako, da se:

–      za čezmejne projekte izračuna učinek na prenosno zmogljivost omrežja v obeh smereh pretoka energije, izmerjen glede na količino električne energije (v MW), in njihov prispevek k doseganju minimalne povezovalne zmogljivosti v višini 10 % nameščene proizvodne zmogljivosti ali da se za projekte s pomembnim čezmejnim vplivom izračuna učinek na prenosno zmogljivost omrežja na mejah med zadevnimi državami članicami, med zadevnimi državami članicami in tretjimi državami ali v ustreznih državah članicah ter na uravnoteženje ponudbe in povpraševanja in delovanje omrežja v ustreznih državah članicah;

–      za področje analize iz točke 10 Priloge V oceni učinek projekta glede stroškov proizvodnje in prenosa ter razvoja in konvergence tržnih cen za celoten energetski sistem v okviru različnih načrtovalnih scenarijev, zlasti ob upoštevanju nastalih sprememb po pomembnosti;

(b)  prenos električne energije iz obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja se izmeri v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti tako, da se:

–      v primeru prenosa električne energije z oceno količine proizvodne zmogljivosti iz obnovljivih virov energije (glede na tehnologijo, v MW), ki je povezana in se prenaša zaradi projekta, v primerjavi s količino načrtovane skupne proizvodne zmogljivosti iz teh vrst virov obnovljive energije v zadevni državi članici leta 2020 v skladu z nacionalnimi akcijskimi načrti za obnovljivo energijo iz člena 4 Direktive 2009/28/ES;

–      v primeru skladiščenja električne energije s primerjavo nove zmogljivosti, zagotovljene s projektom, s skupno obstoječo zmogljivostjo za enako tehnologijo skladiščenja na področju analize iz točke 10 Priloge V.

(c)  Zanesljivost oskrbe, interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za področje analize iz točke 10 Priloge V glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe v izjemnih vremenskih pojavih, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture. Po potrebi se izmeri učinek projekta na neodvisen in zanesljiv nadzor obratovanja sistema in storitev.

(3)         V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, se merila iz člena 4 izmerijo na naslednji način:

(a)    Povezovanje trgov in interoperabilnost se izmerita tako, da se izračuna dodatna vrednost projekta za povezovanje področij trga in cenovno konvergenco ter za splošno prožnost sistema, vključno z omogočeno stopnjo zmogljivosti za povratne tokove v skladu z različnimi scenariji.

(b)  Konkurenca se izmeri na podlagi diverzifikacije, vključno s spodbujanjem dostopa do domačih virov oskrbe, pri čemer se v zaporedju upoštevajo diverzifikacija virov, dobavnih partnerjev in poti ter učinek nove zmogljivosti na indeks HHI, izračunan na ravni zmogljivosti za področje analize iz točke 10 Priloge V.

(c)    Zanesljivost oskrbe s plinom se izmeri tako, da se izračuna dodatna vrednost projekta za kratkoročno in dolgoročno prilagodljivost plinskega sistema Unije ter izboljšanje preostale prožnosti sistema v primeru motenj v oskrbi držav članic v skladu z različnimi scenariji ter tudi dodatna zmogljivost, zagotovljena s projektom, ki se izmeri glede na infrastrukturni standard (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010.

(d)    Trajnost se izračuna kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij, za podporo rezervnim sistemom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali pretvorbe energije v plin in prenosa bioplina, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe podnebnih razmer.

(4)  V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz točke 1(e) Priloge II, se vsaka funkcija iz člena 4 oceni na podlagi naslednjih meril:

(a)    Stopnja trajnosti: to merilo se izmeri z oceno zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in vpliva infrastrukture energetskega omrežja na okolje.

(b)    Zmogljivost prenosnih in distribucijskih omrežij za povezavo in prenos električne energije od uporabnikov in do njih: to merilo se izmeri z oceno nameščene zmogljivosti distribuiranih virov energije v distribucijskih omrežjih, največjega dovoljenega vnosa električne energije brez tveganja prezasedenosti v prenosnih omrežjih ter energije, ki zaradi tveganja, povezanega s prezasedenostjo ali zanesljivostjo, ni vključena v odjem iz obnovljivih virov energije.

(c)    Povezava z omrežjem in dostop do vseh kategorij uporabnikov omrežja: to merilo se izmeri z oceno sprejetih metod za izračun pristojbin in tarif ter njihove strukture za proizvajalce, odjemalce in subjekte, ki opravljajo obe nalogi, ter operativne prožnosti za dinamično uravnoteženje električne energije v omrežju.

(d)  Zanesljivost in kakovost oskrbe: to merilo se izmeri z oceno razmerja med zanesljivo proizvodno zmogljivostjo in konično obremenitvijo, deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, stabilnosti elektroenergetskega sistema, trajanja in pogostosti prekinitev na odjemalca ter kakovosti napetosti.

(e)    Učinkovitost in kakovost storitev pri oskrbi z električno energijo ter delovanju omrežja: to merilo se izmeri z oceno stopnje izgub v prenosnih in distribucijskih omrežjih, razmerja med najmanjšim in največjim povpraševanjem po električni energiji v opredeljenem obdobju, sodelovanja na strani povpraševanja na trgih električne energije in pri ukrepih za energetsko učinkovitost, izkoriščenosti (tj. povprečna obremenitev) sestavnih delov elektroenergetskega omrežja v odstotkih, razpoložljivosti sestavnih delov omrežja (v zvezi z načrtovanim in nenačrtovanim vzdrževanjem) in njenega vpliva na učinkovitost omrežja ter dejanske razpoložljivosti zmogljivosti omrežja glede na standardno vrednost.

(f)     Prispevek nadzora nad pretokom obremenitve na čezmejnih trgih električne energije za odpravo pretokov v zanki in za povečanje povezovalne zmogljivosti: to merilo se izmeri z oceno razmerja med povezovalno zmogljivostjo države članice in njenim povpraševanjem po električni energiji, izkoriščanja povezovalne zmogljivosti ter dajatev za prezasedenost v medsebojnih povezavah.

(5)  V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, se merila iz člena 4 izmerijo na naslednji način:

(a)    Zanesljivost oskrbe z nafto se izmeri z oceno dodatne vrednosti nove zmogljivosti, ki jo projekt omogoča za kratkoročno in dolgoročno prilagodljivost sistema ter ostalo prožnost sistema v primeru motenj v oskrbi v skladu z različnimi scenariji.

(b)    Interoperabilnost se izmeri z oceno obsega, v katerem se zaradi projekta izboljša delovanje naftovodnega omrežja, zlasti z zagotovitvijo možnosti za povratni tok.

(c)    Učinkovita in trajnostna uporaba virov se ovrednoti z oceno obsega, v katerem se pri projektu uporablja obstoječa infrastruktura in v katerem projekt prispeva k zmanjšanju obremenitve in tveganj za okolje in podnebne spremembe.

PRILOGA V

ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI CELOTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA

Metodologija za usklajeno analizo stroškov in koristi celotnega energetskega sistema za projekte skupnega interesa je v skladu z naslednjimi načeli iz te priloge.

(1)         Metodologija temelji na skupnem sklopu vhodnih podatkov, ki predstavljajo elektroenergetske in plinske sisteme Unije v letih n + 5, n + 10, n + 15 in n + 20, pri čemer je n leto, v katerem se izvede analiza. Ta sklop podatkov zajema vsaj:

(a)    na področju električne energije: scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

(b)  na področju plina: scenarije za povpraševanje, uvoz, cene goriv (vključno s premogom, plinom in nafto), sestavo prenosnega omrežja in njegov razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi novi projekti, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5.

(2)         Sklop podatkov je v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnim pravom, veljavnim na datum analize. Sklopi podatkov, uporabljeni za električno energijo in plin, so skladni, zlasti v zvezi s predpostavkami glede cen in količin na posameznem trgu. Sklopi podatkov se pripravijo po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani. Komisija in Agencija po potrebi zagotovita dostop do potrebnih komercialnih podatkov tretjih strani.

(3)         Metodologija vključuje navodila za razvoj in uporabo modeliranja omrežja ter trga, potrebnega za analizo stroškov in koristi.

(4)         Analiza stroškov in koristi temelji na usklajeni oceni stroškov in koristi za različne kategorije analiziranih projektov ter zajema vsaj časovno obdobje iz točke 1.

(5)  Analiza stroškov in koristi upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje v času tehničnega trajanja projekta ter po potrebi stroške razgradnje in ravnanja z odpadki. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.

(6)         Analiza stroškov in koristi pri prenosu in shranjevanju električne energije upošteva vsaj učinek in nadomestila, ki izhajajo iz uporabe člena 13 Uredbe (ES) št. 714/2009, učinke na kazalnike iz Priloge IV in naslednje učinke▌:

(b)    emisije toplogrednih plinov in izgube pri prenosu energije med tehničnim trajanjem projekta;

(c)    prihodnje stroške novih naložb v proizvodnjo in prenos med tehničnim trajanjem projekta;

(d)  operativno prilagodljivost, vključno z optimizacijo energetskih moči in pomožnih storitev;

(e)    odpornost sistema, vključno z odpornostjo na naravne nesreče in podnebne spremembe, ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES.

(7)         Analiza stroškov in koristi pri plinu upošteva vsaj rezultate preverjanja trga, učinke na kazalnike iz Priloge IV ter naslednje učinke:

(b)    odpornost na naravne nesreče in podnebne spremembe▌ ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES;

(e)    ▌prezasedenost plinskega omrežja.

(8)  Analiza stroškov in koristi pri pametnih omrežjih upošteva učinke kazalnikov iz Priloge IV.

(9)         Natančna metoda, ki se uporablja za upoštevanje kazalnikov iz točk 6 do 8, se določi po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani.

(10)       Z metodologijo se določi, katera analiza se bo izvedla na podlagi ustreznega sklopa vhodnih podatkov in kakšni bodo učinki, če se bodo posamezni projekti izvajali ali ne. Področje za analizo posameznega projekta zajema vse države članice in tretje države, na ozemlju katerih se projekt gradi, vse sosednje države članice in vse ostale države članice, na katere ima projekt znaten učinek.

(11)       ▌Z analizo se bodo opredelile države članice, na katere ima projekt neto pozitivne učinke (nosilke koristi), in tiste države članice, na katere ima projekt neto negativen učinek (nosilke stroškov). Vsaka analiza stroškov in koristi vključuje analize občutljivosti v zvezi z sklopom vhodnih podatkov, datum začetka izvajanja različnih projektov na enakem področju analize in druge zadevne parametre.

(12)  Upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij ter skladišč in terminalov za utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin si izmenjujejo informacije, potrebne za pripravo metodologije, vključno z modeliranjem zadevnega omrežja in trga. Vsak upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki zbira informacije v imenu drugih upravljavcev prenosnih ali distribucijskih omrežij, rezultate zbiranja podatkov posreduje sodelujočim upravljavcem prenosnih in distribucijskih omrežij.

(13)       Pri skupnem modelu trga in omrežja za električno energijo in plin iz člena 12(8) sklop vhodnih podatkov iz točke 1 zajema leta n + 10, n + 20 in n + 30, pri čemer model omogoča popolno oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, ki vključujejo predvsem zunanje stroške, kot so stroški, povezani s toplogrednimi plini in emisijami konvencionalnih onesnaževal zraka ali varno oskrbo z energijo.

PRILOGA VI

SMERNICE ZA PREGLEDNOST IN SODELOVANJE JAVNOSTI

(1)         V priročniku o postopkih iz člena 10(1) so navedeni vsaj naslednji podatki:

(a)    ustrezno pravo, na katerem temeljijo odločitve in mnenja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa, vključno z okoljskim pravom;

(b)    ustrezne odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(c)    imena in kontaktni podatki pristojnega organa, drugih zadevnih organov in zainteresiranih strani;

(d)    potek dela, v katerem je opisana vsaka stopnja postopka, vključno z okvirnim časovnim okvirom in strnjenim pregledom postopka odločanja;

(e)    informacije o obsegu, strukturi in ravni podrobnosti dokumentov, ki se bodo predložili z vlogo za odločitve, vključno s kontrolnim seznamom;

(f)     stopnje in načini, na katere splošna javnost sodeluje v postopku.

(1a)  V podrobnem časovnem razporedu iz člena 11(2)(b) je navedeno vsaj naslednje:

(a)    odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(b)    organi, zainteresirane strani in javnost, ki jih postopek zadeva;

(c)    posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(d)    ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločitev, ki jo je treba sprejeti;

(e)    sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.

(2)         Za povečanje sodelovanja javnosti v postopku izdajanja dovoljenj ter zagotovitev predhodnega obveščanja in dialoga z javnostjo se uporabijo naslednja načela:

(a)  zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi, ko je morebitne pomisleke javnosti še mogoče upoštevati, pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

(b)    pristojni organi zagotovijo, da se postopki javnega posvetovanja za projekte skupnega interesa združijo, kadar je to mogoče. Vsako javno posvetovanje zajema vse vsebine, pomembne za posamezno fazo postopka, pri čemer se nobena vsebina, ki je pomembna za posamezno fazo postopka, ne obravnava na več kot enem javnem posvetovanju, to pa lahko poteka na več geografskih lokacijah. Vsebina, obravnavana na javnem posvetovanju, je jasno navedena v obvestilu o javnem posvetovanju;

(c)  pripombe in ugovore je mogoče predložiti le od začetka javnega posvetovanja do izteka roka.

(3)         Pojem sodelovanja javnosti vključuje vsaj podatke o:

(a)    zadevnih in obravnavanih zainteresiranih straneh;

(b)    predvidenih ukrepih, vključno s predlaganimi splošnimi kraji in datumi namenskih srečanj;

(c)    časovnem okviru;

(d)    človeških virih, ki so jim dodeljene zadevne naloge.

(4)         V okviru javnega posvetovanja, ki se izvede pred predložitvijo vloge, zadevne strani izvedejo vsaj naslednje:

(a)  pred posvetovanjem objavijo informativni prospekt na največ 15 straneh, v katerem so jasno in jedrnato opisani pregled namena in predhodni urnik projekta, ▌druge možnosti nacionalnega načrta za razvoj omrežja, pričakovani učinki, vključno s čezmejnimi učinki, in možni ukrepi za ublažitev, navedena pa sta tudi spletna naslova platforme za preglednost iz člena 17 in priročnika o postopkih iz točke (1);

(b)    prek spletne strani iz člena 10(7) in drugih ustreznih načinov obveščanja o projektu obvestijo vse prizadete zainteresirane strani;

(c)    pisno povabijo zadevne prizadete zainteresirane strani na namenska srečanja, na katerih poteka razprava o pomislekih.

(5)  Na spletni strani projekta so objavljeni vsaj naslednji podatki:

(-a)   informativni prospekt iz točke (4);

(a)    netehnični povzetek na največ 50 straneh, ki se redno posodablja in v katerem je opisano trenutno stanje projekta, pri čemer so v primeru posodobitev jasno navedene spremembe prejšnjih različic;

(b)    načrtovanje projekta in javnega posvetovanja z jasno navedenimi datumi in lokacijami javnih posvetovanj in razprav ter predvidena vsebina, pomembna za te predstavitve;

(c)    kontaktni podatki za pridobitev celotnega sklopa dokumentacije vloge;

(d)    kontaktni podatki za izražanje pripomb in ugovorov med javnimi posvetovanji.

________________________

OBRAZLOŽITEV

Trenutni okvir

Trajnostna, zanesljiva, varna in cenovno dostopna energija je eden velikih izzivov, ki združuje vse Evropejce, od civilne družbe do oblikovalcev odločitev, industrije in okoljevarstvenikov. Evropska energetska politika kljub temu napreduje počasi, saj so sredstva, ki so ji dodeljena na evropski ravni, omejena, in je na pomenu pridobila šele nedavno z Lizbonsko pogodbo. Čeprav je Komisija opredelila ambiciozne cilje energetske politike na področju konkurenčnosti, zanesljive oskrbe, trajnosti in dekarbonizacije, se danes še vedno soočamo z nezadostno povezanostjo notranjega energetskega trga, s precejšnjo energetsko odrezanostjo nekaterih geografskih področij, z nezadostnim dostopom do raznolikih energetskih virov, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo, in s pomanjkanjem konkretnih koristi za potrošnike in podjetja s cenovnega in trajnostnega vidika. Takšne splošne razmere in precejšnja stopnja medsebojne odvisnosti držav članic zahtevajo pristop na evropski ravni. Nujno sta potrebna hitrejše, odločnejše in bolj usklajeno ukrepanje ter vidnejša vloga Evrope pri usklajevanju in povezovanju nacionalnih prizadevanj.

Okvir politike

Evropska energetska politika je zastavila jasne cilje za leto 2020: 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % porabljene končne energije iz obnovljivih virov in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Izvedbena zakonodaja vključuje direktivo o sistemu za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (48), direktivo o energiji iz obnovljivih virov(49), direktivo o zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida(50), uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom(51), tretji energetski sveženj(52) in direktivo o energetski učinkovitosti, ki je trenutno predmet pogajanj med Parlamentom in Svetom. Tretji energetski sveženj je bil pomemben prvi korak na poti k bolj povezanemu evropskemu energetskemu sistemu. Tudi nedavno samoiniciativno poročilo o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje (2011/2034(INI))(53) je bil navdihujoč dokument za predlog celovite politike energetskih omrežij.

Ovire za čezmejni energetski trg

Kljub temu, da je bil v zadnjih časih dosežen določen napredek, so še vedno prisotne precejšnje ovire za konkurenčni trg:v prenosnih omrežjih za električno energijo v srednji Evropi so velike vrzeli. Čeprav je Svet določil minimalne cilje za medomrežne povezave posameznih držav članic, v skladu s katerimi naj bi do leta 2005 zmogljivost medomrežnih elektroenergetskih povezav slednjih ustrezala 10 % njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, tega deleža leta 2010 ni doseglo kar devet držav članic. Prenos električne energije se je povečal za manj kot pol toliko, kolikor se je povečal v prejšnjem desetletju. Znatno so se povečale razlike v povprečnih cenah plina. Na začetku leta 2011 se je več kot 60 postopkov za ugotavljanje kršitev v teku navezovalo samo na drugi sveženj notranje energetske politike. Ker je potekel rok za prenos tretjega energetskega svežnja (3. marca 2011), je Komisija nedavno izdala osem obrazloženih mnenj, v katerih je osem držav članic pozvala k izpolnitvi njihovih obveznosti glede prenosa.

Ovire za razvoj čezmejne energetske infrastrukture

Z novim okvirom energetske politike so nastale velike potrebe po novi infrastrukturi. Samo za energetsko infrastrukturo čezmejnega pomena so do leta 2020 potrebne naložbe, ocenjene na 200 milijard EUR.Zelo dolgi (povprečno 12 let) nacionalni postopki za izdajanje dovoljenj za energetsko infrastrukturo pogosto ustavljajo projekte in odvračajo naložbene odločitve, do tega pa prihaja v okviru večjega nasprotovanja javnosti in zamud; pomanjkanje ustreznih finančnih mehanizmov ovira naložbe sredi globoke finančne krize.

Vprašanja, ki jih obravnava predlog uredbe o energetski infrastrukturi

Nova uredba je pozitivna in pomembna pobuda, katere namen je pospešiti vzpostavitev notranjega energetskega trga in uresničiti cilje energetske in podnebne politike EU. S sprostitvijo precejšnjih naložb lahko prispeva k ponovnemu zagonu gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU.

Predlog predvideva posodobitev in medsebojno povezovanje energetskih omrežij. Na področju električne energije si prizadeva za okrepitev povezanosti trgov in konkurenčnosti, zanesljivost sistema in vključevanje obnovljivih virov energije, pri čemer decentralizirano proizvodnjo električne energije in proizvodnjo, ki je ni mogoče regulirati, obvladuje s pametnimi omrežji, priključitvijo na skladišča in z elektroenergetskimi avtocestami. Na področju plina je zanesljivo oskrbo z energijo mogoče doseči z diverzifikacijo virov in poti za dobavo plina, skladiščenjem utekočinjenega zemeljskega plina in plinovodi s obrnljivo smerjo toka. Predlog podpira tudi oskrbo neobalnih držav s surovo nafto in uvedbo cevovodov za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida za povezavo območij proizvodnje in shranjevanja.

Predlog opredeljuje devet prednostnih geografskih koridorjev in tri prednostna tematska področja, določa pravila za opredelitev projektov skupnega interesa in v vsaki državi članici vzpostavlja en sam organ (vse na enem mestu) za nadzor in pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa; za razvrstitev projektov skupnega interesa in razporeditev stroškov naložb glede na čezmejno lokacijo nastalih koristi predlaga analizo stroškov in koristi, medtem ko z instrumentom za povezovanje Evrope dodeljuje spodbude projektom z večjim tveganjem in določa pogoje za upravičenost do finančne podpore Unije.

Ta predlog uredbe je mogoče izboljšati na več področjih:

a) Postopek izbire projektov skupnega interesa mora prispevati k evropeizaciji omrežij

Predložitev predlogov s strani upravljavcev prenosnih sistemov in analiza teh predlogov s strani regionalnih skupin potekata po pristopu od spodaj navzgor.Na novo je bil opredeljen pojem predstavnika projekta in razjasnjeno je bilo poročanje slednjega regionalnim skupinam.Pri upravljanju regionalnih skupin, ki so odgovorne za izbiro projektov skupnega interesa, niso obravnavane podrobnosti v zvezi z uravnoteženostjo pooblastil med zainteresiranimi stranmi, postopki odločanja in mehanizmi za reševanje sporov;nedavne razprave v Svetu glede upravljanja regionalnih skupin so opozorile na interes držav članic, da ščitijo nacionalne „strateške interese“. To vprašanje je pomembno pri razvoju vsake evropske infrastrukture.

Med izbiro projektov mora zaščita skupnih evropskih interesov prevladati nad posameznimi interesi. Postopek izbire projektov skupnega interesa mora potekati v skladu s tretjim zakonodajnim svežnjem in postopkom desetletnega razvojnega načrta omrežja Skupnosti, pri čemer vključeni močan pristop od spodaj navzgor in nacionalni pristop dopolnjuje evropska perspektiva notranjega trga od zgoraj navzdol.Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) bi morala imeti pomembno vlogo pri zagotavljanju usklajenosti in povezanosti širitve omrežja, gospodarsko učinkovitih naložb in zaščiti interesov potrošnikov.Izbira projektov in njihovo združevanje v sklope, najprej na regionalni ravni in kasneje na ravni Unije, ob upoštevanju analize z več merili in analize stroškov in koristi, bosta pripomogla k objektivnosti in soglasju med postopkom izbire za potrebe seznama projektov skupnega interesa.

b) Predlog mora zagotoviti učinkovite instrumente za uvedbo infrastrukture

Razvoj in izvajanje čezmejne infrastrukture energetskega omrežja sta se v preteklosti srečevala s številnimi ovirami, kar je pričakovati tudi v prihodnje, nadaljevalo pa se bo tudi lovljenje občutljivega ravnotežja med subsidiarnostjo in evropskim skupnim interesom.

Predlog poskuša s tem postopkom začrtati pot: opis prednostnih koridorjev bo razjasnil pričakovani prispevek različnih regij k ciljem energetske politike; postopki soglasnega odločanja znotraj regionalnih skupin bodo preprečili enostranske blokade; učinkovitejša ureditev izdajanja dovoljenj, triletni rok in izvršljivi nacionalni organi „vse na enem mestu“ za izdajo dovoljenja za projekt so ključni instrumenti postopka;poleg tega dodelitev posebnih pooblastil evropskim koordinatorjem za spremljanje projektov, ki se soočajo z izvedbenimi težavami, lahko reši del težav, glede na pretekle pozitivne in negativne izkušnje.Če predstavniki projektov slednjih ne morejo izvesti v načrtovanih rokih, zaradi drugih razlogov kot so tisti, ki jih ne morejo nadzorovati, in se izvrševanje projektov sooča s precejšnjimi zamudami, se določijo jasni roki in postopki, ki novim predstavnikom projektov omogočajo, da združijo moči ali da takšne projekte prevzamejo.

Za preprečitev povečevanja geografskih nesorazmerij in osamitev potrebujemo učinkovite instrumente, ki bodo zagotovili teritorialno kohezijo po vsej Uniji. Da se zagotovi učinkovitost predpisanih ukrepov in premagajo ovire, je treba uvesti instrumente, ki omogočajo usmeritev zainteresiranih strani k skupnim kohezijskim ciljem in zmanjšujejo umetne ovire za čezmejna omrežja.

c) Predlog mora dodatno spodbujati sodelovanje in usklajevanje upravljavcev omrežij, da se zagotovijo pričakovane koristi

Različne države članice uresničujejo cilje evropske politike na področju večje medsebojne povezanosti in proizvodnje obnovljivih virov energije z različno hitrostjo.Usmerjanje sredstev EU k tistim državam članicam, ki so v napredovanje vložile malo truda, slednje izpostavlja moralnemu tveganju, saj bodo počasi napredujoče države članice, s tem ko bodo počakale na uvedbo spodbud za naložbe, imele večje koristi kot hitro napredujoče države članice. S ponudbo možnosti, da pri izvajanju financiranih evropskih projektov sodeluje več upravljavcev (3+) , bi se okrepilo zelo potrebno sodelovanje med upravljavci prenosnih sistemov, kar bi prispevalo tudi k večjemu pridobivanju znanja, povečevanju zaupanja med tržnimi akterji in hitrejšemu povezovanju trgov.

Za zagotovitev najboljše možne uporabe in upravljanja energetskih omrežij s strani upravljavcev prenosnih sistemov sta potrebna sodelovanje in boljše upravljanje sistema. Zaradi vse večje tehnološke kompleksnosti nove mešanice energetskih virov, ki je posledica prispevka obnovljivih virov, se je povečala nevarnost neusklajenosti, in celo izpadov električne energije, znotraj večstransko odvisnih omrežij. Zbiranje in spremljanje podatkov o čezmejnih izmenjavah v realnem času lahko postane pomembno orodje za varno in učinkovito delovanje infrastrukture energetskega omrežja, pa tudi za prihodnje načrtovanje le-te. Enako je s perspektive potrošnika ključnega pomena optimizacija uporabe infrastrukture. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin morata Komisiji predložiti predloge za zasnovo in izvajanje ustreznega operativnega usklajevanja evropske energetske infrastrukture v realnem času.

d) Povečanje naložb

Pritegnitev zasebnih naložb je ključni dejavnik. Predlog predvideva mehanizem za čezmejno razporeditev stroškov glede na koristi, ki so nastale v zadevnih državah članicah. Določbe v uredbi določajo vlogo nacionalnih regulatorjev pri opredelitvi spodbud za naložbe, ki so sorazmerne s tveganji, katerim so izpostavljeni predstavniki projektov.Lahko se izkaže, da so za povečanje naložb potrebne jasnejše evropske smernice ali primerjalna analiza najboljših praks po Evropi.

Tržna neizvedljivost je bila ohranjena kot ključno merilo upravičenosti do finančne podpore EU v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. To je ključnega pomena za preprečitev izkrivljanja trga in omejitev javne podpore na projekte s pozitivnimi zunanjimi učinki, ki jih tržni mehanizmi sicer ne bi omogočili.Za pritegnitev zasebnih sredstev za naložbe v projekte skupnega interesa bo bistvenega pomena tesna povezava s finančnimi mehanizmi instrumenta za povezovanje Evrope, medtem ko bodo pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega ali regijskega pomena financirana iz strukturnih skladov. Oba vira financiranja se tako dopolnjujeta. Države članice morajo po drugi strani za dostop do finančnih mehanizmov EU v okviru instrumenta za povezovanje Evrope spoštovati pravila evropskega energetskega trga.

11.6.2012

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

Pripravljavec mnenja: Philippe Lamberts

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo, ki jih je predlagala Evropska komisija.

Kot je navedla Komisija, je v okviru te pobude za obdobje do leta 2020 in pozneje določeno omejeno število vseevropskih prednostnih koridorjev in območij, ki zajemajo elektroenergetska in plinska omrežja ter infrastrukturo za prenos nafte in ogljikovega dioksida ter v zvezi s katerimi je najbolj upravičeno sprejeti ukrepe na ravni Evropske unije. Te prednostne naloge se bodo izvajale na naslednje načine:

1.  poenostavitev postopkov za izdajanje dovoljenj, da se občutno zmanjša trajanje postopkov za projekte skupnega interesa in poveča udeležba javnosti ter sprejetost izvajanja teh projektov;

2.  pospeševanje regulativne obravnave projektov skupnega interesa na področju električne energije in plina z razporeditvijo stroškov glede na zagotovljene koristi in zagotavljanje, da bodo dovoljeni donosi prilagojeni tveganjem;

3.  zagotavljanje izvajanja projektov skupnega interesa z zagotavljanjem potrebne tržne finančne podpore ali neposredne finančne podpore EU. V zvezi s tem predlog ponuja podlago za upravičenost projektov skupnega interesa do finančne pomoči EU v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ki je obravnavan v ločenem zakonodajnem predlogu.

Namen predlogov sprememb je določiti nekatere koncepte uredbe ter zagotoviti več skladnosti z drugo zakonodajo EU, zlasti tisto, ki se nanaša na oceno okoljskega vpliva in na strukturne sklade, ter s strategijo EU 2020 (ker je namenjena uresničevanju nekaterih sorodnih podnebnih in energetskih ciljev) in z drugimi pomembnimi razvojnimi scenariji, kot so tisti iz časovnega načrta do leta 2050.

Glede na majhen obseg sredstev EU, ki so na voljo za podporo teh obsežnih finančnih prizadevanj, potrebnih za uresničevanje projektov v skupnem interesu, nameravamo s predlogi sprememb zagotoviti, da bo zasebni sektor prevzel svoj delež pri njihovem financiranju.

Ključno za uredbo je analiza stroškov in koristi. Pripravljavec mnenja predlaga natančnejše oblikovanje določb, določenih v prilogi, ki opisujejo metodologijo, in sicer s podrobnejšim opisom kazalnikov, povezanih s stroški in koristmi. Ker sta časovni okvir za uresničevanje projektov in njihova življenjska doba zelo dolga, so diskontne stopnje, ki se uporabljajo za izračun teh parametrov, osrednjega pomena. Zato se predlaga, naj Komisija redno objavlja diskontne stopnje, ki jih bo treba upoštevati. Nadalje se diskontnim stopnjam prišteje premija za tveganje, ki jo določi projektni vodja v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da se zajamejo specifične eksternalije, povezane s posameznim projektom. To bo spodbudilo zainteresirane strani, zlasti državljane v okolici projektov, da se vključijo v razpravo.

Pred predložitvijo svoje zadevne metodologije za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije morata tako ENTSO za električno energijo kot tudi ENTSO za plin upoštevati pripombe Evropske agencije za okolje in Evropske mreže za spremljanje teritorialnega razvoja in kohezije. S tem bodo metodologiji podrejeni parametri, povezani z okoljskim in prostorskim načrtovanjem, internalizirani.

Vsebina poročila, ki ga pripravijo projektni vodje, se razširi z informacijami o prispevku strukturnih skladov k uresničevanju projekta in o evidenci nastalih stroškov v primerjavi z njihovo začetno oceno.

Če bodo dejanski stroški za 20 % višji od ocenjenih stroškov, bo Komisija lahko umaknila zadevni projekt s seznama upravičenih projektov.

Poročevalec meni, da pogoj, da je projekt v desetletnem razvojnem načrtu omrežja, ni nujen za njegovo opredelitev kot projekta v skupnem interesu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050 ter za povezavo med regijami, ki imajo velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in potencial za skladiščenje električne energije.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina je do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih.

(11) Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina bo do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi zaradi hitrejšega in obsežnejšega razvoja obnovljivih virov energije ter zaradi uresničevanja ciljev Unije do leta 2020 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20%, izboljšanja energetske učinkovitosti za 20% ter povečanja deleža obnovljivih virov energije za 20% ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Hranilniki energije ter naprave za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in stisnjeni zemeljski plin (CNG) dobivajo v vseevropski energetski infrastrukturi poseben pomen pri zagotavljanju oskrbe s shranjeno energijo in njeni distribuciji. Hitra izgradnja takšnih naprav za shranjevanje energije je zato pomemben sestavni del delujoče omrežne infrastrukture.

 

Pri izgradnji in obratovanju črpalno-akumulacijskih elektrarn ali obratov za shranjevanje energije se konkurenca ne sme ovirati z omrežninami, ki bi te naprave izenačile s končnimi porabniki.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Projekti skupnega interesa morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES.

(20) Projekti skupnega interesa bi morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Regionalni in nacionalni projekti se lahko obravnavajo z enako prednostno razvrstitvijo, če je tako mogoče vključiti obnovljive vire energije in zagotoviti konkurenčnost. To vključuje tudi projekte s tretjimi državam zunaj Unije (npr. Švico). Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Z vzpostavitvijo enega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki združuje ali usklajuje vse postopke izdajanja dovoljenj („vse na enem mestu“), se bo zmanjšala zapletenost, povečala učinkovitost in preglednost ter okrepila sodelovanje med državami članicami.

(21) Z vzpostavitvijo enega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki bo združeval ali usklajeval vse postopke izdajanja dovoljenj („vse na enem mestu“), se bo zmanjšala zapletenost, povečala učinkovitost in preglednost ter okrepila sodelovanje med državami članicami. Vseeno pa ustanovitev tega organa ne bi smela povečati stroškov za davkoplačevalce, temveč bi morali v ta namen prerazporediti obstoječa sredstva.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Evropski energetski program za oživitev (EEPR) je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev je treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije.

(29) Evropski energetski program za oživitev (EEPR) je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev bi bilo treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije. Pri tem bi bilo treba uporabiti izkušnje, pridobljene med pilotno fazo projektnih obveznic za financiranje infrastrukturnih projektov.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida morajo biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela iz predlagane uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Podporo po meri bo mogoče na ta način zagotoviti za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. S tako finančno pomočjo se bodo razvile potrebne sinergije s sredstvi instrumentov iz drugih politik Unije. Energetska infrastruktura evropskega pomena bo financirana zlasti iz instrumenta za povezovanje Evrope, pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena pa iz strukturnih skladov. Oba vira financiranja se tako dopolnjujeta.

(30) Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida bi morali biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela iz predlagane uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Podporo po meri bo mogoče na ta način zagotoviti za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. Ustrezno bi bilo treba tudi upoštevati, da je treba zlasti med projekti, ki prispevajo k uresničevanju istega prednostnega koridorja EU, preprečiti kršenje konkurence. S tako finančno pomočjo se bodo razvile potrebne sinergije s sredstvi instrumentov iz drugih politik Unije. Energetska infrastruktura evropskega pomena bo financirana zlasti iz instrumenta za povezovanje Evrope, pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena pa iz strukturnih skladov. Oba vira financiranja se bosta tako dopolnjevala.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30α) V sedanjem ozračju gospodarske krize bi utegnile velike razlike med državami članicami in vlagatelji povzročiti neravnovesja in velike prepreke za financiranje projektov. Osrednjega pomena za zagotovitev, da ne bo ogroženo dokončanje infrastrukturnih projektov, s katerimi naj bi dosegli cilje te uredbe, je prispevek sredstev EU k odpravljanju teh neravnovesij – zlasti ker bo levji delež potrebnih sredstev za financiranje energetske infrastrukture v prihodnjem desetletju zagotovil zasebni sektor.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32a) Ko Svet in Komisija ocenita, ali je bil dosežen dovolj velik napredek pri srednjeročnem proračunskem cilju, in pri tem preučita krivuljo rasti državnih odhodkov, v skupnem znesku odhodkov ne bi smeli biti zajeti odhodki za obresti, odhodki za programe Unije, ki se v celoti krijejo iz prihodkov evropskih skladov, ter nediskrecijskih sprememb v odhodkih za nadomestila za brezposelnost, kakor je določeno v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik1.

 

____________________

 

1UL L 209, 2.8.1997, str. 1

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Ta uredba ne posega v:

 

– Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje1;

 

– Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje2;

 

– Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov3.

 

– Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst4;

 

– Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic5;

 

– aarhuško konvencijo ter

 

– konvencijo iz Espooja.

 

____________________

 

1 UL L 175, 5.7.1985, str. 40

 

2 UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

 

3 UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

 

4 UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

 

5 UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

Obrazložitev

Predlog spremembe določa, da je druga zakonodaja EU kljub temu veljavna.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

1. Komisija pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

1. Komisija po posvetovanju z državami članicami pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

Obrazložitev

Ta proces bi moral v vseh fazah vključevati tudi posvetovanje.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vsaka skupina bo pripravila predlog seznama projektov skupnega interesa po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer bo upoštevala prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Vsak predlagan projekt morajo odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

3. Vsaka skupina pripravi predlog seznama projektov skupnega interesa po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Skupine sprejmejo predlagani seznam z navadno večino svojih članov. Vsak predlagani projekt morajo odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt izkazuje gospodarsko, socialno in okoljsko upravičenost; ter

(b) projekt je gospodarsko, socialno in okoljsko izvedljiv; ter

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) projekt vključuje cilje Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 170 in 171, in je skladen z njo;

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema;

– povezovanje trgov, med drugim z ublažitvijo posledic izoliranosti, ki jo doživljajo nekatere regije EU, ter konkurenčnost in prožnost sistema;

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– interoperabilnost in varno delovanje sistema;

zanesljivost oskrbe, med drugim prek interoperabilnosti in varnega delovanja sistema;

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in velik potencial za skladiščenje električne energije.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 4 - odstavek 2 - točka b -alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– povezovanje trgov, interoperabilnost in prožnost sistema;

– povezovanje trgov, med drugim z ublažitvijo posledic izoliranosti, ki jo doživljajo nekatere regije EU, ter interoperabilnost in prožnost sistema;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Pri razvrščanju projektov, ki se uporabljajo pri izvajanju iste prednostne naloge, se upoštevajo tudi nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnost ter zanesljiva oskrba, število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt in skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz nerazporejenih virov na območju teh uporabnikov.

4. Pri razvrščanju projektov, ki se uporabljajo pri izvajanju iste prednostne naloge, se upoštevajo tudi nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnost ter zanesljiva oskrba, prožnost in stabilnost sistema, stroškovno učinkovite koristi projekta v smislu delovnih mest ter prihodnje gospodarske rasti in konkurenčnosti, število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt in skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti, pa tudi njegov potencial za spodbujanje inovacij. Upoštevajo se kazalniki iz točke 5 Priloge V, ki omogočajo analizo stroškov in koristi projekta. V ta namen se kazalniki lahko določijo v usklajenem okviru, ki ga določi Komisija. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz nerazporejenih virov na območju teh uporabnikov.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Projekti, v katerih sodeluje vsaj ena država članica s hudimi težavami glede finančne stabilnosti ali ki ji to grozi in/ali je zaprosila za finančno pomoč po Uredbi (EU) št. …/2012 ali jo prejema, imajo pri razvrščanju projektov skupnega interesa največjo prednost.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Agencija in skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 3, 4 in 5 preverijo informacije na kraju samem ter se sestanejo z zadevnimi stranmi. Skupine lahko od Agencije zahtevajo tudi, da sprejme ukrepe, s katerimi spodbudi izvajanje projektov skupnega interesa.

2. Agencija in skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 3, 4 in 5 preverijo informacije na kraju samem ter se sestanejo z zadevnimi stranmi. Skupine lahko od Agencije zahtevajo tudi, da sprejme ukrepe, s katerimi spodbudi izvajanje projektov skupnega interesa. Skupine se o tej zahtevi odločijo z navadno večino svojih članov.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) razčlemba dotlej nastalih stroškov in aktualne napovedi predvidenih prihodnjih stroškov, potrebnih za projekt, skupaj z analizo in opisanim odstopanjem od stroškov, predvidenih v prvotnem izvedbenem načrtu;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) prispevek strukturnih skladov in drugih sredstev Unije v projektu, vključno z naložbami ali jamstvi Evropske investicijske banke;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt ni več vključen v desetletni razvojni načrt omrežja;

črtano

Obrazložitev

Pogoj, da je projekt v desetletnem razvojnem načrtu omrežja, ni nujen za njegovo opredelitev kot projekta v skupnem interesu. Sicer morebitni projekti, ki prinašajo znatno evropsko dodano vrednost, niso pa v interesu zadevnih držav članic (vsaj ene), nikoli ne bi bili uresničeni.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) nastali stroški za 30 % presegajo stroške, predvidene v izvedbenem načrtu za to obdobje, razen če se da to preseganje ustrezno utemeljiti z razlogi, ki razumno gledano niso v moči upravljavcev projekta.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Komisija vsako leto posreduje poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij na podlagi informacij, ki se nanašajo na odstavke od 2 do 7.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Zaradi izpolnjevanja rokov iz člena 11 in zmanjšanja upravne obremenitve za dokončanje projektov skupnega interesa sprejmejo države članice v devetih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ukrepe za poenostavitev okoljskega ocenjevanja. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti iz zakonodaje Unije.

4. Zaradi izpolnjevanja rokov iz člena 11 in zmanjšanja upravne obremenitve za dokončanje projektov skupnega interesa države članice v devetih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe sprejmejo zavezujoče ukrepe za poenostavitev okoljskega ocenjevanja. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti iz zakonodaje Unije.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju ustreznih ukrepov in zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa.

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju ustreznih zavezujočih ukrepov in zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, potem ko sta v celoti upoštevala pripombe Evropske agencije za okolje in Evropske mreže za spremljanje teritorialnega razvoja in kohezije, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije pri zadevnih razvojnih scenarijih, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Metodologiji se uporabita pri analizi stroškov in koristi v okviru poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja za električno energijo ali plin, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo in ENTSO plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 in Uredbe (ES) 715/2009.

7. Metodologiji se uporabita pri analizi stroškov in koristi v okviru poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja za električno energijo ali plin, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo in ENTSO plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 in Uredbe (ES) 715/2009 ter glavne ugotovitve analize stroškov in koristi pri zadevnih scenarijih se vključijo v posvetovanje ter končno poročanje v zvezi z desetletnim razvojnim načrtom omrežja.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stroške naložbe, povezane s projektom skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II, krijejo upravljavci prenosnih sistemov držav članic, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, plačajo pa ga uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja.

1. Stroške naložbe, povezane s projektom skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a) do (e) in 2 Priloge II, krijejo upravljavci prenosnih sistemov držav članic, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, plačajo pa ga uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predstavnik(-i) projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II, redno obvešča(-jo) nacionalne regulativne organe o napredku v okviru tega projekta ter opredelitvi z njim povezanih stroškov in učinkov. Takoj ko je projekt skupnega interesa, ki je izbran v skladu s členom 3 ter spada v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II, zadostno razvit, predloži predstavnik projekta zadevnim nacionalnim regulativnim organom zahtevek za naložbe, ki vključuje tudi čezmejno razporeditev stroškov in ki mu priloži:

Predstavnik(-i) projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1(a) do (e) in 2 Priloge II, redno obvešča(-jo) nacionalne regulativne organe o napredku v okviru tega projekta ter opredelitvi z njim povezanih stroškov in učinkov. Takoj ko je projekt skupnega interesa, ki je izbran v skladu s členom 3 ter spada v kategorije iz točk 1(a) do (e) in 2 Priloge II, zadostno razvit, predloži predstavnik projekta zadevnim nacionalnim regulativnim organom zahtevek za naložbe, ki vključuje tudi čezmejno razporeditev stroškov in ki mu priloži:

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski stroški ter koristi projekta(-ov) v zadevnih državah članicah ter morebitna potreba po finančni podpori.

Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski stroški ter koristi projekta(-ov) v zadevnih državah članicah ter morebitna potreba po finančni podpori.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kadar so stroški projektov vključeni v omrežne tarife, je treba prihodke iz zaračunavanja prezasedenosti na daljnovodih, ki so vključeni v projekt, odšteti od omrežnih tarif. Pri dodeljevanju prihodka iz zaračunavanja prezasedenosti različnim tarifam za prenos se uporabijo ista razmerja kot za dodeljevanje stroškov.

Obrazložitev

To lahko poenostavi razpravo o dogovoru o delitvi stroškov med predlagatelji projektov, ker zagotavlja, da se velik del koristi deli glede na stroške. To rešuje vprašanje nacionalnih regulatorjev o morebitnem prenosu stroškov na njihove potrošnike, ki je lahko v korist tujih potrošnikov.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so tveganja predstavnika projekta v zvezi s projektom za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer so izvzeti projekti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, in kadar taka tveganja niso izvzeta v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude pri uporabi člena 37(8) Direktive 2009/72/ES, člena 41(8) Direktive 2009/73/ES, člena 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

1. Kadar so tveganja predstavnika projekta v zvezi s projektom za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer so izvzeti projekti črpalno-akumulacijskih elektrarn, hranilniki zemeljskega plina in naprave za utekočinjanje zemeljskega plina, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, in kadar taka tveganja niso izvzeta v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude pri uporabi člena 37(8) Direktive 2009/72/ES, člena 41(8) Direktive 2009/73/ES, člena 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

 

Pri plačevanju omrežnine se črpalne elektrarne, hranilniki zemeljskega plina in naprave za utekočinjanje zemeljskega plina ne smejo obravnavati kot končni porabniki, da ne bi izkrivljali konkurence teh naprav.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nacionalni regulativni organi pri odločitvi glede dodelitve takih spodbud upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi na podlagi metodologije v skladu s členom 12 ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih na regionalni ravni ali ravni Unije ustvarja projekt. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predstavnika(-ov) projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in utemeljitev profila tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo zlasti tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, ter tveganja, povezana z nezadostnim kritjem stroškov in razvojnih tveganj.

2. Nacionalni regulativni organi pri odločitvi glede dodelitve takih spodbud upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi na podlagi metodologije v skladu s členom 12 ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih na regionalni ravni ali ravni Unije ustvarja projekt. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predstavnika(-ov) projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in utemeljitev profila tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo zlasti tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, in razvojna tveganja.

Obrazložitev

Za projekte za prenos, ki so zasnovani kot del osnove regulatornega premoženja, nacionalni regulatorji in okviri EU zagotavljajo ustrezno plačilo ter tako preprečujejo tveganje, povezano s prenizkim kritjem stroškov; sicer bi to povzročilo drago jamstvo za komercialne daljnovode. Če to ni verodostojno, bi moral biti cilj oblikovalcev politike reševati tovrstne pomisleke z okrepitvijo verodostojnosti namesto ponujanja visokih donosov za omejitev stroškov za potrošnike.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) predpise za zagotavljanje donosa kapitala, vloženega v projekt; ali

(c) predpise za zagotavljanje donosa kapitala ali obvladovanje tveganj v zvezi s kapitalom, vloženim v projekt; ali

Obrazložitev

Če se izkušnje v zvezi z regulatornimi pristopi izmenjujejo in nadalje razvijajo ter dejavniki tveganja, ki niso pod kontrolo vlagateljev, rešujejo, bi to lahko naredilo naložbe v infrastrukturo za prenos bolj privlačne širšemu krogu akterjev in zmanjšalo donose, ki jih je treba ponuditi za privabitev takšnih naložb.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) smernice na podlagi najboljše prakse pri ocenjevanju tveganj v zvezi s kapitalom, vloženim v projekt; or

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija lahko izda smernice glede spodbud iz tega člena v skladu s členom 18(1) do (3) Uredbe (ES) št. 714/2009 in členom 23(1) Uredbe (ES) št. 715/2009.

6. Komisija izda smernice glede spodbud iz tega člena v skladu s členom 18(1) do (3) Uredbe (ES) št. 714/2009 in členom 23(1) Uredbe (ES) št. 715/2009. Pri tem mora predvsem upoštevati pravila za zagotavljanje donosa kapitala v skladu z odstavkom 3(c) tega člena.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1, 2 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope].

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1, 2 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], pri čemer:.

 

se je treba izogniti vsakršnemu izkrivljanju konkurence, zlasti med projekti, ki prispevajo k izvajanju istega prednostnega koridorja Unije;

 

- glavni vir financiranja morajo biti zasebni viri ali zadevni gospodarski subjekti.

 

Izbira finančnih instrumentov mora biti odvisna od vrste projektov. Pri vsakem projektu se ne bodo nujno uporabljale vse možnosti financiranja.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a) do (d) in (2) Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če se izvajajo v skladu s postopkom iz odstavka 6(b) člena 5 ali če izpolnjujejo naslednja merila:

2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a) do (e) in (2) Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če se izvajajo v skladu s postopkom iz odstavka 6(b) člena 5 ali če izpolnjujejo naslednja merila:

Obrazložitev

Zdi se smiselno, da so vse prednostne naloge v zvezi z infrastrukturo na področju energije - v tem primeru: električne energije – upravičene do finančne podpore Unije ter tako vključujejo projekte, povezane z vzpostavitvijo pametnih omrežij.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt ni ustrezen glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji ali posojilodajalci. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 14(3) se upoštevata pri oceni poslovne sposobnosti preživetja projekta; in

(b) projekt ni ustrezen glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji ali posojilodajalci. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 14(3) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta; ali lahko predstavnik projekta jasno dokaže, da so finančni stroški nesorazmerno visoki ali da ni mogoče dostopati do tržnega financiranja zaradi izrednih finančnih in gospodarskih težav v državi članici ali državah članicah, v katerih naj bi se izvajal ves projekt skupnega interesa ali njegov del; in

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Poglavje V a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poglavje Va – Pospešeni postopek v državah članicah s hudimi težavami ali ki jim to grozi

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15a

 

Energetska infrastruktura kot del programov za makroekonomsko prilagajanje

 

1. Tehnična pomoč Komisije državam članicam s hudimi težavami glede finančne stabilnosti ali ki jim to grozi in/ali so zaprosile za finančno pomoč po Uredbi (EU) št. …/2012 ali jo prejemajo, zajema tudi posvetovanje z nacionalnimi pristojnimi organi in predstavniki zadevnih projektov, da bi:

 

a) pospešili izvajanje projektov skupnega interesa s seznama iz člena 3 v skladu z merili iz člena 4(4),

 

b) poiskali vsa sredstva, ki so na voljo za izboljšanje pogoje financiranja za različne udeležence.

 

2. Za izvajanje točke 1(a) se lahko obdobja iz členov 10(3), 11, 13(5) in 13(6) skrajšajo.

 

3. Javno sodelovanje zadevnih zainteresiranih strani se ne sme razvodeniti z določanjem krajšega obdobja.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 16 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) prispevek projektov v skupnem interesu k uresničevanju strategije Unije za rast in delovna mesta;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 16 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;

(b) sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa v skladu z na eni strani določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope] in na drugi strani strukturnimi skladi, v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga 1 - del 1 - točka 3 - odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga, vključitev še nevključenih otoških električnih sistemov in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga 1 - del 2 - točka 2 - uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“): regionalne plinske povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem ter Črnim morjem predvsem za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

(2) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“): regionalne plinske povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem, Črnim morjem in vzhodnosredozemskim bazenom, predvsem za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga 1 - del 4 - točka 11 - odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji.

(11) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, zlasti za povezovanje regij, ki imajo velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in potencial za skladiščenje električne energije.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga III- oddelek 2 - točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Vsak potencialni projektni vodja lahko zadevni skupini predloži oceno svojega projekta ali projektov glede prispevka k uresničevanju prednostnih nalog, določenih v Prilogi I, izpolnitve pomembnih meril iz člena 6 in glede katerih koli drugih pomembnih informacij za ocenjevanje projekta ali projektov, ter če projekt ali projekti izpolnjujejo merila iz člena 4, Priloge II in III, mora zadevna skupina v obdobju 6 mesecev podati utemeljeno mnenje o tem, ali se projekt oziroma projekti lahko klasificirajo kot projekti v skupnem interesu.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga III- oddelek 2 - točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Predlagane projekte za prenos električne energije, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) in 1(b) Priloge II lahko pregledajo in preučijo ustrezne skupine, če to predlagajo zainteresirane strani in če izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 4(1) in (2)(a) ter priloge II, točke 1.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga III - oddelek 2 - točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri vrednotenju predlaganih projektov na področju električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II, vsaka skupina brez poseganja v določbe točke 4 upošteva analizo, izvedeno v skladu z določbami iz člena 12(7) za predlagane projekte na področju električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II v najnovejšem razpoložljivem desetletnem razvojnem načrtu omrežja za plin in električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 in Uredbe (ES) 715/2009 sprejmeta ENTSO za električno energijo ter ENTSO za plin.

Pri vrednotenju predlaganih projektov na področju električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (e) in 2 Priloge II, vsaka skupina brez poseganja v določbe točke 4 upošteva analizo, izvedeno v skladu z določbami iz člena 12(7) za predlagane projekte na področju električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II v najnovejšem razpoložljivem desetletnem razvojnem načrtu omrežja za plin in električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 in Uredbe (ES) 715/2009 sprejmeta ENTSO za električno energijo ter ENTSO za plin.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je vključevanje pametnih omrežij.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga 4 - točka 1 - točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 500 gigavatnih ur;

(b) v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 500 gigavatnih ur ali [x] % letne proizvodnje električne energije v državi članici – kar je manj;

Obrazložitev

500 gigavatnih ur je za nekatere države članice zelo veliko, zato bi bilo smiselno, če bi se dogovorili tudi za odstotni delež letne proizvodnje električne energije.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga 4 - točka 1 - točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) v primeru skladiščenja plina ali v primeru utekočinjenega/stisnjenega zemeljskega plina je projekt namenjen neposredni ali posredni oskrbi vsaj dveh držav članic ali izpolnjevanju infrastrukturnega standarda (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010;

(d) v primeru skladiščenja plina ali v primeru utekočinjenega/stisnjenega zemeljskega plina je projekt namenjen neposredni oskrbi vsaj dveh držav članic ali ju je zmožen posredno oskrbovati ali izpolnjevanju infrastrukturnega standarda (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga 5 - točka 1 - točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje (v državah članicah in sosednjih tretjih državah), proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga 5 - točka 1 - točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), potencial za skladiščenje, shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Priloga V - točka 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b) Pri izvedbi analize stroškov in koristi iz člena 13(4)(a) bo projektni vodja pri diskontni stopnji uporabil premijo za tveganje. Premijo za tveganje določi projektni vodja po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi na podlagi informacij, določenih v točki 4 Priloge VI.

Obrazložitev

Projektni vodja bo usklajeni diskontni stopnji dodal premijo za tveganje, ki odraža zaželenost projektov za zainteresirane strani, zlasti za državljane.

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

15.11.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Philippe Lamberts

29.11.2011

Obravnava v odboru

20.3.2012

30.5.2012

 

 

Datum sprejetja

31.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Elena Băsescu, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Ivo Strejček, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Thijs Berman, Philippe De Backer, Roberto Gualtieri, Danuta Maria Hübner, Olle Ludvigsson

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken

9.5.2012

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

Pripravljavec mnenja: Pavel Poc

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

Evropska komisija je 19. oktobra 2011 predstavila predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Namen predloga je zagotoviti, da bodo strateška energetska omrežja in skladišča v EU dokončana do leta 2020. Natančneje, doseči želi popolno povezanost notranjega energetskega trga, tudi z zagotovitvijo, da iz evropskega omrežja ne bo izključena nobena država članica.

Uredba bo prispevala k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, saj bo Uniji omogočila uresničitev ciljev iz strategije Evropa 2020 ter obenem zagotavljala zanesljivo oskrbo in solidarnost med državami članicami.

V skladu z zahtevo iz sporočila Komisije o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje je treba sedanjo politiko o vseevropskih energetskih omrežjih (TEN-E) ponovno pregledati, jo podpreti z instrumenti iz nove politike EU na področju energetske infrastrukture, pospešiti in ustrezno financirati.

Financiranje

V naslednjih desetih letih bo za izgradnjo plinovodov in električnih omrežij potrebno okoli 200 milijard EUR. Podrobneje to pomeni: 140 milijard EUR za visokonapetostne prenosne elektroenergetske sisteme, skladiščenje ter uporabo pametnih omrežij, 70 milijard EUR za plinovode, skladiščenje, terminale za utekočinjeni zemeljski plin in infrastrukturo pretoka v obratni smeri ter 2,5 milijarde EUR za transportne infrastrukture ogljikovega dioksida.

Torej bo treba sedanje naložbe precej povečati. V primerjavi z obdobjem med letoma 2000 in 2010 bi bilo treba za 30 % povečati naložbe v plinski sektor, naložbe v sektorju električne energije pa za 100 %.

Ugotovljene težave

Glavne težave, ki ovirajo pravočasno izvajanje energetskih infrastrukturnih projektov, zlasti projektov, ki vključujejo nadzemne električne vode, so povezane s postopki izdajanja dovoljenj in nasprotovanjem javnosti.

Upravni postopki so zapleteni in neučinkoviti, zlasti v zvezi z organizacijo postopkov in pristojnostmi udeleženih strani, še vedno so razdrobljeni, prav tako pa ni jasnih rokov ter vnaprejšnjega načrtovanja in usklajevanja izvajanja okoljske zakonodaje EU.

Nasprotovanje prizadetega prebivalstva je povezano s pomanjkanjem jasnosti v zvezi z dodano vrednostjo projekta, dejanskimi ali zaznanimi vplivi na okolje in pokrajino, zaskrbljenostjo glede zdravja in varnosti ter pozno in nezadostno vključenostjo javnosti ter zainteresiranih strani.

V nekaterih državah članicah se v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj za naložbe v infrastrukturo pojavljajo tudi politične in/ali nepremičninske špekulacije.

Okoljski vplivi

Pri načrtovanju energetske infrastrukture je treba upoštevati dolgoročne podnebne in energetske cilje EU ter izvajanje teh ciljev v sklopu posameznih nacionalnih energetskih politik. Načrtovanje projektov energetske infrastrukture bi moralo biti tudi v celoti skladno s previdnostnim načelom.

Predlog mora v kontekst energetske strukture vključiti obstoječe okoljevarstvene zahteve. Prednost je treba dati energetskim virom, ki ne povzročajo družbenih in okoljskih stroškov.

Pri izgradnji, delovanju in razgradnji energetske infrastrukture nastajajo poleg kapitalskih in operativnih stroškov tudi znatni okoljski stroški, ki jih je treba upoštevati pri analizi stroškov in koristi na podlagi vrednotenja stroškov v vsem življenjskem ciklu. Potrebna je temeljita presoja okoljskih vplivov posameznih projektov energetske infrastrukture, da bi ocenili velika tveganja glede na lokalne in regionalne okoljske razmere.

Preglednost in udeležba javnosti

V skladu z novimi pravili imajo državljani boljšo možnost, da se vključijo v projekte in izrazijo svoje mnenje. Uredba določa, da morajo biti državljani vključeni že v zgodnjih fazah postopka izdajanja dovoljenj, kar mora biti zagotovljeno, še preden načrtovalec projekta predloži uradno vlogo za pridobitev dovoljenja. Tako se lahko pomisleki državljanov upoštevajo že v fazi načrtovanja projekta. V mnogih državah članicah javno posvetovanje poteka šele po predložitvi vloge pristojnemu organu.

Projekti skupnega interesa

Komisija je v ta namen določila 12 prednostnih koridorjev in področij, ki zajemajo omrežja električne energije, plina, nafte in prenosa ogljikovega dioksida. Predlaga sistem „skupnega interesa“ za projekte, ki prispevajo k izvajanju teh prednostnih nalog in ki so pridobili to oznako. Za projekte skupnega interesa bi morali veljati hitrejši postopki za izdajo dovoljenja, ne daljši od treh let.

Priporočila pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja pozdravlja predloge o pospešitvi postopkov za izdajo dovoljenj ter nova pravila, ki državljanom zagotavljajo boljše možnosti, da se vključijo v projekte in izrazijo svoje mnenje.

Vendar mora za infrastrukturne projekte veljati okoljska zakonodaja in predlog mora v skladu s členom 11 PDEU vključiti obstoječe okoljevarstvene zahteve v kontekst energetske infrastrukture.

Zagotovljena mora biti visokokakovostna javna razprava in ustrezno je treba upoštevati evropsko okoljsko zakonodajo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050, v istem časovnem okviru pa jo mora usposobiti tudi za povezovanje regij, ki imajo velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter velik potencial za skladiščenje električne energije. Te energetske in podnebne cilje je treba doseči na stroškovno čim bolj učinkovit način.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika je najboljša obstoječa, že zgrajena infrastruktura. Zato je okoljska učinkovitost bistvenega pomena in je treba v celoti upoštevati verjetne učinke direktive o energetski učinkovitosti, ki jo je predlagala Komisija (postopek še traja), na področju zmanjševanja potrebe po prihodnjih infrastrukturah.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije in uvedba infrastrukture pametnih omrežij, ki omogočajo večjo energetsko učinkovitost in vključevanje distribuiranih obnovljivih virov energije, pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, gospodarne z viri, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Energetsko infrastrukturo Unije je treba nadgraditi, da se prepreči in poveča odpornost na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, škodljive vplive podnebnih sprememb ter ogrožanje varnosti, zlasti v zvezi z evropsko kritično infrastrukturo iz Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite.

(8) Energetsko infrastrukturo Unije bi bilo treba nadgraditi, da se prepreči naravne nesreče in poveča odpornost nanje ter nesreče, ki jih povzroči človek, škodljive vplive podnebnih sprememb ter ogrožanje varnosti, zlasti v zvezi z evropsko kritično infrastrukturo iz Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite, in sicer z decentralizirano strukturo, ki bo težila k energetski samozadostnosti lokalnih ozemelj.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina je do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih.

(11) Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina je do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih. Ta pristop bi moral kljub temu upoštevati mehanizme za fiskalno konsolidacijo, ki se uporabljajo po vsej EU, prednostno obravnavati projekte skupnega interesa, ki zagotavljajo resnično evropsko dodano vrednost, in priznati tista področja, na katerih je ukrepanje organov držav članic in trga primernejše.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Opredelitev projektov skupnega interesa mora temeljiti na skupnih, preglednih in objektivnih merilih v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Pri električni energiji in plinu morajo biti predlagani projekti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja. V tem načrtu morajo biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov.

(15) Opredelitev projektov skupnega interesa bi morala biti skladna s skupnimi, preglednimi in objektivnimi merili v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Projekti za električno energijo in plin bi morali biti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja. V tem načrtu bi morali biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov, vsebovati pa bi moral tudi uvedbo infrastrukture pametnih omrežij.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Tretjim stranem, ki želijo vlagati v to področje, bi bilo treba dati možnost, da posredujejo svoje vloge in prejmejo finančna sredstva za projekte skupnega interesa. Poleg tega bi bilo treba spodbujati tudi partnerstva med tretjimi stranmi in vladnimi organi, ki bi zajemala projekte skupnega interesa.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Projekti skupnega interesa morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES.

(20) Projekti skupnega interesa morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje samo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES. V skladu z lestvico pomembnosti in v interesu stroškovne učinkovitosti bi bilo treba opredeliti, kje je mogoče infrastrukturo s pomočjo politik energetske učinkovitosti omejiti na najmanjšo možno mero, kje je mogoče obstoječo nacionalno in čezmejno infrastrukturo nadgraditi ali posodobiti in kje je potrebna nova infrastruktura, ki jo je mogoče zgraditi poleg obstoječe energetske ali prometne infrastrukture.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Kljub obstoju standardov za udeležbo javnosti v postopkih odločanja o okolju je treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili najvišje možne standarde preglednosti in udeležbe javnosti pri vse pomembnih zadevah v postopku izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa.

(22) Kljub obstoju standardov za udeležbo javnosti v postopkih odločanja o okolju bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili najvišje možne standarde preglednosti in ustrezne udeležbe javnosti pri vse pomembnih zadevah v postopku izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa, saj omogoča hitrejše izdajanje dovoljenj in večjo udeležbo javnosti;

(b) omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa, saj omogoča hitrejše izdajanje dovoljenj in določa minimalne zahteve za udeležbo javnosti;

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije in jih razvrsti po pomembnosti. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013. Pri sestavljanju seznama na ravni Unije Komisija upošteva tudi posebne značilnosti malih otoških držav članic in oblikuje projekte, s katerimi zagotovi, da po letu 2015 nobena država članica EU ne bo ostala izključena iz evropskega plinskega ali električnega omrežja oziroma da zanesljivost njene oskrbe z energijo ne bo ogrožena zaradi pomanjkanja ustreznih povezav. Seznam projektov na ravni Unije vključuje tudi tovrstne projekte.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za pomoč pri določanju projektov skupnega interesa bo Komisija v skladu z oddelkom 1 Priloge III ustanovila regionalno skupino (v nadaljnjem besedilu: skupina) za vsak prednostni koridor in območje ter njihovo ustrezno geografsko pokritost iz Priloge I.

2. Za pomoč pri določanju projektov skupnega interesa Komisija ustanovi dvanajst regionalnih skupin (v nadaljnjem besedilu: skupine) za vsak prednostni koridor in območje ter opredeli njihovo ustrezno geografsko območje, kot je določeno v Prilogi I. Sestava vsake skupine temelji na pravilih, opredeljenih v oddelku 1 Priloge III. Vsaka skupina izvaja svoje delovne naloge na podlagi predhodno dogovorjenega mandata ali poslovnika, pri čemer upošteva vse smernice, ki jih v zvezi s tem poda Komisija.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vsaka skupina bo pripravila predlog seznama projektov skupnega interesa po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer bo upoštevala prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Vsak predlagan projekt morajo odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

3. Vsaka skupina sprejme regionalni seznam projektov skupnega interesa, pripravljen po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Vsak predlagani projekt morajo odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pri projektih električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, bo Agencija v dveh mesecih od prejema predlogov seznamov projektov skupnega interesa iz prvega pododstavka odstavka 4 Komisiji predložila mnenje o predlogih seznamov projektov skupnega interesa, pri čemer bo upoštevala zlasti doslednost uporabe meril iz člena 4 v skupinah in rezultate analize, ki jo izvede Evropsko omrežje operaterjev prenosnega sistema za električno energijo in plin glede na točko 2.6 priloge III.

5. Pri projektih električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, Agencija v dveh mesecih od prejema predlogov seznamov projektov skupnega interesa iz prvega pododstavka odstavka 4 Komisiji predloži mnenje o predlogih seznamov projektov skupnega interesa, pri čemer upošteva zlasti doslednost uporabe meril iz člena 4 v skupinah in rezultate analize, ki jo izvedeta Evropski omrežji operaterjev prenosnega sistema za električno energijo in plin glede na točko 2.6 priloge III. Komisija dokončno oblikuje seznam projektov skupnega interesa, pri čemer za svojo odločitev glede vsakega projekta pripravi podrobno analizo.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) projekt je skladen z energetskimi in podnebnimi cilji Unije;

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) projekt vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo ene ali več držav članic ali se izvaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni vpliv, kot je opredeljeno v točki 1 Priloge IV;

(c) projekt vključuje vsaj dve državi članici, kar je izpolnjeno, če neposredno sega čez mejo ene ali več držav članic na kopnem ali na morju ali če se izvaja na ozemlju ene države članice, vendar ima kljub temu pomemben čezmejni vpliv, ali v primeru notranje okrepitve, če je projekt pomemben za čezmejne medsebojne povezave, kot je opredeljeno v točki 1 Priloge IV, ali če je njegov namen povezovanje otokov in obrobnih regij z osrednjimi regijami Unije;

Obrazložitev

V skladu z razvojem obnovljivih virov energije je treba podpirati vključevanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v projekte za krepitev notranjih prenosnih zmogljivosti, če prispevajo k čezmejnemu prenosu, skladno z merili iz Priloge IV.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) v primeru projektov za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(a) v primeru projektov za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) Priloge II, projekt pomembno prispeva k trajnosti in k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema;

– povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve nekaterih regij v Evropski uniji, konkurenčnost in prožnost sistema;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

trajnost, med drugim prek prenosa obnovljive energije v velike centre porabe in skladišča;

vključevanje energije iz obnovljivih virov v omrežje in prenos te energije v velike centre porabe in skladišča;

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

interoperabilnost in varno delovanje sistema;

zanesljivost oskrbe, med drugim prek interoperabilnosti in varnega delovanja sistema, zlasti s krepitvijo sedanje stabilnosti prenosa, povečanjem odpornosti proti izpadom električne energije in varnim vključevanjem nestalne proizvodnje;

Obrazložitev

Navedba glavnih ciljev, ki jih je treba doseči z zanesljivo oskrbo. Še podrobnejša opredelitev zanesljivosti oskrbe bi onemogočila celovito razumevanje te težave.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter velik potencial za skladiščenje energije;

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) v primeru plinskih projektov, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(b) v primeru plinskih projektov, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, projekt pomembno prispeva k trajnosti in k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– povezovanje trgov, interoperabilnost in prožnost sistema;

– povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve nekaterih regij v Evropski uniji, interoperabilnost in prožnost sistema;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– konkurenčnost, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

– konkurenčnost, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, dobavnih poti in partnerjev;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– trajnost;

črtano

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v primeru projektov pametnih omrežij za električno energijo, ki spadajo v kategorijo iz točke 1(e) Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(c) v primeru projektov pametnih omrežij za električno energijo, ki spadajo v kategorijo iz točke 1(e) Priloge II, projekt pomembno prispeva k trajnosti in k naslednjim posebnim funkcijam:

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, projekt pomembno prispeva k naslednjim trem posebnim merilom:

(d) v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, projekt prispeva k trajnosti in še posebej k naslednjim trem posebnim merilom:

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije iz točke 4 Priloge II, projekt pomembno prispeva k naslednjim trem posebnim merilom:

(e) v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije iz točke 4 Priloge II, projekt prispeva k trajnosti in še posebej k naslednjim trem posebnim merilom:

Obrazložitev

Merila trajnosti ne bi smela biti izbirna. Trajnostni pristop bo EU pomagal, da bo dosegla cilje na področju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, obenem pa preprečila propadanje okolja, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter netrajnostno rabo virov.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Predstavniki projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa v skladu s členom 4, Agenciji predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, ali zadevni skupini predložijo letno poročilo za projekte, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II. V tem poročilu je opisano:

3. Predstavniki projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa v skladu s členom 4, Komisiji in Agenciji predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, ali zadevni skupini predložijo letno poročilo za projekte, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II. V tem poročilu je opisano:

Obrazložitev

Zaradi preglednosti je treba Komisijo obvestiti o vhodnih podatkih konsolidiranega poročila, ki ga v skladu z odstavkom 4 pripravi Agencija.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnega(-ih) projekta(-ov).

3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnega(-ih) projekta(-ov), in sicer v dogovoru z zadevnimi državami članicami.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Projektom skupnega interesa se dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena, pri čemer se kot taki obravnavajo v postopkih izdajanja dovoljenj, kadar za področje ustrezne vrste energetske infrastrukture to določa nacionalna zakonodaja, v skladu z načinom, ki ga določa ta zakonodaja.

1. Projektom skupnega interesa se dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena, pri čemer se kot taki obravnavajo pri regionalnem in prostorskem načrtovanju, v postopkih izdajanja dovoljenj, pri presoji vplivov na okolje in pri strateški okoljski presoji, kadar za področje ustrezne vrste energetske infrastrukture to določa nacionalna zakonodaja, v skladu z načinom, ki ga določa ta zakonodaja.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju ustreznih ukrepov in zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa.

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju in izvajanju ustreznih ukrepov in za zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa, ter spremlja njihovo uporabo.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) koordinirana shema: celovita odločitev lahko vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, ki jih izdajo pristojni organ in drugi zadevni organi. Pristojni organ v vsakem primeru določi razumen rok za izdajo posameznih odločitev. Pristojni organ lahko sprejme posamezno odločitev v imenu drugega zadevnega nacionalnega organa, če ta organ odločitve ne sprejme v roku in če zamude ni mogoče ustrezno upravičiti. Pristojni organ lahko zavrne posamezno odločitev drugega nacionalnega organa, če meni, da odločitev ni zadostno utemeljena v smislu ustreznih dokazil, ki jih predloži zadevni organ. Pristojni organ zagotovi, da se upoštevajo ustrezne zahteve iz zakonodaje Unije in mednarodne zakonodaje, pri čemer mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

(b) koordinirana shema: celovita odločitev lahko vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, ki jih izdajo pristojni organ in drugi zadevni organi. Pristojni organ v vsakem primeru določi razumen rok za izdajo posameznih odločitev. Pristojni organ lahko sprejme posamezno odločitev v imenu drugega zadevnega nacionalnega organa, če ta organ odločitve ne sprejme v roku in če zamude ni mogoče ustrezno upravičiti. Pristojni organ lahko zavrne posamezno odločitev drugega nacionalnega organa, če meni, da odločitev ni zadostno utemeljena v smislu ustreznih dokazil, ki jih predloži zadevni organ. Pristojni organ zagotovi, da se upoštevajo ustrezne zahteve iz zakonodaje Unije in mednarodne zakonodaje, pri čemer mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti in zagotoviti, da bosta odločitev in utemeljitev, vključno z ustreznimi dokazili, dostopni javnosti.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) sodelovalna shema: celovita odločitev lahko vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, ki jih izdajo pristojni organ in drugi zadevni organi. Pristojni organ po posvetovanju z drugimi zadevnimi organi za vsak primer posebej določi razumen rok za morebitno izdajo posameznih odločitev, pa tudi omejitev glede skupnega časa, potrebnega za izdajo dovoljenja. Pristojni organ spremlja izpolnjevanje časovnih omejitev s strani zadevnih organov. Če je mogoče pričakovati, da odločitev zadevnega organa ne bo sprejeta v roku, ta organ o tem nemudoma obvesti pristojni organ in v obvestilo vključi utemeljitev zamude.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. V primeru projektov s pomembnimi čezmejnimi vplivi v eni ali več sosednjih držav članic ter v primeru, kadar veljata člen 7 Direktive 58/337/EGS in Konvencija iz Espooja, se zadevne informacije zagotovijo pristojnim organom sosednjih držav članic. Pristojni organ sosednjih držav članic lahko izrazi željo, da bi sodeloval v zadevnih postopkih posvetovanja z javnostjo.

6. V primeru projektov s pomembnimi čezmejnimi vplivi v eni ali več sosednjih držav članic ter v primeru, kadar veljajo člen 7 Direktive 2001/42/ES, člen 7 Direktive 58/337/EGS ali Konvencija iz Espooja, se zadevne informacije zagotovijo pristojnim organom sosednjih držav članic. Pristojni organ sosednjih držav članic lahko izrazi željo, da bi sodeloval v zadevnih postopkih posvetovanja z javnostjo.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. Države članice vzpostavijo mehanizme za izplačilo nadomestil občinam, ki so oškodovane zaradi projektov skupnega interesa in drugih nacionalnih projektov na področju energetske infrastrukture.

Obrazložitev

Ta enostavni instrument lahko bistveno skrajša postopke za izdajo dovoljenja, ne da bi pri tem posegal v načelo subsidiarnosti EU in v pristojnosti lokalnih oblasti, saj bo neposredno vplival na fazo prostorskega načrtovanja, kjer najpogosteje prihaja do zamud v postopkih izdaje dovoljenj. Finančno nadomestilo predstavlja močno orodje, ki bo lokalne oblasti (skupnosti) spodbudilo k temu, da ne bodo ugovarjale umeščanju infrastrukture v nacionalne, regionalne in lokalne dokumente za načrtovanje rabe zemljišč.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. V državah članicah, v katerih se na podlagi delov postopka za izdajo dovoljenja, vključno s prostorskim načrtovanjem in postopki presoje okoljskega vpliva, ne izdajo pravno zavezujoča dovoljenja, morajo pristojni organi zagotoviti, da je njihovo trajanje ustrezno vključeno v skupne roke.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V in je skladna s pravili in kazalniki iz Priloge IV. Organa ENTSO izvedeta obsežen postopek posvetovanja, ki vključuje vsaj organizacije, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in po potrebi neposredno zainteresirane strani, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe.

Obrazložitev

Priprava metodologije bo zaradi notranjih postopkov sprejemanja odločitev ENTSO za plin in ENTSO za električno energijo (glej statuta ENTSO za plin in ENTSO za električno energijo) trajala več kot mesec dni, zaradi tega pa tudi vsi stroški, ki jih bodo nosili upravljavci prenosnih omrežij pred pričetkom veljavnosti te uredbe, ne bodo upravičeni do povračila prek tarif, ki jih določajo nacionalni regulativni organi. Poleg tega mesec dni ne bo dovolj, če se bo izvajal obsežen postopek posvetovanja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Metodologiji se redno posodabljata in izboljšujeta s postopkom iz odstavkov 1 do 5. Agencija lahko po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki predstavljajo vse zadevne zainteresirane strani, in Komisijo zahteva takšne posodobitve in izboljšave na podlagi utemeljitve in časovnih okvirov.

6. Metodologiji se vsaki dve leti posodabljata in izboljšujeta po postopku iz odstavkov 1 do 5.

Obrazložitev

Postopek mora biti jasen in vnaprej določen, tudi z vidika časovnega načrta, kar pomeni, da ne bi smel temeljiti na naključnih zaprosilih.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Agencija takoj predloži Komisiji izvod vseh odločitev skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

7. Agencija takoj predloži Komisiji izvod vseh odločitev, izdanih v skladu z odstavkom 6, skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, na katere odločitve se besedilo nanaša.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) analiza stroškov in koristi za projekt v skladu z odstavkom 4(a) člena 13 dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost; in

(a) analiza stroškov in koristi za projekt v skladu z odstavkom 4(a) člena 13 dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so okoljske in družbene koristi, zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 17 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) informacije o trenutnem seznamu prednostnih projektov, pregled posameznih stopenj v postopku odločanja, pa tudi datume in dnevne rede sestankov regionalnih skupin ter objavo zapisnikov in vseh sprejetih sklepov;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 17 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) splošne informacije, ki se redno posodabljajo, vključno z geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa;

(a) splošne informacije, ki se redno posodabljajo, vključno s potrebnimi geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga I – del 1 – točka 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije; povezovanje izključenih otoških električnih sistemov s celinskimi omrežji, kar bo ugodno vplivalo zaradi povezanega trga z električno energijo, povečalo prodor obnovljivih virov energije (OVE) in omogočilo prenos energije iz obnovljivih virov na celino.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga I – del 4 – točka 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji.

(11) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, zlasti za povezovanje regij, ki imajo velike zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in potencial za skladiščenje električne energije.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo pod kategorije iz točke 1 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 6 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.

(1) V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo pod kategorije iz točke 1 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 6 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009, predstavnikov projektov ter drugih ustreznih zainteresiranih strani, vključno s proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji, okoljskimi organizacijami in organizacijami, ki zastopajo potrošnike, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz predstavnikov Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru projektov na področju plina, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 7 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za plin.

V primeru projektov na področju plina, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 7 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz predstavnikov Komisije, Agencije in ENTSO za plin.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo pod kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in Komisije.

V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo pod kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in predstavnikov Komisije.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Vsaka skupina se posvetuje z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, vključno s proizvajalci, upravljavci distribucijskega sistema, dobavitelji in potrošniki, ter, v zvezi z nalogami iz odstavka 2 člena 5, z okoljevarstvenimi organizacijami. Skupina lahko organizira razprave ali posvetovanja, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog.

(4) Vsaka skupina se posvetuje z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, vključno s proizvajalci, upravljavci distribucijskega sistema, dobavitelji in potrošniki, ter z okoljevarstvenimi organizacijami. Skupina organizira razprave ali posvetovanja, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog. Skupina redno in celovito obvešča javnost o stanju in rezultatih svojih razprav ter pred posredovanjem svojega predlaganega seznama, določenega v členu 3(4), organizira javno obravnavo ali posvetovanje.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga III – del 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Predlagani projekti za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točke (1)(a) do (d) Priloge II, so del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 sprejme ENTSO za električno energijo.

(3) V primeru vseh projektov skupnega interesa, vključenih na seznam na ravni Unije po 1. avgustu 2013, so projekti za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točke (1)(a) do (d) Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 sprejme ENTSO za električno energijo.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga III – del 2 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V primeru vseh seznamov projektov skupnega interesa na ravni Unije, sprejetih po 1. avgustu 2013, so predlagani projekti za prenos in shranjevanje plina, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 715/2009 sprejme ENTSO za plin.

(4) V primeru vseh projektov skupnega interesa na seznamu na ravni Unije po 1. avgustu 2013, so projekti za prenos in skladiščenje plina, ki spadajo v kategorije iz točke 1 Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 715/2009 sprejme ENTSO za plin.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga IV – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 500 gigavatnih ur;

(b) v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 gigavatnih ur pri instalirani moči najmanj 250 MW;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga V – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

(a) na področju električne energije: scenarije za povpraševanje (v državah članicah in sosednjih tretjih državah), proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), potencial za skladiščenje, skladiščenje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga V – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) na področju plina: scenarije za povpraševanje, uvoz, cene goriv (vključno s premogom, plinom in nafto), sestavo prenosnega omrežja in njegov razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi novi projekti, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5.

(b) na področju plina: scenarije za povpraševanje, uvoz, cene goriv (vključno s premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega omrežja in njegov razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi novi projekti, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5.

Obrazložitev

Pojasnitev besedila.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga V – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Analiza stroškov in koristi upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje v času tehničnega trajanja projekta ter po potrebi stroške razgradnje in ravnanja z odpadki. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.

(5) Analiza stroškov in koristi, ki temelji na skupnih stroških v času tehničnega trajanja projekta, upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje ter po potrebi okoljske stroške za izgradnjo, delovanje in razgradnjo projektov energetske infrastrukture in stroške ravnanja z odpadki. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga V – točka 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) odpornost sistema, vključno z odpornostjo na naravne nesreče in podnebne spremembe, ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES;

(b) odpornost sistema, vključno z zanesljivostjo oskrbe in odpornostjo na naravne nesreče in podnebne spremembe, ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES;

Obrazložitev

Zanesljivost oskrbe je v tem okviru eno najpomembnejših vprašanj.

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

15.11.2011

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Pavel Poc

20.12.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

20.3.2012

 

 

 

Datum sprejetja

8.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

3

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Lajos Bokros, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), João Ferreira, Filip Kaczmarek, Toine Manders, Judith A. Merkies, James Nicholson, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Michèle Rivasi, Christel Schaldemose, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Andrea Zanoni

31.5.2012

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/11 – 2011/0300(COD))

Pripravljavka mnenja: Sandra Kalniete

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja čestita Komisiji za predlagane razumne smernice o razvoju vseevropske energetske infrastrukture in meni, da je to ključen korak k nadaljnji okrepitvi Evropske unije. Pričujoči predlog določa pravila za pravočasen razvoj in interoperabilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da se zagotovita delovanje notranjega energetskega trga in zanesljiva oskrba z energijo v Uniji, spodbujata energetska učinkovitost ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter omogoča medsebojno povezovanje energetskih omrežij. Pripravljavka mnenja meni, da je to vprašanje varnosti za Evropsko unijo še posebej pomembno.

Več držav članic EU je še vedno odvisnih od enega samega dobavitelja energije, kar ni v skladu z načeli dobrega upravljanja. To močno povečuje tveganja za motnje, do katerih pride, če ima denimo dobavitelj tehnične težave. Tako stanje ni vzdržno, zato pripravljavka mnenja pozdravlja tudi sporočilo Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ o naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020), v katerem Komisija med drugim predlaga vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope za spodbuditev dokončne vzpostavitve prednostne energetske, prometne in digitalne infrastrukture z enotnim skladom v višini 40 milijard EUR, od katerih bo 9,1 milijarde EUR namenjenih energetiki.

Komisija v svojem predlogu predlaga opredelitev omejenega števila prednostnih projektov, ki zajemajo elektroenergetska in plinska omrežja ter infrastrukturo za prevoz nafte in ogljikovega dioksida. Skupno je Komisija določila 12 prednostnih infrastrukturnih projektov in področij, povezanih z energetiko.

Pripravljavka mnenja želi poudariti, da predlog ni omejen na neobnovljive vire. Unija bo s pomočjo te uredbe lahko dosegla svoje podnebne in energetske cilje: 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020, 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti in 20-odstotno povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije. Pripravljavka mnenja pozdravlja usmerjenost predloga k zelo pomembnemu vprašanju trajnostne in okolju prijazne energetske politike. Izraža pomisleke glede tega, vendar meni, da je predlog Komisije dobro uravnotežen. Poudarja tudi, da se projekti s škodljivim učinkom na okolje ne bi smeli podpirati. Eno od meril ocenjevanja projektov skupnega interesa je stopnja njihove trajnosti. To merilo se izmeri z oceno zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in vpliva infrastrukture energetskega omrežja na okolje. Pripravljavka mnenja meni, da se Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v svojem mnenju ne bi smel osredotočati na okoljska vprašanja, saj odbor ENVI, ki je pristojen za to področje, pripravlja svoje mnenje.

Poročevalka meni, da je izvajanje teh projektov ključnega pomena za doseganje ciljev energetske politike, določenih v Pogodbi o Evropski uniji. Meni tudi, da to ne sme povzročiti dviga cen energije. Evropski državljani potrebujejo zanesljivo oskrbo z energijo, kar pa ne sme bistveno vplivati na stroške energije. Poročevalka obžaluje odsotnost poglobljene študije o vplivih izvajanja teh projektov na ceno energije. Če pa se oceni, da so taki projekti nujni in da je njihov vpliv na konkurenco pozitiven, lahko pričakujemo zmanjšanje cen energije.

Na splošno je vrednost prednostnih področij in projektov, ki zajemajo elektroenergetska in plinska omrežja ter infrastrukturo za prevoz nafte in ogljikovega dioksida, ocenjena na 200 milijard EUR. Komisija meni, da bodo zaradi finančne donosnosti večino teh projektov financirali zasebni vlagatelji. Vendar je več projektov osredotočenih na manjše države članice in v takih primerih zasebni vlagatelji morda ne bodo zainteresirani za njihovo izvajanje, ker je vračilna doba predolga. Zato je Komisija namenila 9,1 milijarde EUR za financiranje projektov, ki za zasebne vlagatelje niso privlačni, so pa zelo pomembni za varnost Evropske unije.

Pripravljavka mnenja na splošno pozdravlja predlagano uredbo in upa, da bo začela veljati v skladu s predlaganim časovnim načrtom. Druge člane Parlamenta, Komisijo in Svet poziva k odgovornemu ravnanju in k preprečitvi, da bi postopek sprejemanja te uredbe postal politično vprašanje, saj bi tak potek dogodkov lahko ogrozil varnost Unije.

Cilj omejenega števila predlogov sprememb v nadaljnjem besedilu je poudariti pomen razvoja energetske infrastrukture za enotni trg, zlasti pa za evropska podjetja in potrošnike. Dva se nanašata na vidik sporazumevanja, tj. na jezike, v katerih bo dostopna platforma za preglednost, ki jo bo vzpostavila Komisija, in na objavljanje pomembnih informacij s strani predstavnikov projekta.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 %, in sicer s povezovanjem regij z velikimi zmogljivostmi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in s potencialom za shranjevanje električne energije, in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije, v katerih so dejavnosti oskrbe in proizvodnje dejansko ločene od delovanja omrežja, pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

Obrazložitev

Tretji sveženj za liberalizacijo energetskih trgov predstavlja podlago za konkurenčen energetski trg v EU. Da bi olajšali izvajanje tretjega energetskega svežnja in v celotni EU dosegli resnično liberaliziran energetski trg, je treba s smernicami TEN-E zagotoviti učinkovito izvajanje izločitve lastništva na področju proizvodnje in oskrbe.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Na vedno bolj povezanem trgu so potrebna jasna in pregledna pravila čezmejne razporeditve stroškov za spodbujanje naložb v čezmejno infrastrukturo. Evropski svet je 4. februarja 2011 opozoril na pomen spodbujanja regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v omrežja, pri čemer je treba določiti višino tarif, skladno s finančnimi potrebami, ter ustrezno razporeditev stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi povečali konkurenco in konkurenčnost, zlasti v evropski industriji, ter upoštevali vpliv na potrošnike.

(27) Na vedno bolj povezanem trgu so potrebna jasna in pregledna pravila čezmejne razporeditve stroškov za spodbujanje naložb v čezmejno infrastrukturo v korist podjetij Unije, zlasti malih in srednjih, za katera bi lahko visoke cene energije postale resna ovira, in njenih potrošnikov. Evropski svet je 4. februarja 2011 opozoril na pomen spodbujanja regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v omrežja, pri čemer je treba določiti višino tarif, skladno s finančnimi potrebami, ter ustrezno razporeditev stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi povečali konkurenco in konkurenčnost, zlasti v evropski industriji ter med malimi in srednjimi podjetji, ter upoštevali vpliv na potrošnike.

Obrazložitev

Glej tudi predlog spremembe k členu 16(c).

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt izkazuje gospodarsko, socialno in okoljsko upravičenost; in

(b) projekt izkazuje gospodarsko, socialno in okoljsko upravičenost in v skladu z delovanjem notranjega trga ne bo prispeval k škodljivim vplivom na dostopnost energije za končne potrošnike ali k izkrivljanju poštene konkurence med akterji na trgu; in

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) projekt vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo ene ali več držav članic ali se izvaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni vpliv, kot je opredeljeno v točki 1 Priloge IV;

(c) projekt vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo ene ali več držav članic ali se izvaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni vpliv, kot je opredeljeno v točki 1 Priloge IV, ali pa povezuje otoške in obrobne regije z osrednjimi regijami Unije;

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– interoperabilnost in varno delovanje sistema;

– interoperabilnost, varno delovanje sistema in zanesljivost oskrbe;

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– delovanje trga in storitve za stranke;

– delovanje trga in storitve za stranke, zlasti v zvezi z gospodinjstvi ter malimi in srednjimi podjetji;

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Pri razvrščanju projektov, ki se uporabljajo pri izvajanju iste prednostne naloge, se upoštevajo tudi nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnost ter zanesljiva oskrba, število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt in skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz nerazporejenih virov na območju teh uporabnikov.

4. Pri razvrščanju projektov, ki se uporabljajo pri izvajanju iste prednostne naloge, se upoštevajo tudi nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnost ter zanesljiva oskrba, število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt in skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se ustrezno upoštevajo tudi število in položaj uporabnikov, ki jih projekt zadeva, zlasti gospodinjstev, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz nerazporejenih virov na območju teh uporabnikov.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija po dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, kar lahko dvakrat obnovi.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predstavniki projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so dostopna za javnost.

Predstavniki projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so lahko dostopna za javnost in brezplačna.

Obrazložitev

Izraz „open access” v angleški različici lahko zavaja, ker se uporablja za pravice iz avtorskega dela. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski stroški ter koristi projekta(-ov) v zadevnih državah članicah ter morebitna potreba po finančni podpori.

Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski stroški ter koristi projekta(-ov) v zadevnih državah članicah, zlasti za delovanje notranjega trga, ter morebitna potreba po finančni podpori.

Obrazložitev

Poudariti je treba pomen dobre oskrbe z energijo za delovanje notranjega trga in evropskih gospodarstev.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1, 2 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope].

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope].

 

Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in dela ter finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če se izvajajo v tistih delih plinske infrastrukture, kjer se izvajajo določbe o ločevanju iz Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, in sicer tudi v tistih državah članicah, kjer se v zvezi s tem uporabljajo odstopanja.

Obrazložitev

Izvajanje tretjega svežnja o liberalizaciji energetike je bistvenega pomena, zlasti kar zadeva trg plina; prav tako je pomembno zagotoviti, da so dejavnosti proizvodnje in dobave plina ločene, obstoječa monopolna omrežja pa razvezana. To je mogoče olajšati z določitvijo predpogoja, da so do finančne pomoči Unije upravičeni samo tisti projekti skupnega interesa v zvezi s plinom, ki se izvajajo v tistih delih plinske infrastrukture držav članic, kjer se izvaja učinkovito ločevanje lastništva.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 16 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic in ustreznega razvoja cen energije ter tudi števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in plina;

(c) razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic in ustreznega razvoja cen energije za potrošnike in evropska podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, ter tudi števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in plina;

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 17 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija bo vzpostavila platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:

Komisija vzpostavi platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti v vseh uradnih jezikih Unije. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Priloga I – del 1 – točka 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

 

Povezave med oskrbo z električno energijo na oddaljenih otokih in oskrbo na celini z namenom dokončnega oblikovanja notranjega trga z električno energijo za povečanje uporabe obnovljive energije in spodbujanje prenosa energije, proizvedene iz obnovljivih virov na celini.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Priloga V – točka 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) konkurenčnost v smislu tržne moči različnih upravljavcev in konvergence cen med različnimi državami članicami;

(a) konkurenčnost v smislu tržne moči različnih upravljavcev in konvergence cen, zlasti tistih, ki vplivajo na gospodinjstva, med različnimi državami članicami;

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Priloga V – točka 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) konkurenčnost v smislu tržne moči različnih upravljavcev in konvergence cen med različnimi državami članicami;

(a) konkurenčnost v smislu tržne moči različnih upravljavcev in konvergence cen, zlasti tistih, ki vplivajo na gospodinjstva, med različnimi državami članicami;

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Priloga V – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij si izmenjujejo informacije, potrebne za pripravo metodologije, vključno z modeliranjem zadevnega omrežja in trga. Vsak upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki zbira informacije v imenu drugih upravljavcev prenosnih ali distribucijskih omrežij, rezultate zbiranja podatkov posreduje sodelujočim upravljavcem prenosnih in distribucijskih omrežij. Pri skupnem modelu trga in omrežja za električno energijo in plin iz člena 12(8) sklop vhodnih podatkov iz točke 1 zajema leta n + 10, n + 20 in n + 30, pri čemer model omogoča popolno oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, ki vključujejo predvsem zunanje stroške, kot so stroški, povezani s toplogrednimi plini in emisijami konvencionalnih onesnaževal zraka ali varno oskrbo z energijo.

(12) Upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij si izmenjujejo informacije, potrebne za pripravo metodologije, vključno z modeliranjem zadevnega omrežja in trga. Vsak upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki zbira informacije v imenu drugih upravljavcev prenosnih ali distribucijskih omrežij, rezultate zbiranja podatkov posreduje sodelujočim upravljavcem prenosnih in distribucijskih omrežij. Pri skupnem modelu trga in omrežja za električno energijo in plin iz člena 12(8) sklop vhodnih podatkov iz točke 1 zajema leta n + 10, n + 20 in n + 30, pri čemer model omogoča popolno oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, zlasti na delovanje notranjega trga, ki vključujejo predvsem zunanje stroške, kot so stroški, povezani s toplogrednimi plini in emisijami konvencionalnih onesnaževal zraka ali varno oskrbo z energijo.

Obrazložitev

Poudariti je treba pomen dobre oskrbe z energijo za delovanje notranjega trga in evropskih gospodarstev.

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

15.11.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Sandra Kalniete

24.1.2012

Obravnava v odboru

19.3.2012

25.4.2012

30.5.2012

 

Datum sprejetja

31.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adam Bielan, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Mikael Gustafsson, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova, Sandra Kalniete, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Catherine Stihler, Róża grofica Thun und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Anna Hedh, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Morten Løkkegaard, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Wim van de Camp, Sabine Verheyen

4.6.2012

MNENJE Odbora za promet in turizem

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

Za uresničitev energetskih ciljev Unije glede konkurenčnosti, trajnosti in zanesljive oskrbe z energijo(54) ter dokončanje notranjega trga, ki bo koristil evropskemu prometnemu sektorju, so potrebna velika prizadevanja za posodobitev in razširitev evropske prometne, pa tudi energetske infrastrukture. Predlog Komisije je usmerjen predvsem v vzpostavitev ustreznih postopkov in pravil za to.

Komisija je že leta 2010(55) pozvala k novi politiki EU za energetsko infrastrukturo, da bi uskladili in optimizirali razvoj omrežij, pri čemer je poudarila, da je treba zamenjati sedanjo politiko vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) z učinkovitejšim regulativnim okvirom, pri tem pa upoštevati solidarnost med državami članicami.

Junija 2011 je sprejela sporočilo o naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020)(56), v katerem predlaga vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope zaradi dokončanja prednostne energetske, prometne in digitalne infrastrukture z enotnim skladom v višini 40 milijard EUR, od katerih naj bi bilo 9,1 milijarde EUR namenjenih energetiki.

Kar zadeva področje pristojnosti odbora TRAN, je treba poudariti koristnost sinergij pri uveljavljanju projektov evropske prometne infrastrukture (prek omrežij TEN-T) in energetske infrastrukture, uskladiti transportne in energetske infrastrukturne projekte, kjer je to mogoče, ter racionalizirati upravne postopke, postopke za izdajo dovoljenj in okoljske postopke za skupne energetske in prometne koridorje.

Drugi vidiki predloga, povezani s prometom, zadevajo prevoz nafte, plina in elektrike v EU: predvsem nafta in plin se prevažata z ladjami, po cestah ali železnici, tako da bi drugačna prometna politika tu resnično lahko prinesla spremembe.

Kar 80 % uvožene surove nafte v EU pripeljejo tankerji. Pomemben del notranjega naftnega omrežja EU je, da je njen zahodni del z naftovodom povezan z največjimi evropskimi pristanišči, večina rafinerij v osrednji in vzhodni Evropi (EU-12) pa se napaja iz naftovoda Družba iz Rusije (okoli 60 milijonov ton letno) z omejenimi povezavami med zahodno- in vzhodnoevropskimi omrežji. Tako je zato, ker je bila vzhodnoevropska naftna infrastruktura zasnovana in zgrajena med hladno vojno. Poleg tega se pričakuje, da bo v teh državah povpraševanje med letoma 2010 in 2020 v primerjavi z državami EU-15 naraslo za 7,8 %, splošno gledano pa bo nafta ostala pomemben del evropske mešanice goriv tudi po tem obdobju. Zaradi tega prihaja do pritiskov, da bi razvili naftno infrastrukturo, s katero bi v srednji in vzhodni Evropi zagotovili zanesljivo oskrbo.

Prevoz nafte je za okolje zelo nevaren. Če bi v sistemu Družba prišlo do motenj v dobavi, bi se zaradi omejenih alternativnih dobavnih možnosti močno povečal tankerski promet v ekološko krhkih Baltiku, Črnem morju ter Bosporju in Dardanelah, torej bi bila velika bojazen zaradi potencialne nevarnosti nesreč in razlitja nafte. Baltik vsak mesec prepluje 3500 do 5000 ladij. Od tega je do 25 % tankerjev, ki prepeljejo približno 170 milijonov ton nafte na leto. Če bi zmanjšali tankerski promet, bi to pomenilo manjšo nevarnost razlitja nafte, pa tudi zmanjšanje emisij CO2 in NOx.

V energetiki EU ima pomembno vlogo tudi zemeljski plin, saj je trajnosten in nizkoemisijski vir, ki daje čisto energijo za proizvodnjo električne energije (zlasti soproizvodnjo) in se lahko hitro prenese na prometno področje. Če bi ga uporabili kot gorivo (utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin), bi v celoti ustrezal ciljem čistega prometa. Se pa EU precej zanaša na uvoženi zemeljski plin, tako da je močno odvisna od infrastrukture.

Vse večje energetske zahteve bi lahko podprli z večjo rabo utekočinjenega in stisnjenega zemeljskega plina. Zato bi morali bolje in učinkoviteje uporabljati sedanjo in načrtovano mrežo energetske infrastrukture.

Da bi dokončali notranji trg plina, bi morala biti EU opremljena z ustrezno infrastrukturo za zemeljski plin. Razviti je treba nove prenosne zmogljivosti za dobavo, povezave med državami članicami ter nove objekte za skladiščenje in ponovno uplinjanje. Ukrepati je treba za rešitev sedanjih vrzeli glede naložb, obenem pa okrepiti in razviti nacionalna prenosna omrežja. Nove smernice zajemajo tudi vprašanje „energetskih otočkov“ in neobstoječih povezav med nacionalnimi trgi zemeljskega plina, na primer na območju ob Baltiku ter v srednji in vzhodni Evropi.

Predlogi

Na podlagi zgoraj navedenega kot žarišče pozornosti predlagamo:

(1) uveljavljanje sinergij med infrastrukturnimi projekti EU na področju prometa in energije, med drugim s spodbujanjem pristojnih organov, naj podeljujejo skupna dovoljenja, tudi na okoljevarstvenem področju;

(2) nadaljnji razvoj že obstoječega naftnega omrežja v EU, da bi izboljšali povezave med državami EU-12 in EU-15 ter zagotovili zanesljivo oskrbo z nafto v regiji EU-12;

(3) zmanjšanje nevarnosti ekoloških katastrof zaradi velike uporabe tankerjev;

(4) spodbujanje vloge regionalnih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, posebno pozornost pa je treba nameniti prevozu s tovornimi ladjami, po železnici in s tovornjaki;

(5) spodbujanje vloge zemeljskega plina kot trajnostnega vira energije;

(6) prizadevanje za povezanost trga in odpravo izoliranosti energetskih trgov;

(7) podporo ciljem EU glede smotrnih in prožnih nacionalnih prenosnih omrežij.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Zaradi geomorfoloških razmer in lege najbolj odročnih regij je treba upoštevati vprašanje njihove energetske neodvisnosti in oskrbe z energijo, zlasti pri določitvi projektov, ki so v skupnem interesu, ker imajo te regije posebej primerne lokacije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, kar je odločilni pogoj za doseganje ciljev Unije na področju energetske politike in politike varovanja podnebja.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek te politike sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli.

(5) Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek te politike sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je prepoznati morebitne prihodnje vrzeli v povpraševanju po energiji in oskrbi z njo.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Za notranje omrežje naftovodov v Uniji je potrebno nadaljnje povezovanje med zahodnim in vzhodnim delom, da bi zagotovili zanesljivo oskrbo v vsej Uniji.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b) Da se zagotovi zanesljiva oskrba v vsej Uniji, je treba izgraditi povezave med zahodnim, vzhodnim in jugovzhodnim delom prenosnega omrežja v Uniji.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Pomembna sestavina pri zniževanju okoljskega tveganja zaradi prevoza nafte je manjša uporaba tveganih oblik prevoza, na primer tankerjev.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Za zagotovitev stabilnosti napetosti in frekvence je treba posebno pozornost nameniti stabilnosti evropskega omrežja električne energije, in sicer v spreminjajočih se pogojih čedalje večjega napajanja omrežja s spremenljivimi obnovljivimi viri energije. Na področju raziskav so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi s pametnimi omrežji, skladiščnimi zmogljivostmi in pametnimi kombinacijami energetskih virov kompenzirali nihanja v električnem toku, ki se proizvede z izkoriščanjem obnovljivih virov energije.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Navezava priobalnih potencialov na Unijo je nadvse pomembna. Vključevanje priobalnih potencialov Severnega morja, Baltika in Črnega morja je bistveno za razvoj notranjega energetskega trga Unije.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Da bi upoštevali naraščajoče povpraševanje po električni energiji do leta 2020, ki bo enkrat večje od povpraševanja po plinu, bi bilo treba predvideti financiranje Unije za projekte na področju električne energije, tako da bo na voljo dovolj sredstev v skladu z dolgoročno energetsko politiko Unije, zlasti za projekte na področju elektrifikacije prometa.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Na energetskem in prometnem področju bi bilo treba spodbujati sodelovanje prek horizontalnih projektov, da bi razvili sinergije z dodano vrednostjo za Unijo.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Načrtovanje in izvajanje projektov Unije na področju energetske in prometne infrastrukture bi moralo biti toliko usklajeno, da bi ustvarjalo ekonomsko, tehnično in okoljsko smiselne sinergije z ustreznim upoštevanjem varnostnih vidikov.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Izvedba energetskih infrastrukturnih omrežij v nobenem primeru ne bi smela povzročiti škode evropski (umetniški, kulturni, turistični, okoljski) dediščini, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike1, v kateri je navedeno, naj Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za varovanje evropske dediščine in premoženja za prihodnje generacije.

 

_____________

 

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0407.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Pristojni organi bi morali razmisliti o podeljevanju skupnih dovoljenj za projekte v skupnem interesu, pri katerih bi se porajale sinergije med infrastrukturnimi projekti Unije na področju energije in prometa.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21b) Pri načrtovanju različnih vseevropskih omrežij bi bilo treba dati prednost povezovanju prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij, da bi zagotovili kar največji možni prihranek prostora, in vedno, če je to mogoče, podpirati ponovno uporabo obstoječih in/ali opuščenih tras, da bi tako na najmanjšo možno mero zmanjšali družbeno-gospodarski, okoljski in finančni vpliv.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a) Zaradi čezmejne narave projektov bi bilo treba v vseh zadevnih državah članicah zaostriti roke za javno posvetovanje, med drugim ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju vseh pomembnih informacij v jezikih zadevnih držav članic in raznolikosti postopkov v vsaki državi članici, da bo zagotovljena polna udeležba vseh zadevnih akterjev (državljani, občine, regije itd.).

Obrazložitev

Čezmejna narava številnih energetskih infrastruktur tako kot pri prometu pomeni dodaten izziv v zvezi s postopki posvetovanja z javnostjo. Da bi presegli te težave in dosegli večjo sprejetost projektov, obenem pa bi še vedno upoštevali nujnost ukrepanja, predlagamo zaostritev rokov za posvetovanje glede na jasne potrebe, ki so posledica različnih jezikov in postopkov v državah članicah.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a) Energetska infrastruktura, zlasti v zvezi s prometnimi omrežji, bi morala biti načrtovana in opredeljena tako, da ne predvideva tranzita konvojev, ki prevažajo ogljikovodike, v naseljih ali blizu njih, da se v celoti izognemo morebitnemu tveganju za varnost prebivalcev.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Evropski energetski program za oživitev (EEPR) je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev je treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije.

(29) Evropski energetski program za oživitev (EEPR) je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev je treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in državnih poroštev v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida morajo biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela iz predlagane uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Podporo po meri bo mogoče na ta način zagotoviti za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. S tako finančno pomočjo se bodo razvile potrebne sinergije s sredstvi instrumentov iz drugih politik Unije. Energetska infrastruktura evropskega pomena bo financirana zlasti iz instrumenta za povezovanje Evrope, pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena pa iz strukturnih skladov. Oba vira financiranja se tako dopolnjujeta.

(30) Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida ter razvoj in namestitev energetske infrastrukture za dekarbonizacijo prometa morajo biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela iz predlagane uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Podporo po meri bo mogoče na ta način zagotoviti za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. S tako finančno pomočjo se bodo razvile potrebne sinergije s sredstvi instrumentov iz drugih politik Unije. Energetska infrastruktura evropskega pomena bo financirana zlasti iz instrumenta za povezovanje Evrope, pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena pa iz strukturnih skladov. Oba vira financiranja se tako dopolnjujeta.

Obrazložitev

Kot je predvideno v beli knjigi o prometu, je cilj EU dekarbonizacija njenega prometa. Za doseganje tega cilja je potrebna finančna podpora za razvoj in namestitev infrastruktur električne energije, vodika in drugih virov, ki bodo pripomogli k zmanjšanju emisij, v urbanih vozliščih ter vzdolž prometnih koridorjev.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c – alinea 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– uvedba bistveno večjih količin nizkoogljičnih električnih naprav, kot so električna vozila, prek naprednega tehničnega in tržnega posredovanja;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, projekt pomembno prispeva k naslednjim trem posebnim merilom:

(d) v primeru projektov za prenos nafte, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, projekt pomembno prispeva k naslednjim trem posebnim merilom:

– zanesljivost oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od enega samega vira ali poti;

– zanesljivost oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od enega samega vira ali poti in z doseganjem vse večje povezljivosti;

– učinkovita in trajnostna raba virov z blaženjem okoljskih tveganj;

 

– učinkovita in trajnostna raba virov z blaženjem okoljskih tveganj, zlasti z manjšo uporabo bolj tveganih oblik prevoza nafte, na primer tankerjev;

– interoperabilnost;

– interoperabilnost;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi, če se nacionalni organi ali lokalni ali regionalni organi o tem ne morejo pravočasno dogovoriti.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnega(-ih) projekta(-ov).

3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnega(-ih) projekta(-ov). Pred njegovim imenovanjem se mora evropski koordinator oziroma se morajo kandidati za to mesto zagovarjati med pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaradi izpolnjevanja rokov iz člena 11 in zmanjšanja upravne obremenitve za dokončanje projektov skupnega interesa sprejmejo države članice v devetih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ukrepe za poenostavitev okoljskega ocenjevanja. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti iz zakonodaje Unije.

Zaradi izpolnjevanja rokov iz člena 11 in zmanjšanja upravne obremenitve za dokončanje projektov skupnega interesa sprejmejo države članice v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ukrepe za poenostavitev okoljskega ocenjevanja. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti iz zakonodaje Unije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V primeru čezmejnih projektov, ki se izvajajo v dveh ali več državah članicah, se posvetovanja z javnostjo iz odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje dva meseca od datuma začetka prvega posvetovanja z javnostjo v eni od navedenih držav članic.

5. V primeru čezmejnih projektov, ki se izvajajo v dveh ali več državah članicah, se posvetovanja z javnostjo iz odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje štiri mesece od datuma začetka prvega posvetovanja z javnostjo v eni od navedenih držav članic. Posvetovanja potekajo v uradnih jezikih teh držav.

Obrazložitev

Čezmejna narava številnih energetskih projektov enako kot pri prometu pomeni dodaten izziv v zvezi s postopki posvetovanja z javnostjo.Ob upoštevanju nujnosti ukrepanja in zaradi zagotovitve večje sprejetosti projektov predlagamo zaostritev rokov za posvetovanje v primeru čezmejnih projektov.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 17 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija bo vzpostavila platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:

Komisija bo na internetu v vseh uradnih jezikih EU vzpostavila platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 17 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) informacije o posodobljenem seznamu projektov skupnega interesa;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 17 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) informacije o delu regionalnih skupin, vključno s povezavami nanj.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Priloga I – točka 4 – točka -10 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-10) Infrastrukturno omrežje za oskrbovanje z energijo za dekarbonizacijo prometa:

 

razvoj in namestitev infrastrukturnih omrežij, ki prispevajo k zmanjšanju emisij v prometu (vodik, električna vozila, izmenjava akumulatorjev) v urbanih vozliščih ter vzdolž prometnih koridorjev.

 

Zadevne države članice: vse.

Obrazložitev

Pomembno je, da je v smernicah za TEN-E eno tematsko področje namenjeno razvoju in namestitvi infrastruktur za oskrbo z energijo, ki pripomore k zmanjšanju emisij CO2 v prometu. Jasen primer tega so vodikove postaje ali sistem za izmenjavo električnih akumulatorjev, ki je nedavno prejel podporo sredstev za TEN-T kot inovativni projekt (okolju prijaznejša evropska prometna infrastruktura za električna vozila).

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) zadevna infrastruktura za oskrbo električnih ali hibridnih vozil z električno energijo;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb) pristaniške naprave za oskrbo ladij v pristaniščih z električno energijo, ki je proizvedena na kopnem, namesto z uporabo motorjev na krovu;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Vsaka skupina objavi dnevne rede in zapisnike svojih srečanj na internetu.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Priloga IV – točka 4 – podtočka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) Uvedba bistveno večjih količin nizkoogljičnih električnih naprav, kot so električna vozila, prek naprednega tehničnega in tržnega posredovanja.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Priloga IV – točka 5 – podtočka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) Učinkovita in trajnostna uporaba virov se ovrednoti z oceno obsega, v katerem se pri projektu uporablja obstoječa infrastruktura in v katerem projekt prispeva k zmanjšanju obremenitve in tveganj za okolje in podnebne spremembe.

(c) Učinkovita in trajnostna uporaba virov se ovrednoti z oceno obsega, v katerem se pri projektu uporablja obstoječa infrastruktura in v katerem projekt prispeva k zmanjšanju obremenitve in tveganj za okolje in podnebne spremembe, na primer z nadomeščanjem bolj tveganih prometnih sredstev, kot so tankerji, z manj tveganimi oblikami prevoza.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Priloga VI – točka 3 – podtočka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) možnostih za vložitev pritožbe in uporabe pravnih sredstvih pri pristojnih organih

Obrazložitev

Za zagotovitev večje legitimnosti in sprejetosti projektov je treba opredeliti možna pravna sredstva in pristojne organe.

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

15.11.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

24.1.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

27.3.2012

 

 

 

Datum sprejetja

8.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Philippe De Backer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Artur Zasada

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Spiros Danelis (Spyros Danellis), Michel Dantin, Eider Gardiazábal Rubial, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Janusz Wojciechowski

1.6.2012

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011)0658 – C7‑0371/2011 – 2011/0300(COD))

Poročevalec: Wojciech Michał Olejniczak

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije in ceni njegovo celovitost pri reguliranju projektov vseevropske energetske infrastrukture, zlasti v zvezi s projekti skupnega interesa. Zlasti pozdravlja ukrepe, namenjene poenostavitvi in pospešitvi postopka izdaje dovoljenj ter spodbuja njegovo sprejetje, kadar koli je mogoče, tudi za razvoj projektov energetske infrastrukture, ki niso čezmejni.

Poročilo poudarja regionalno razsežnost energetske infrastrukture in upošteva zlasti neposredni vpliv za državljane, ki ga predvideni pozitivni rezultati projekta z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, trajnosti ali učinkovitosti infrastrukture pogosto ne odtehtajo primerno. Zato bi bilo treba priznati vlogo regionalnih organov na posameznih stopnjah postopka izdaje dovoljenja, da bi tisti, ki jih to najbolj zadeva, imeli možnost vplivati na postopek sprejemanja odločitev. Poleg tega bi moral biti postopek zadevnih javnih posvetovanj poenoten na ravni EU.

Predlog bi moral biti tudi primerno uravnotežen med merili stroškovne učinkovitosti – ta so namreč ključna z vidika podjetnikov, ki bodo v končni fazi financirali, razvijali in upravljali energetsko infrastrukturo, in predpogoji za zagotavljanje finančne podpore iz instrumenta za povezovanje Evrope. V slednjem primeru so bili predloženi ustrezni predlogi sprememb za opredelitev okoliščin, v katerih javni interes in koristi za potrošnike upravičujejo dodatna finančna sredstva in ne škodujejo načelu konkurenčnosti.

Poročevalec predlaga tudi širšo obravnavo projektov plinske infrastrukture v smislu vključevanja vseh njihovih potrebnih elementov na seznam upravičenosti, da se doseže tehnična skladnost in omogoči nemoteno delovanje bistvenih plinskih koridorjev povsod po Evropi.

Poročevalec meni, da bi morala biti enostavnost postopka v povezavi z vključenostjo zainteresiranih strani splošno vodilno načelo razvoja vseevropske energetske infrastrukture.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Komisija bi morala med svoje prednostne naloge glede energetske infrastrukture vključiti poseben primer otoških energetskih sistemov.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek te politike sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli.

(5) Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek te politike sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli, Evropska unija pa še zdaleč ni pripravljena na soočenje s prihodnjimi izzivi na tem področju.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

(6) Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture, zaključevanje del v teku in uvedba nove infrastrukture so ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Trenutno gospodarsko stanje kaže na potrebo po sprejetju celovitega pristopa v energetiki, pri čemer je treba ustrezno upoštevati gospodarske, okoljske in družbene vidike. Bistveno je, da se upoštevajo koristni in škodljivi stranski učinki pri izvajanju dela, ki je potrebno za zagotovitev, da bodo vsi evropski državljani na srednji in dolgi rok imeli dostop do zanesljive, trajnostne in cenovno dostopne energije.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

(7) Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, je še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji. Povezana omrežja na ravni Unije in uvedba infrastrukture pametnih omrežij, ki omogočajo večjo energetsko učinkovitost in vključevanja distribuiranih obnovljivih virov energije, pa so ključnega pomena za konkurenčen in dobro delujoč celostni trg za spodbujanje rasti, gospodarne z viri, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Dejstvo, da so najbolj oddaljene regije zelo odvisne od uvoženih fosilnih goriv, povzroča visoke dodatne stroške za njihovo rast in gospodarski razvoj. Te regije morajo opravljati vlogo naravnih laboratorijev za obnovljive vire energije ter prenos električne energije in zemeljskega plina, kar je treba okrepiti z izvajanjem projektov skupnega interesa, namenjenih diverzifikaciji regionalne energetske osnove ter krepitvi trajnosti in energetske učinkovitosti, kar bo prispevalo k uresničevanju ciljev iz strategije Evropa 2020.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Ta uredba določa pravila za pravočasen razvoj in interoperatibilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo, kar zagotavlja delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji, spodbuja energetsko učinkovitost, ohranjanje energije ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter omogoča medsebojno povezovanje energetskih omrežij. S temi cilji ta predlog prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter prinaša koristi v zvezi s konkurenčnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za celotno Unijo.

(13) Ta uredba določa pravila za pravočasen razvoj in interoperatibilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo, kar zagotavlja delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji, zmanjšuje odvisnost od uvoza, spodbuja energetsko učinkovitost, ohranjanje energije ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter spodbuja medsebojno povezovanje energetskih omrežij. S temi cilji ta predlog prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter prinaša koristi v zvezi s konkurenčnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za celotno Unijo. Da se dosežejo ti cilji, predlog spodbuja organizacijo posvetovanj z regionalnimi organi, ki sodelujejo v procesu, na ustreznih stopnjah postopka izdajanja dovoljenj.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Opredelitev projektov skupnega interesa mora temeljiti na skupnih, preglednih in objektivnih merilih v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Pri električni energiji in plinu morajo biti predlagani projekti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja. V tem načrtu morajo biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov.

(15) Opredelitev projektov skupnega interesa bi morala temeljiti na skupnih, preglednih in objektivnih merilih v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Pri električni energiji in plinu bi morali biti predlagani projekti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja. V tem načrtu bi morali biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov, vsebovati pa bi moral tudi uvedbo infrastrukture pametnih omrežij.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Projekte skupnega interesa je treba izvesti čim prej ter jih skrbno spremljati in ocenjevati, pri čemer naj se ohrani nizka upravna obremenitev za predstavnike projekta. Komisija mora imenovati evropske koordinatorje za projekte, ki se soočajo s težavami.

(18) Projekte skupnega interesa bi bilo treba izvesti čim prej ter jih skrbno spremljati in ocenjevati, pri čemer naj se ohrani nizka upravna obremenitev za predstavnike projekta, še zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja. Komisija bi morala imenovati evropske koordinatorje za pomoč projektom, ki se soočajo s posebnimi težavami, da se prepreči njihova ogroženost.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Projekti skupnega interesa morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES.

(20) Projekti skupnega interesa bi na nacionalni ravni morali imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bodo pristojni organi obravnavali kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobijo dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 92/43/ES in Direktive 2000/60/ES. V skladu z lestvico pomembnosti in v interesu stroškovne učinkovitosti bi bilo treba določiti, kje je mogoče infrastrukturo s pomočjo politik energetske učinkovitosti omejiti na najmanjšo možno mero, kje je mogoče obstoječo nacionalno in čezmejno infrastrukturo nadgraditi ali posodobiti in kje je potrebna nova infrastruktura, ki jo je mogoče zgraditi poleg obstoječe energetske ali prometne infrastrukture.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Z vzpostavitvijo enega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki združuje ali usklajuje vse postopke izdajanja dovoljenj („vse na enem mestu“), se bo zmanjšala zapletenost, povečala učinkovitost in preglednost ter okrepila sodelovanje med državami članicami.

(21) Z vzpostavitvijo enega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki bo združeval ali usklajeval vse postopke izdajanja dovoljenj („vse na enem mestu“), se bo zmanjšala zapletenost, povečala učinkovitost in preglednost ter okrepilo sodelovanje med državami članicami z organizacijo skupnih delovnih skupin med temi pristojnimi organi.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Države članice se poleg tega spodbuja, naj določbe postopka izdajanja dovoljenj za projekte skupnega interesa po potrebi uporabijo tudi za druge projekte energetske infrastrukture.

Obrazložitev

Države članice bi bilo treba spodbujati, naj uporabijo evropske najboljše prakse tudi za druge projekte, da bi povečale učinkovitost potrebne infrastrukture in preprečile prezasedenost ter uvajanju dvotirnega sistema.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Pri načrtovanju različnih vseevropskih omrežij je treba dati prednost povezovanju prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij, da bi zagotovili minimalno obremenitev prostora, pri tem pa je treba po možnosti zagotoviti ponovno uporabo obstoječih in/ali opuščenih poti, da bi se čim bolj zmanjšali socialni, gospodarski, okoljski in finančni učinki ter obremenitev prostora.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Glede na nujnost razvoja energetskih infrastruktur je treba poleg poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj določiti tudi jasen rok za sprejem sklepa ustreznega pristojnega organa v zvezi z gradnjo projekta. Ta časovna omejitev mora spodbujati učinkovitejšo opredelitev in obravnavo postopkov in ne sme v nobenem primeru nižati visokih standardov varovanja okolja ter udeležbe javnosti.

(24) Naložbe v vseevropsko energetsko infrastrukturo so zlasti pomembne za zagotavljanje možnosti razvoja in ustvarjanje delovnih mest. Glede na nujnost razvoja energetskih infrastruktur je tako treba poleg poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj določiti tudi jasen rok za sprejem sklepa ustreznega pristojnega organa v zvezi z gradnjo projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo opredelitev in obravnavo postopkov in ne bi smela v nobenem primeru nižati visokih standardov varovanja okolja ter udeležbe javnosti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa, saj omogoča hitrejše izdajanje dovoljenj in večjo udeležbo javnosti;

(b) omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa, saj omogoča hitrejše izdajanje dovoljenj in določa minimalne zahteve za udeležbo javnosti;

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. „energetska infrastruktura“ je vsa fizična oprema za prenos in distribucijo elektrike ali plina, prevoz nafte ali ogljikovega dioksida ali shranjevanje elektrike ali plina, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;

1. „energetska infrastruktura“ je vsa fizična oprema za prenos in distribucijo elektrike ali plina, prevoz nafte ali ogljikovega dioksida ali shranjevanje elektrike ali plina ter vse naprave za sprejem, shranjevanje, ponovno uplinjanje ali raztezanje utekočinjenega zemeljskega plina, ki se nahajajo v Uniji ali jo povezujejo z eno ali več tretjimi državami;

Obrazložitev

Energetska infrastruktura za plin vključuje terminale za utekočinjeni zemeljski plin; zaradi skladnosti s kategorijami iz člena 1 v Prilogi II se opredelitev prilagodi tako, da bo to upoštevano.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. „analiza stroškov in koristi energetskega sistema“ pomeni oceno, ki se izvede na zbirni vseevropski ravni kot podlaga za izbor projektov skupnega interesa v skladu s cilji desetletnega načrta za razvoj omrežja, kot je opredeljen v členu 8 Uredbe (ES) 715/2009.

Obrazložitev

Uredba se sklicuje na razne analize stroškov in koristi, analize in ocene. Videti je, da sta potrebna pojasnilo in opredelitev. Analizo stroškov in koristi bi bilo treba pripraviti na zbirni ravni in ne za posamezne projekte.

Projekti plinske infrastrukture temeljijo na trdnih zavezah s strani strank na trgu na podlagi testiranja trga ali s strani nacionalnih regulatornih organov. Za te projekte, ki že temeljijo na trdnih zavezah, bi bila analiza stroškov in koristi za posamezne projekte v veliki meri podvajanje dela.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

črtano

Obrazložitev

Premaknjeno na konec člena, da se bo člen skladal z dejanskim časovnim okvirom za sprejemanje odločitev

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za pomoč pri določanju projektov skupnega interesa bo Komisija v skladu z oddelkom 1 Priloge III ustanovila regionalno skupino (v nadaljnjem besedilu: skupina) za vsak prednostni koridor in območje ter njihovo ustrezno geografsko pokritost iz Priloge I.

2. Za pomoč pri določanju projektov skupnega interesa Komisija v skladu z oddelkom 1 Priloge III ustanovi regionalno skupino (v nadaljnjem besedilu: skupina) za vsak prednostni koridor in območje ter opredeli njihovo ustrezno geografsko območje, kot je določeno v Prilogi I. Vsaka skupina bo izvajala delovno obremenitev na podlagi predhodno dogovorjenega obsega pooblastil.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Če so pred začetkom veljavnosti te uredbe obstoječe skupine ali drugi organi že začeli izbirati projekte velikega pomena za energetske sisteme EU, skupine iz odstavka 2 ustrezno upoštevajo delo, ki so ga že opravile te skupine ali organi. Če so se obstoječe skupine ali organi pred tem že dogovorili o projektih ali seznamih projektov, ki so bistvenega pomena za Unijo, se informacije o teh projektih ali seznamih posredujejo skupinam iz odstavka 2 in služijo kot podlaga za postopek izbire projektov skupnega interesa.

 

Določbe člena 2(5)(a) ne posegajo v pravice predstavnikov projekta, da članom ustrezne skupine predložijo vlogo za izbiro projekta skupnega interesa.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vsaka skupina bo pripravila predlog seznama projektov skupnega interesa po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer bo upoštevala prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Vsak predlagan projekt morajo odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

3. Vsaka skupina pripravi predlog seznama projektov skupnega interesa po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4. Vsak predlagani projekt morajo pred njegovo vključitvijo v končni predlagani seznam, predložen v skladu z odstavkom 4, začasno odobriti vse države članice, katerih ozemlje projekt zadeva.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Če posamezen predlog za projekt ne prejme začasne odobritve ene od držav članic, zadevna država članica predloži skupini pisno utemeljitev ugovora. Skupina lahko po tem, ko omogoči predstavnikom projekta obravnavanje predmeta ugovora, s soglasjem minus en glas sprejme vključitev projekta na predlagani seznam skupaj z omembo ugovora.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pri projektih električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, bo Agencija v dveh mesecih od prejema predlogov seznamov projektov skupnega interesa iz prvega pododstavka odstavka 4 Komisiji predložila mnenje o predlogih seznamov projektov skupnega interesa, pri čemer bo upoštevala zlasti doslednost uporabe meril iz člena 4 v skupinah in rezultate analize, ki jo izvede Evropsko omrežje operaterjev prenosnega sistema za električno energijo in plin glede na točko 2.6 priloge III.

5. Pri projektih električne energije in plina, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, Agencija v štirih mesecih od prejema predlogov seznamov projektov skupnega interesa iz prvega pododstavka odstavka 4 Komisiji predloži mnenje o predlogih seznamov projektov skupnega interesa, pri čemer upošteva zlasti doslednost uporabe meril iz člena 4 v skupinah in rezultate analize, ki jo izvedeta Evropski omrežji operaterjev prenosnega sistema za električno energijo in plin v skladu z desetletnimi načrti za razvoj omrežij.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Komisija na podlagi regionalnih seznamov, ki so jih sprejele skupine, pripravi seznam vseh projektov skupnega interesa Unije. Seznam se po potrebi pregleda in posodobi vsaki dve leti. Prvi seznam se sprejme najpozneje do 31. julija 2013.

(Glej predlog spremembe 1.)

Obrazložitev

Premaknjeno iz odstavka 1 za namen uskladitve s časovnim okvirom.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Po sklepu Komisije o sprejetju iz odstavka 1 postanejo projekti skupnega interesa sestavni del zadevnih regionalnih naložbenih načrtov v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009, zadevnih desetletnih razvojnih načrtov omrežja v skladu s členom 22 Direktive 72/2009/ES in Direktive 73/2009/ES ter drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov, kadar je to ustrezno. Tem projektom se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost.

7. Po sklepu Komisije postanejo projekti skupnega interesa sestavni del zadevnih regionalnih naložbenih načrtov v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009, zadevnih desetletnih razvojnih načrtov omrežja v skladu s členom 22 Direktive 72/2009/ES in Direktive 73/2009/ES ter drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov, kadar je to ustrezno. Tem projektom se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost.

(Glej premik odstavka 1 za odstavek 6)

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt izkazuje gospodarsko, socialno in okoljsko upravičenost; in

(b) možne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka (2), prevladajo nad njihovimi stroški; in

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– trajnost, med drugim prek prenosa obnovljive energije v velike centre porabe in skladišča;

– trajnost, med drugim prek prenosa energije iz obnovljivih virov v velike centre porabe in skladišča;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

interoperabilnost in varno delovanje sistema;

zanesljivost oskrbe, med drugim prek interoperabilnosti ter varnega in zanesljivega delovanja sistema;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– povezovanje novih enot za proizvodnjo električne energije, tudi iz obnovljivih virov, z omrežjem, ki omogoča skladiščenje električne energije;

Obrazložitev

EU se srečuje z velikim izzivom pri zamenjavi starih neučinkovitih in okolju neprijaznih elektroenergetskih enot, npr. tistih, ki delujejo na fosilna goriva. Nove elektrarne se bodo razširile po vsej EU, tudi na območjih, na katerih je omrežje nerazvito ali ga je treba obnoviti. Zato mora uredba ustvariti spodbude za naložbe v nove elektrarne s spodbujanjem potrebnega razvoja omrežja, da bi omogočila priključitev nove proizvodnje električne energije na omrežje.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– zanesljivost oskrbe, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– konkurenčnost, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– zanesljivost oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od enega samega vira ali poti;

– zanesljivost oskrbe, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;

Obrazložitev

Ni jasno, zakaj se merila zanesljive oskrbe z energijo v sektorju nafte razlikujejo od tistih v sektorju plina.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Pri razvrščanju projektov, ki se uporabljajo pri izvajanju iste prednostne naloge, se upoštevajo tudi nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnost ter zanesljiva oskrba, število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt in skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz nerazporejenih virov na območju teh uporabnikov.

4. Vsaka skupina razvrsti projekte, ki prispevajo k izvajanju istih prednostnih koridorjev ali območij. Vsaka skupina v obsegu svojih pooblastil določi metodo razvrščanja in sorazmerno težo meril iz drugega pododstavka in odstavka 2; razvrščanje lahko zato povzroči splošno uvrstitev projektov v skupine.

 

V povezavi s tem in ob zagotavljanju enakih možnosti za projekte, ki vključujejo obrobne države članice, se upoštevajo:

 

(a) nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike Unije na področju povezovanja in konkurenčnosti trgov, trajnosti in zanesljive oskrbe;

 

(b) število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt, in

 

(c) skladnost projekta z drugimi predlaganimi projekti.

 

V primeru projektov „pametnih omrežij“, ki spadajo v kategorijo iz člena 1(e) Priloge II, se izvede razvrščanje za tiste projekte, ki zadevajo isti državi članici, in se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz virov, ki jih ni mogoče regulirati, na območju teh uporabnikov.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Agencija in skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 3, 4 in 5 preverijo informacije na kraju samem ter se sestanejo z zadevnimi stranmi. Skupine lahko od Agencije zahtevajo tudi, da sprejme ukrepe, s katerimi spodbudi izvajanje projektov skupnega interesa.

2. Agencija in skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 3, 4 in 5 preverijo informacije na kraju samem ter se sestanejo z zadevnimi stranmi. Skupine lahko od Agencije zahtevajo tudi, da sprejme ukrepe, s katerimi spodbudi izvajanje projektov skupnega interesa. Te ukrepe je treba izvajati v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi in upravljavci prenosnih sistemov.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Predstavniki projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa v skladu s členom 4, Agenciji predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, ali zadevni skupini predložijo letno poročilo za projekte, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II. V tem poročilu je opisano:

3. Predstavniki projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa v skladu s členom 4, Agenciji predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, ali zadevni skupini predložijo letno poročilo za projekte, ki spadajo v kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II. Poročilo se predloži tudi zadevnim pristojnim organom iz člena 9. V tem poročilu je opisano:

Obrazložitev

Te informacije je treba predložiti tudi pristojnim organom, saj lahko te projekte odobrijo le oni in ne skupine ali Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Agencija ali ustrezna skupina lahko zahteva, da poročilo pred predložitvijo pripravi ali pregleda zunanji strokovnjak.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Agencija predloži skupinam najpozneje tri mesece po prejemu letnih poročil konsolidirano poročilo o projektih skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer v njem oceni dosežen napredek ter po potrebi predlaga ukrepe za odpravljanje nastalih zamud in težav. Ocena vključuje v skladu z določbami iz člena 6(8) in (9) Uredbe (ES) št. 713/2009 tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije glede na prednostne koridorje energetske infrastrukture in področja iz Priloge I.

4. Agencija predloži skupinam najpozneje tri mesece po prejemu letnih poročil konsolidirano poročilo o projektih skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer v njem oceni dosežen napredek ter po potrebi predlaga ukrepe za odpravljanje nastalih zamud in težav. Ti ukrepi lahko vključujejo sankcije za nepotrebne zamude s strani predstavnikov projekta. Ocena vključuje v skladu z določbami iz člena 6(8) in (9) Uredbe (ES) št. 713/2009 tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije glede na prednostne koridorje energetske infrastrukture in področja iz Priloge I.

Obrazložitev

Omogočiti je treba tudi sankcioniranje predstavnikov za zamude, ki so jih povzročili.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če je zamuda pri začetku izvajanja projekta skupnega interesa daljša od dveh let glede na izvedbeni načrt in ni ustrezno utemeljena:

6. Če pride do zamude pri izgradnji in začetku obratovanja projekta skupnega interesa glede na izvedbeni načrt, ki nastane zaradi razlogov, ki niso višji razlogi izven nadzora predstavnika projekta:

(Glej predloge sprememb k alineam; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Obrazložitev

Vzeto iz stališča Sveta. Ta predlog spremembe je potreben za razjasnitev izvedbe javnega razpisa, če ima projekt zamudo. Prvotno besedilo ne določa, kako naj bi Komisija izvajala ta postopek. Poleg tega ima pristojni organ, ne pa Komisija, znanje in zmožnost, da poišče novega predstavnika.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) predstavnik projekta sprejme naložbe enega ali več drugih upravljavcev ali vlagateljev, da se projekt izvede. Upravljavec sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, predloži upravljavcu(-em) ali vlagatelju(-em) vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, nova sredstva poveže s prenosnim omrežjem in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa;

(a) pri čemer se ukrepi iz člena 22(7)(a), (b) ali (c) direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES uporabljajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni, zagotovijo izvajanje naložbe nacionalni regulativni organi.

(Glej predlog spremembe k uvodnemu delu odstavka; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) lahko Komisija organizira razpis za zbiranje predlogov za vse predstavnike projektov, da se omogoči izvajanje projekta v dogovorjenem roku.

(b) Če ukrepi nacionalnih regulativnih organov v skladu z odstavkom (6)(a) ne zadoščajo za zagotovitev izvajanja naložbe ali se ne uporabljajo, predstavnik zadevnega projekta izbere tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt. Predstavnik projekta to stori, preden zamuda v primerjavi z datumom začetka obratovanja v izvedbenem načrtu preseže dve leti.

(Glej predlog spremembe k uvodnemu delu odstavka; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) Če ni izbrana tretja stran v skladu s točko (b), nacionalni regulativni organ ali država članica v dveh mesecih imenuje tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt, predstavnik projekta pa to tretjo stran sprejme.

(Glej predlog spremembe k uvodnemu delu odstavka; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) Če zamuda v primerjavi z datumom začetka obratovanja v izvedbenem načrtu preseže dve leti in dva meseca, lahko zadevni pristojni organ iz člena 9 organizira razpis za zbiranje predlogov, odprt za vse predstavnike projekta, za izgradnjo projekta v dogovorjenem roku. Prednost imajo predstavniki projekta in vlagatelji iz držav članic regionalne skupine, kjer se zadevni projekt odvija. Nacionalni regulativni organi lahko kot del razpisa za zbiranje predlogov po odobritvi Komisije in po potrebi sprejmejo dodatne spodbude poleg tistih, sprejetih v skladu s členom 14.

(Glej predlog spremembe k uvodnemu delu odstavka; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bc) pri uporabi točk (ba) ali (bb) upravljavec sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, predloži upravljavcu(-em) ali vlagatelju(-em) ali tretji osebi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, s prenosnim omrežjem poveže nova sredstva in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa;

(Glej predlog spremembe k uvodnemu delu odstavka; o vseh predlogih sprememb k temu odstavku je treba glasovati kot o celoti.)

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Projekt skupnega interesa se lahko odstrani s seznama projektov skupnega interesa za Unijo v skladu s postopkom iz drugega stavka člena 3(1), če:

Projekt skupnega interesa se lahko odstrani s seznama projektov skupnega interesa za Unijo v skladu s postopkom iz drugega stavka člena 3(6a), če:

(Glej predlog spremembe [n+X], ki premika prvi odstavek člena 3)

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) projekt glede na analizo stroškov in koristi za celoten energetski sistem, ki jo v skladu s točko 6 Priloge III predložita oba ENTSO, ne obeta pozitivnih rezultatov;

črtano

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt ni več vključen v desetletni razvojni načrt omrežja;

črtano

Obrazložitev

Vnos projekta v desetletni razvojni načrt omrežja ni nujen pogoj za opredelitev projekta kot projekta v skupnem interesu. Izbira projektov skupnega interesa mora temeljiti na tem, ali projekti izpolnjujejo vsa ustrezna merila iz te uredbe in prinašajo zadostne socialno-ekonomske koristi za vso Unijo, in ne na tem, ali so del načrta ENTSO-E.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za projekte, ki so odstranjeni s seznama za Unijo, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s projekti skupnega interesa, ki izhajajo iz te uredbe. Ta člen ne vpliva na finančna sredstva Unije za projekt, ki so bila izplačana pred odločitvijo o odstranitvi projekta s seznama.

Za projekte, ki so odstranjeni s seznama za Unijo, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s projekti skupnega interesa, ki izhajajo iz te uredbe. Ta člen ne vpliva na finančna sredstva Unije za projekt, ki so bila izplačana pred odločitvijo o odstranitvi projekta s seznama, razen če je bila odločitev sprejeta na podlagi namernega zavajanja v skladu s točko (c) prvega pododstavka.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, lahko Komisija imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujati projekt(-e), za katerega(-re) je zadolžen evropski koordinator, ter čezmejni dialog med predstavniki projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

(a) spodbujati projekt(-e), za katerega(-re) je zadolžen evropski koordinator, ter čezmejni dialog med predstavniki projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, h katerim izrecno spadajo regionalni in lokalni organi;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) svetovati predstavnikom projekta o finančnem svežnju za projekt;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. S sprejetjem seznama projektov skupnega interesa za Unijo se ugotovita javni interes in nujnost teh projektov v zadevnih državah članicah, pri čemer ga kot takega priznajo vse zadevne strani.

2. V zadevnih državah članicah se ugotovita javni interes in nujnost teh projektov s sprejetjem seznama projektov skupnega interesa za Unijo, ki ga kot takega priznajo vse zadevne strani, med katere izrecno spadajo regionalni in lokalni organi kot zastopniki državljanov, ki jih ti ukrepi zadevajo.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju ustreznih ukrepov in zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa.

Komisija v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izda smernice za pomoč državam članicam pri določanju in izvajanju ustreznih ukrepov in za zagotavljanje usklajene uporabe postopkov okoljskega ocenjevanja, ki ga je treba v skladu z zakonodajo EU izvesti za projekte skupnega interesa, ter spremlja njihovo uporabo.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice si prizadevajo za najučinkovitejšo možno obravnavo ugovorov zoper materialno ali postopkovno zakonitost celovite odločitve.

4. Države članice si prizadevajo za najučinkovitejšo možno obravnavo ugovorov zoper materialno ali postopkovno zakonitost celovite odločitve in jih določijo prednostni status v upravnem in sodnem sistemu.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Predstavnik projekta pripravi najpozneje tri mesece po začetku postopka izdajanja dovoljenj v skladu s členom 11(1)(a) zasnovo za sodelovanje javnosti in jo predloži pristojnemu organu. Pristojni organ zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti najpozneje v enem mesecu. Koncept vključuje vsaj informacije iz točke 3 Priloge VI.

3. Predstavnik projekta pripravi najpozneje tri mesece po začetku postopka izdajanja dovoljenj v skladu s členom 11(1)(a) zasnovo za sodelovanje javnosti in jo predloži pristojnemu organu. Pristojni organ zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti najpozneje v enem mesecu. Koncept vključuje vsaj informacije iz točke 3 Priloge VI. Predstavnik projekta sporoči morebitne bistvene spremembe odobrenega koncepta pristojnemu organu, ki lahko zahteva spremembe.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predstavniki projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so dostopna za javnost.

Predstavniki projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so dostopna za javnost. To v skladu z zakonodajo zadevne države članice vključuje objavo možnosti izvedbe projekta v najbolj razširjenih regionalnih in mestnih časopisih, v skladu s točko 4(a) Priloge VI.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) organe, zainteresirane strani in javnost, ki jih postopek zadeva;

(b) zadevne nacionalne in regionalne organe, zainteresirane strani in javnost, ki jih postopek verjetno zadeva;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Predstavnik projekta zagotovi popolnost in zadostno kakovost vloge ter med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje pristojnega organa. Za namene upoštevanja rokov in skladnosti s podrobnim časovnim razporedom iz odstavka 3 predstavnik projekta sodeluje s pristojnim organom.

4. Predstavnik projekta zagotovi popolnost in zadostno kakovost vloge ter med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje pristojnega organa. Za namene upoštevanja rokov in skladnosti s podrobnim časovnim razporedom iz odstavka 3 predstavnik projekta v celoti sodeluje s pristojnim organom.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V.

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe Agenciji ter Komisiji svoji zadevni metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za usklajeno analizo stroškov in koristi energetskega sistema na ravni Unije, in sicer za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a) do (d) in 2 Priloge II. Metodologija je pripravljena v skladu z načeli iz Priloge V in zajema predvsem povezovanje zadevnih regionalnih organov, drugih upravljavcev infrastrukture in zadevnih organizacij, ki jih zastopajo.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Točka (a) po sprejetju prvih desetletnih načrtov za razvoj omrežja na podlagi metodologije iz člena 12(7) vključuje posodobljeno različico rezultatov analize stroškov in koristi ENTSO na podlagi razvoja dogodkov po njeni objavi. Predstavniki projekta lahko v rezultate analize stroškov in koristi ENTSO vključijo tudi svoje opombe ali dodatne podatke, ki niso zajeti v tej analizi.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so tveganja predstavnika projekta v zvezi s projektom za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer so izvzeti projekti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, in kadar taka tveganja niso izvzeta v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude pri uporabi člena 37(8) Direktive 2009/72/ES, člena 41(8) Direktive 2009/73/ES, člena 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

1. Kadar so tveganja predstavnika projekta v zvezi s projektom za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz točk 1 in 2 Priloge II, pri čemer so izvzeti projekti shranjevanja električne energije v obliki črpalno-akumulacijske elektrarne, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, in kadar ta tveganja niso izvzeta v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ter ob upoštevanju pričakovanih prihodnjih stroškov za odjemalce energije, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude pri uporabi člena 37(8) Direktive 2009/72/ES, člena 41(8) Direktive 2009/73/ES, člena 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Spodbuda, dodeljena z odločitvijo, upošteva posebne značilnosti tveganja in zajema:

3. Spodbuda, dodeljena z odločitvijo, upošteva posebne značilnosti tveganja in med drugim zajema:

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) kateri koli drug ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen.

(d) vsak drugi ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen, vključno z zmanjševanjem tveganja višjih obratovalnih stroškov izvedenih projektov energetske infrastrukture.

Obrazložitev

Za poenostavitev postopka vlaganja za podjetnike, ki sodelujejo pri razvoju projektov energetske infrastrukture, seznam spodbud, ki so na voljo, ne bi smel biti omejen na tiste iz člena 14(3) in bi moral pokrivati tudi tveganje predvidenih višjih obratovalnih stroškov po izvedbi infrastrukturnih projektov.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Vsak nacionalni regulativni organ objavi do 31. julija 2013 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za prenos električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov.

5. Vsak nacionalni regulativni organ, ki je sprejel odločitev v zvezi z zagotavljanjem dodatnih spodbud, objavi do 31. julija 2013 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za prenos električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1, 2 in 4 Priloge II, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope].

1. Projekti skupnega interesa so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope].

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a) do (d) in (2) Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če se izvajajo v skladu s postopkom iz odstavka 6(b) člena 5 ali če izpolnjujejo naslednja merila:

2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a) do (d), (2) in (3) Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če se izvajajo v skladu s postopkom iz odstavka 6(b) člena 5 ali če izpolnjujejo naslednja merila:

Obrazložitev

Izključitev naftovodov iz finančne podpore ni logična.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) analiza stroškov in koristi za projekt v skladu z odstavkom 4(a) člena 13 dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost; in

(a) analiza stroškov in koristi za projekt v skladu z odstavkom 4(a) člena 13 dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost, inovativnost in socialne ter okoljske koristi; in

Obrazložitev

Prvi dve merili za projekte skupnega interesa iz člena 15(2) sta že dovolj kompleksni, da omogočata pravičen in smiseln izbor. Zato sprejetje odločitve o čezmejni razporeditvi stroškov ne bi smelo biti obvezno merilo.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) projekt ni ustrezen glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji ali posojilodajalci. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 14(3) se upoštevata pri oceni poslovne sposobnosti preživetja projekta; in

(b) projekt ni ustrezen glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji ali posojilodajalci. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 14(3) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta;

Obrazložitev

Prvi dve merili za projekte skupnega interesa iz člena 15(2) sta že dovolj kompleksni, da omogočata pravičen in smiseln izbor. Zato sprejetje odločitve o čezmejni razporeditvi stroškov ne bi smelo biti obvezno merilo.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) za projekt je bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 13 ali za projekte, ki so bili izvzeti v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, je bilo predloženo mnenje pristojnih nacionalnih regulativnih organov in Agencije o sposobnosti gospodarskega preživetja projekta.

(c) neobvezno – za projekt je bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 13 ali za projekte, ki so bili izvzeti v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES ali členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009, je bilo predloženo mnenje pristojnih nacionalnih regulativnih organov in Agencije o tržni izvedljivosti projekta.

Obrazložitev

Prvi dve merili za projekte skupnega interesa iz člena 15(2) sta že dovolj kompleksni, da omogočata pravičen in smiseln izbor. Zato sprejetje odločitve o čezmejni razporeditvi stroškov ne bi smelo biti obvezno merilo.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(e) in 4 Priloge II, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če lahko zadevni predstavniki projektov dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov in majhno poslovno sposobnost preživetja.

3. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk 1(e) in 4 Priloge II, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela v skladu z določbami [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope], če lahko zadevni predstavniki projektov dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov in tržno neizvedljivost ali povečano operativno tveganje.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) načina vključenosti regionalnih organov v izvajanje projektov, s posebnim poudarkom na njihovi dejavni udeležbi v fazah izvajanja naložb v zadevnih regijah.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 17 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) povezave na spletna mesta projekta, ki jih vzpostavijo predstavniki projekta.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) sredstva, ki jih je Unija dodelila in izplačala za vsak projekt skupnega interesa;

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) način vključenosti regionalnih organov v izvajanje projektov, s posebnim poudarkom na njihovi dejavni udeležbi v fazah izvajanja naložb v zadevnih regijah;

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc) razvoj dogodkov na področju že izvedenih naložb in možne ovire za projekte skupnega interesa, ki lahko preprečijo njihovo ustrezno izvajanje v rokih, ki so jih določili pristojni organi.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Priloga 1 – del 1 – točka 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod in s tretjimi državami za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Priloga I – del 2 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Plinske povezave med severom in jugom v Zahodni Evropi („PSJ Zahod – plin“): povezovalne zmogljivosti plinskih povezav med severom in jugom v Zahodni Evropi za dodatno širitev oskrbovalnih poti ter povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.

(5) Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – plin“): plinska infrastruktura povezav med severom in jugom v zahodni Evropi za dodatno diverzifikacijo oskrbovalnih poti ter povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.

Zadevne države članice: Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

Zadevne države članice: Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

Obrazložitev

Opredelitev nekaterih plinskih koridorjev je treba preoblikovati tako, da bo vsebovala vse vrste infrastrukture (tudi podzemna skladišča in terminale za utekočinjeni zemeljski plin) ter bo nevtralno ubesedena. Bolj na splošno je bistveno, da ne bodo izključene naložbe, ki bi lahko bile potrebne za povečanje čezmejnih zmogljivosti, kakršna je povečanje prožnosti sistema.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Priloga I – del 2 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“): regionalne plinske povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem ter Črnim morjem predvsem za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

(6) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“): regionalna plinska infrastruktura med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem ter Črnim morjem, predvsem za diverzifikacijo in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka republika, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka republika, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Obrazložitev

Opredelitev nekaterih plinskih koridorjev je treba preoblikovati tako, da bo vsebovala vse vrste infrastrukture (tudi podzemna skladišča in terminale za utekočinjeni zemeljski plin) ter bo nevtralno ubesedena. Bolj na splošno je bistveno, da ne bodo izključene naložbe, ki bi lahko bile potrebne za povečanje čezmejnih zmogljivosti, kakršna je povečanje prožnosti sistema.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Priloga I – del 2 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Južni plinski koridor („JPK“): prenos plina iz Kaspijskega bazena, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja v Unijo za povečanje raznolikosti dobave plina.

(7) Južni plinski koridor („JPK“): plinska infrastruktura za večjo diverzifikacijo dobave plina iz Kaspijskega bazena, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja v Unijo.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Madžarska, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Madžarska, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Obrazložitev

Opredelitev nekaterih plinskih koridorjev je treba preoblikovati tako, da bo vsebovala vse vrste infrastrukture (tudi podzemna skladišča in terminale za utekočinjeni zemeljski plin) ter bo nevtralno ubesedena. Bolj na splošno je bistveno, da ne bodo izključene naložbe, ki bi lahko bile potrebne za povečanje čezmejnih zmogljivosti, kakršna je povečanje prožnosti sistema.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Priloga I – del 3 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Naftovodi v srednjevzhodni Evropi („NV“): interoperabilnost omrežja naftovodov v osrednji Vzhodni Evropi za povečanje varnosti oskrbe in zmanjšanje okoljskih tveganj.

(1) Koridorji za diverzifikacijo oskrbe z nafto v srednjevzhodni Evropi („NV“): interoperabilnost omrežja naftovodov v osrednji vzhodni Evropi za povečanje varnosti oskrbe in zmanjšanje okoljskih tveganj.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo pod kategorije iz točke 1 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 6 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.

V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo pod kategorije iz točke 1 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, ustreznih regionalnih organov iz vseh zadevnih držav članic, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 6 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 714/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru projektov na področju plina, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 7 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za plin.

(1) V primeru projektov na področju plina, ki spadajo pod kategorije iz točke 2 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, ustreznih regionalnih organov iz vseh zadevnih držav članic, upravljavcev prenosnih sistemov, ki morajo sodelovati na regionalni ravni v skladu s členom 7 Direktive 2009/72/ES in členom 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, vseh zadevnih upravljavcev infrastrukture in organizacij, ki te upravljavce zastopajo, ter predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za plin.

Obrazložitev

Predlagana uredba bi morala priznati vlogo, ki jo imajo terminali za utekočinjeni zemeljski plin in podzemna skladišča pri zagotavljanju prožnosti za notranji energetski trg. V skladu s tem bi morali imeti upravljavci skladišč in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin uradno status zainteresirane strani v postopku izbire projektov skupnega interesa in v analizi stroškov in koristi; zato bi morali imeti ti upravljavci infrastrukture in organizacije, ki jih zastopajo (GIE), uradno status zainteresirane strani pri sestavi skupin, saj predstavlja upravljavce skladišč in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki so tudi predstavniki projektov.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo pod kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in Komisije.

V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo pod kategorije iz točk 3 in 4 Priloge II, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, ustreznih regionalnih organov iz vseh zadevnih držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in Komisije.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – točka 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Predstavniki projekta in Agencija imajo sicer vse ostale pravice kot člani skupine, nimajo pa glasovalnih pravic in se lahko končnega sprejetja predlaganega seznama za predložitev v skladu s členom 3(4) udeležijo le kot opazovalci.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Priloga III – del 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Vsak predstavnik projekta predloži članom ustrezne skupine vlogo za izbiro projekta skupnega interesa, ki vključuje oceno projekta z vidika njegovega prispevka k izvajanju prednostnih nalog iz Priloge I in izpolnjevanja ustreznih meril iz člena 6 ter druge informacije, ki so potrebne za oceno projekta.

(1) Vsak predstavnik projekta predloži članom ustrezne skupine vlogo za izbiro projekta skupnega interesa, ki vključuje oceno projekta z vidika njegovega prispevka k izvajanju prednostnih nalog iz Priloge I in izpolnjevanja ustreznih meril iz člena 4 ter druge informacije, ki so potrebne za oceno projekta.

Obrazložitev

Napaka v besedilu

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Priloga III – del 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Predlagani projekti za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz točke (1)(a) do (d) Priloge II, so del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 714/2009 sprejme ENTSO za električno energijo.

črtano

Obrazložitev

Vnos projekta v desetletni razvojni načrt omrežja ni nujen pogoj za opredelitev projekta kot projekta v skupnem interesu. Izbira projektov skupnega interesa mora temeljiti na tem, ali projekti izpolnjujejo vsa ustrezna merila iz te uredbe in prinašajo zadostne socialno-ekonomske koristi za celotno Unijo, in ne na tem, ali so del načrta ENTSO-E.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Priloga III – del 2 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V primeru vseh seznamov projektov skupnega interesa na ravni Unije, sprejetih po 1. avgustu 2013, so predlagani projekti za prenos in shranjevanje plina, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 715/2009 sprejme ENTSO za plin.

(4) V primeru vseh seznamov projektov skupnega interesa na ravni Unije, sprejetih po 1. avgustu 2013, so predlagani projekti za prenos plina, sprejem, ponovno uplinjanje ali raztezanje utekočinjenega zemeljskega plina in shranjevanje plina, ki spadajo v kategorije iz točke 2 Priloge II, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) 715/2009 sprejme ENTSO za plin.

Obrazložitev

Zaradi doslednosti bi morali biti vključeni terminali za utekočinjeni zemeljski plin, ki so navedeni tudi v točki 2 Priloge II.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Priloga IV – točka 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) Interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerita v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za področje analize iz točke 10 Priloge V glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe v izjemnih vremenskih pojavih, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture.

(c) Interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerita v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za področje analize iz točke 10 Priloge V glede ustreznosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe v izjemnih vremenskih pojavih ter njihov učinek na odpornost infrastrukture.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Priloga IV – točka 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) Trajnost se izračuna kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij, za podporo rezervnim sistemom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali pretvorbe energije v plin in prenosa bioplina, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe podnebnih razmer.

(d) Trajnost se izračuna kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij, za podporo rezervnim sistemom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali pretvorbe energije v plin in prenosa bioplina, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe zaradi izjemnih vremenskih pojavov.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Priloga V – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Sklop podatkov je v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi zakonodajami, veljavnimi na datum analize. Sklopi podatkov, uporabljeni za električno energijo in plin, so skladni, zlasti v zvezi s predpostavkami glede cen in količin na posameznem trgu. Sklopi podatkov se pripravijo po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani. Komisija in Agencija po potrebi zagotovita dostop do potrebnih komercialnih podatkov tretjih strani.

(2) Sklop podatkov je v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi zakonodajami, veljavnimi na datum analize. Sklopi podatkov, uporabljeni za električno energijo in plin, so skladni, zlasti v zvezi s predpostavkami glede cen in količin na posameznem trgu. Sklopi podatkov se pripravijo po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, vključno z akademskimi krogi, okoljskimi organizacijami, podatki pa so dostopni javnosti. Komisija in Agencija po potrebi zagotovita dostop do potrebnih komercialnih podatkov tretjih strani.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Priloga V – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Analiza stroškov in koristi upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje v času tehničnega trajanja projekta ter po potrebi stroške razgradnje in ravnanja z odpadki. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.

(5) Analiza stroškov in koristi upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje v času tehničnega trajanja projekta ter stroške razgradnje in ravnanja z odpadki, pa tudi druge zunanje okoljske učinke. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Priloga V – točka 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Analiza stroškov in koristi pri prenosu in shranjevanju električne energije upošteva vsaj učinke na kazalnike iz Priloge III. Poleg tega v skladu z metodami, uporabljenimi za pripravo najnovejšega razpoložljivega desetletnega načrta za razvoj omrežja za električno energijo, upošteva zlasti učinke projekta na naslednja področja:

(6) Analiza stroškov in koristi pri prenosu in shranjevanju električne energije upošteva vsaj učinke na kazalnike iz Priloge IV. Poleg tega v skladu z metodami, uporabljenimi za pripravo najnovejšega razpoložljivega desetletnega načrta za razvoj omrežja za električno energijo, upošteva zlasti učinke projekta na naslednja področja:

Obrazložitev

Napaka v besedilu

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga V1 – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Priloga V1 – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi – najkasneje ob začetku postopka izdaje dovoljenj – pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Priloga V1 – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

(a) zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predstavnik projekta;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Priloga VI – točka 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) predvidenih ukrepih;

(b) predvidenih ukrepih, vključno s predlaganimi splošnimi kraji in datumi namenskih srečanj;

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Priloga VI – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Namenska srečanja iz točke 4(c) te priloge potekajo na kraju in ob času, ko se jih lahko udeleži največje število zainteresiranih strani. Pristojni organ lahko zahteva, da predstavniki projektov olajšajo udeležbo zainteresiranih strani, ki se sicer iz finančnih ali drugih razlogov ne bi mogle udeležiti sestanka.

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

REGI

15.11.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Wojciech Michał Olejniczak

23.11.2011

Obravnava v odboru

26.4.2012

 

 

 

Datum sprejetja

29.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Jean-Paul Besset, Alain Cadec, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivars Godmanis, Lena Kolarska-Bobińska, Ivari Padar, László Surján, Giommaria Uggias

POSTOPEK

Naslov

Vseevropska energetska infrastruktura ter razveljavitev odločbe št. 1364/2006/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0658 – C7-0371/2011 – 2011/0300(COD)

Datum predložitve EP

19.10.2011

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.11.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

ECON

15.11.2011

ENVI

15.11.2011

IMCO

15.11.2011

TRAN

15.11.2011

 

REGI

15.11.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

António Fernando Correia de Campos

14.12.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

20.10.2011

24.4.2012

30.5.2012

 

Datum sprejetja

18.12.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Jacky Hénin, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

António Fernando Correia de Campos, Andrzej Grzyb, Roger Helmer, Vladimír Remek, Peter Skinner

Datum predložitve

8.2.2013

(1)

UL C 0000, 0.0.2012, str. 0.

(2)

UL C 0000, 0.0.2012, str. 0.

(3)

UL C 277, 13.9.2012, str. 138.

(4)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

  UL C 143, 22.5.2012, str. 125.

(5)

          UL C 277, 13.9.2012, str. 143.

(6)

         Stališče Evropskega parlamenta z dne …(še ni objavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne….

(7)

          UL L 262, 22.9.2006, str. 1.

(8)

         Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(9)

          UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

(10)

        UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

(11)

        UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

(12)

           UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(13)

       UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(14)

        UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(15)

        UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(16)

        UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(17)

        UL L 26, 28.1.2012, str. 1.

(18)

        UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

(19)

           V imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES dne 17. februarja 2005 (UL 2005 L 124, str. 1).

(20)

        UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

(21)

       UL L 200, 31.7.2009, str. 31.

(22)

*         UL: prosimo, vstavite datum – tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

(23)

*         UL: prosimo, vstavite datum šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(24)

*         UL: prosimo, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(25)

*         UL: prosimo, vstavite datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(26)

*         UL: prosimo, vstavite datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

(27)

        Direktiva evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 176, 15.7.2003, str. 57).

(28)

        Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 176, 15.7.2003, str. 1).

(29)

*         UL: Prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.

(30)

       UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

(31)

       UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(32)

*         UL: Prosimo, vstavite datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(33)

+         UL: Prosimo, vstavite številko in datum objave te uredbe.

(34)

++ .          UL: Prosimo, vstavite sklic na objavo te uredbe.

(35)

*          UL: Prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

(36)

+             UL: Prosimo, vstavite številko in datum objave te uredbe.

(37)

++           UL: Prosimo, vstavite sklic na objavo te uredbe.

(38)

*         UL: Prosimo, vstavite številko te uredbe.

(39)

+             UL: Prosimo, vstavite številko in datum objave te uredbe.

(40)

++           UL: Prosimo, vstavite sklic na objavo te uredbe.

(41)

*          UL: Prosimo, vstavite številko te uredbe.

(42)

*         UL: Prosimo, vstavite datum – prvi dan meseca, ki sledi dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

(43)

        Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

(44)

        Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

(45)

        Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

(46)

        Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

(47)

*         UL: prosimo, vstavite datum – osem mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(48)

Direktiva 2009/29/ES

(49)

Direktiva 2009/28/ES

(50)

Direktiva 2009/31/ES

(51)

Uredba (EU) št. 994/2010

(52)

Direktivi 2009/72/ES in 2009/73/ES ter uredbe (ES) 713/2009, 714/2009 in 715/2009

(53)

Poročevalec: Francisco Sosa Wagner

(54)

Sklepi Evropskega sveta, 4. februarja 2011.

(55)

COM(2010)0677.

(56)

COM(2011)0500/I in COM(2011)0500/II (poglavja o posameznih politikah).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov