POROČILO o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2014, oddelek III – Komisija
22.2.2013 - (2013/2010(BUD))
Odbor za proračun
Poročevalka: Anne E. Jensen
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2014, oddelek III – Komisija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 312, 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum)[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o novem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013[3],
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013[4] ter treh s tem povezanih skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije,
– ob upoštevanju poglavja 7 v naslovu II Poslovnika,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. junija 2012 in 19. oktobra 2012 o paktu za rast in delovna mesta;
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7‑0043/2013),
A. ker je Evropska unija z Lizbonsko pogodbo dobila pomembne nove pristojnosti, na primer na področju zunanjega delovanja, športa, vesolja, podnebnih sprememb, energije, turizma in civilne zaščite;
B. ker je v skladu s členom 312 Lizbonske pogodbe večletni finančni okvir zdaj določen s Pogodbo in ga v obliki uredbe soglasno sprejme Svet, potem ko ga v Evropskem parlamentu odobri večina poslancev;
C. ker se sedanji večletni finančni okvir izteče konec leta 2013 in ker bi se moral leta 2014 prvo leto izvajati naslednji večletni finančni okvir;
D. ker bo leto 2013 prvo leto izvajanja nove uredbe o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije;
Splošno ozadje
1. je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 o prihodnjem večletnem finančnem okviru; vztraja, da Evropski parlament še ne bo odobril nove uredbe o večletnem finančnem okviru; Evropska komisija bi morala pripraviti predlog proračuna za leto 2014 na osnovi lastnega predloga za večletni finančni okvir 2014–2020, če pa dogovor o novem okviru ne bo dosežen, pa bi morala svoj predlog prilagoditi v skladu s členom 312(4) Pogodbe;
2. opozarja, da bodo v primeru, da soglasje o novem večletnem finančnem okviru ne bo doseženo do konca leta, začeli veljati člen 312(2), v skladu s katerim Svet sprejme uredbo o večletnem finančnem okviru šele, ko Evropski parlament v postopku odobritve da svoje soglasje, člen 312(4), ki predvideva uporabo zgornjih meja iz zadnjega leta takrat veljavnega večletnega finančnega okvira, kadar se ne doseže pravočasno soglasje o naslednjem večletnem finančnem okviru, in člen 30 sedanjega medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, kar pomeni, da se bodo do sprejetja nove uredbe o večletnem finančnem okviru podaljševale zgornje meje za leto 2013 in se prilagajale s fiksnim deflatorjem, ki znaša 2 % letno; znova poudarja, da bo v takšnem primeru pripravljen hitro doseči sporazum s Svetom in Komisijo o zagotovitvi veljavnosti pravne podlage za programe in politike EU v letu 2014;
3. se zaveda, da je opredeljevanje splošnih smernic za proračun za leto 2014 težavna naloga, saj obstajajo mnoge nejasnosti glede zgornje meje za obveznosti v navedenem letu; poudarja, da bi se ta meja utegnila gibati od 143,8 milijarde EUR v cenah iz leta 2014 – če bo sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020 dosežen na osnovi pogajalskega svežnja Evropskega sveta z dne 23. novembra 2012 – do 155,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2014, če bo podaljšana zgornja meja iz leta 2013;
4. ugotavlja, da so evropski politični voditelji zaradi gospodarske in finančne krize dosegli soglasje o tesnejšem gospodarskem, javnofinančnem, finančnem in bančnem povezovanju ter o boljšem vodenju, pokazalo pa se je tudi, da je treba spodbuditi rast, sicer ne bo mogoče obnoviti javnih financ; opozarja, da bi bilo zmanjšanje evropskega proračuna v nasprotju s temi političnimi cilji;
Zadostna in realistična raven plačil
5. meni, da bi z načrtovanjem zadostne in realistične ravni plačil v začetku proračunskega cikla preprečili nepotrebne zaplete pri izvajanju proračuna, kot smo jim bili priča zlasti v proračunu za leto 2012;
6. opozarja, da je zaradi neomajnega stališča Sveta v pogajanjih skupna raven plačil v proračunu za leto 2013 za 5 milijard EUR nižja kot v oceni potreb po plačilih v predlogu proračuna, ki jo je pripravila Komisija; poudarja, da je predlog Komisije temeljil na popravljenih napovedih za leto 2013, ki so jih države članice same zmanjšale, in na domnevi, da bodo vsi zahtevki za izplačilo, prejeti v letu 2012, poravnani iz proračuna za leto 2012; je zaradi tega izjemno zaskrbljen zaradi ravni plačil v proračunu za leto 2013 in poudarja, da ta raven sredstev ne bo zadoščala za kritje dejanskih potreb po plačilih v letu 2013, saj razlika plačil do zgornje meje večletnega finančnega okvira, ki je ostala v proračunu za leto 2013, znaša 11,2 milijarde EUR, pri čemer samo neporavnana plačila iz leta 2012, prenesena v naslednje leto, znašajo več kot 16 milijard EUR; opozarja, da bo nenehno in pretirano vsakoletno odlaganje plačil povzročilo hude težave v prihodnjih letih;
7. pripisuje izjemno politično pomembnost skupnim izjavam, ki so jih decembra 2012 na najvišji politični ravni podpisali Parlament, Svet in Komisija, saj gre za sestavni del sporazuma med vejama proračunskega organa o proračunu za leto 2013, v skladu z njimi pa bodo v proračunu EU za leto 2013 zagotovljena potrebna dodatna plačila, da bo lahko Unija plačala svoje račune ter ohranila politično verodostojnost in solventnost;
8. opozarja, da Komisija v skladu z določbami skupne izjave o plačilih za leto 2012 v začetku leta 2013 predloži predlog spremembe proračuna, katerega namen je izključno kritje zahtevkov za leto 2012 v višini 2,9 milijarde EUR, katerih izplačevanje je bilo začasno ustavljeno, in drugih neizpolnjenih pravnih obveznosti, in sicer brez poseganja v pravilno izvrševanje proračuna za leto 2013; spominja, da so bili novembra in decembra 2012 Komisiji predloženi dodatni zahtevki za plačila v okviru skupnega upravljanja v višini približno 16 milijard EUR, in da bo treba te zahtevke poravnati v letu 2013; zato poziva Komisijo, naj predlog spremembe proračuna predloži nemudoma in najkasneje do konca marca 2013, saj bi se tako izognili poseganju v proračunski postopek za leto 2014;
9. prav tako poziva Komisijo in Svet, naj konstruktivno sodelujeta s Parlamentom, da bi v prihodnjih proračunskih ciklih povečali natančnost napovedi in dosegli sporazum o realističnih in zadostnih proračunskih ocenah, ki bi morale vsebovati jasne in podrobne podatke o naravi vseh napovedi glede plačil, ter tako preprečili, da bi se te razmere ponovile;
10. v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu posreduje mesečna poročila o obdelavi zahtevkov držav članic (razvrščena po državi članici in skladu) za izplačila iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada, skladov za razvoj podeželja in sklada za ribištvo. Informacije iz teh mesečnih poročil bi morale biti osnova za spremljanje izpolnjevanja obveznosti, o katerih so se institucije dogovorile;
11. prav tako zahteva, da se kolikor hitro mogoče ustanovi medinstitucionalna delovna skupina za plačila, ki bo gradila na izkušnjah z medinstitucionalnih srečanj o plačilih, ki so potekala v okviru proračunskega postopka za leto 2013; je trdno prepričan, da so takšna srečanja na politični ravni potrebna zato, da bo mogoče preprečiti nesporazume glede točnosti zneskov in ocen o potrebah po plačilih; je zlasti prepričan, da bi morala ta delovna skupina prednostno obravnavati odstopanje med napovedmi organov držav članic glede odhodkov iz deljenega upravljanja in zneskom plačil, ki ga želi Svet kolektivno vsiliti med proračunskimi pogajanji; poziva k organizaciji prvega medinstitucionalnega srečanja o plačilih v prvem polletju 2013;
12. je zelo zaskrbljen, ker so neporavnane obveznosti kljub 99-odstotni stopnji izvrševanja plačil ob koncu leta 2012 v zadnjem letu povečale za 10 milijard EUR in dosegle nezaslišano raven 217,3 milijarde EUR; pričakuje, da bo znesek neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2013 še višji; svari pred prestrogo uporabo pravila o samodejni sprostitvi obveznosti kot rešitvi problema neporavnanih obveznosti, saj bi to bilo v nasprotju s paktom za rast in delovna mesta, ki ga je junija 2012 sprejel Evropski svet; meni, da bi bilo treba na letošnjih medinstitucionalnih srečanjih o plačilih podrobno preučiti razliko med sredstvi za obveznosti in sredstvi za plačila, vzpostaviti dialog s Komisijo, da bi se v celoti razrešilo vprašanje sestave neporavnanih obveznosti, in oceniti, ali je trenutno zelo visok znesek neporavnanih obveznosti mogoče pripisati predvsem gospodarski krizi ali morda širšim, strukturnim problemom; poziva institucije, naj v primeru, če se bo izkazalo, da gre za strukturni problem, sodelujejo in sprejmejo ustrezen načrt ukrepanja, da bo mogoče težavo nezaslišane ravni neporavnanih obveznosti v naslednjem večletnem finančnem okviru odpraviti; vztraja pri tem, da se mora Svet vzdržati vnaprejšnjega določanja ravni plačil, ne da bi upošteval dejanske potrebe in pravne obveznosti; ugotavlja tudi, da kopičenje neporavnanih obveznosti spodkopava preglednost proračuna EU, saj ni povsem jasno, kakšne so povezave med obveznostmi in plačili v posameznem proračunskem letu;
13. opozarja, da je leto 2014 leto prehoda med dvema večletnima finančnima okviroma, in pričakuje, da bo Komisija v finančno načrtovanje za leto 2014 vključila temeljito in realistično oceno ravni sredstev, pri tem pa upoštevala, da bo treba vprašanje neporavnanih obveznosti konec leta 2013 nujno obravnavati, tudi če se večletni finančni program v začetnem letu izvaja počasneje kot v zadnjem letu in je zaradi tega raven potreb po plačilih v začetku večletnega finančnega obdobja ponavadi nižja kot ob koncu;
14. poziva Komisijo, naj ob sprejetju predloga proračuna za leto 2014 predloži jasne in konkretne dokaze o povezavi med zneskom sredstev, ki ga predlaga, in izvajanjem pakta za rast in delovna mesta, ki ga je sprejel Evropski svet iz junija 2012;
15. vztraja, da se je med pogajanji o proračunu za leto 2013 ponovno izkazalo, da je sistem financiranja proračuna EU, pri katerem prispevki držav članic predstavljajo več kot 75 % vseh prihodkov EU, v nasprotju z besedilom in duhom Pogodbe in da je zaradi tega sistema proračun EU v celoti odvisen od državnih blagajn, kar je lahko v času proračunskega varčevanja še posebej škodljivo; zahteva, da se z uvedbo novih in dejansko lastnih sredstev, kot sta davek na finančne transakcije in novi evropski DDV, spremeni struktura prihodkov Unije; ponovno izraža podporo predlogu Komisije o reformi sistema lastnih sredstev;
Vloga proračuna EU pri izvajanju strategije EU 2020 in pospeševanju gospodarske rasti ter ustvarjanju delovnih mest
16. opozarja, da bo leto 2014 predvidoma prvo leto izvajanja novega večletnega finančnega okvira in da je ta okvir pomemben za uspešen začetek novega načrtovalnega obdobja; meni, da bi morala biti prednostna naloga evropskega proračuna v letu 2014 ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost, spodbuditi zaposlovanje in boj proti brezposelnosti mladih;
17. opozarja na posebno naravo proračuna EU, ki znaša samo 1 % BDP EU in je naložbeni proračun z velikim učinkom vzvoda; poudarja, se ga 94 % prek politik in programov vrne državam članicam in evropskim državljanom, zato ga ne gre obravnavati kot dodatno breme, pač pa kot orodje za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da bi se brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bi bile povsem nemogoče; meni, da bi vsakršno zmanjšanje proračuna EU neizogibno povečalo neravnovesja ter omejilo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije, pa tudi njeno povezanost, ter tako spodkopalo načelo solidarnosti, ki je temeljna vrednota EU; meni, da je zahteva za „več Evrope“ brez pomena, če je pospremljena s predlogi za občutno krčenje sredstev EU;
18. je seznanjen s trajnimi gospodarskimi in proračunskimi omejitvami na nacionalni ravni ter s prizadevanji držav članic za konsolidacijo javnih financ; poudarja pa, da je proračun EU učinkovito orodje za naložbe in solidarnost ter ima preverjeno dodano vrednost tako na evropski kot na nacionalni ravni; je prepričan, da ima proračun sposobnost spodbuditi gospodarsko rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, ki je še bolj pomembna v času gospodarskih težav, saj bo ustvarila pogoje za uspešnost omenjene konsolidacije, in meni, da bi bilo treba proračun EU obravnavati kot instrument za izhod iz krize;
19. poudarja, da je treba povečati finančno podporo in okrepiti dejavnosti v zvezi z uvedbo kakovostnih izobraževalnih sistemov, ki združujejo praktično usposabljanje s poklicnim izobraževanjem; poziva k večji podpori za sodelovanje med državami članicami na področju poklicnega izobraževanja, da se bo mogoče uspešno spopasti z brezposelnostjo mladih; v zvezi s tem spominja na predlog za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade[5];
20. opozarja, da vsi makroekonomski ukrepi za finančno stabilizacijo, sprejeti po letu 2008, še niso končali gospodarske in finančne krize; zato meni, da si morajo za vrnitev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi države članice še naprej prizadevati izkoristiti potencial za trajnostno in vključujočo rast, na primer s spodbujanjem izobraževanja, vseživljenjskega učenja in mobilnosti; del rešitve mora biti dobro usmerjen, trden in zadosten proračun EU, ki je potreben za dodatno pomoč pri usklajevanju in krepitvi nacionalnih prizadevanj;
21. zato poziva države članice, naj preučijo sinergije med nacionalnimi prizadevanji za konsolidacijo in dodano vrednostjo proračuna EU z dobro zastavljenimi prednostnimi nalogami, ki omogočajo izvajanje že sprejetih političnih zavez na najvišji ravni; opozarja, da je izvajanje političnih zavez in prednostnih nalog precej učinkovitejše, kadar obstajajo sinergije med nacionalnimi proračuni in proračunom EU, ter poudarja, kako pomembne so medparlamentarne razprave o skupni gospodarski in proračunski usmeritvi držav članic in Unije v okviru tedna Evropskega parlamenta v evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike;
22. poziva Komisijo, naj pri predložitvi osnutka proračuna za leto 2014 ustrezno obravnava vlogo proračuna EU v procesu evropskega semestra; poziva zlasti Komisijo, naj zagotovi dejanske in konkretne podatke o tem, kako bi lahko imel predlagani osnutek proračuna EU dejansko sprožilno, pospeševalno, sinergijsko in dopolnilno vlogo pri naložbah na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za izvajanje prednostnih nalog, določenih v okviru evropskega semestra;
23 meni, da lahko odhodki EU večino časa ustvarjajo ekonomije obsega in bi morali samodejno voditi do ocene možnih prihrankov na nacionalni ravni, kar bi bistveno zmanjšalo breme za javne finance držav članic;
24. poudarja, da mora Evropska unija izkoristiti prednosti vseh razpoložljivih orodij in ukrepov, da bi pomagala državam članicam premagati to krizo in preprečiti prihodnje; spominja na izjemno pomembno vlogo, ki jo imajo trije evropski nadzorni organi pri zagotavljanju celovitega uveljavljanja programa finančne uredbe in nadzornih struktur; poziva Komisijo, naj tem trem agencijam v predlogu proračuna za leto 2014 nameni zadostna sredstva, pri pripravi ocene in revizije uredb januarja 2014 pa naj predlaga spremenjen model financiranja agencij, ki bo povečal njihovo neodvisnost, obenem pa ohranil enotnost proračuna EU;
25. poudarja strateški učinek izbire prednostnih nalog za leto 2014, saj gre za prvo leto izvajanja novega večletnega finančnega okvira; poudarja, da mora EU nujno spodbujati rast in konkurenčnost, da bi ustvarila nova delovna mesta, zlasti za mlade;
26. v zvezi s tem opozarja, da bi morala biti strategija EU 2020 v središču naslednjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), in poziva Komisijo, naj opredeli kot prednostno nalogo in jasno prikaže vse povezane naložbe v proračunu za leto 2014, s poudarkom na naložbah s področja trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije), infrastrukture, malih in srednjih podjetij, obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja, podjetništva, zaposlovanja, zlasti zaposlovanja mladih, ter veščin, pa tudi na krepitvi gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije;
27. obžaluje, da je Svet, kot ponavadi, vsesplošno krčil proračunske vrstice, in ga opozarja, naj ne podleže skušnjavi, da bi se v prihodnje ponovno zatekel k tem umetnim zmanjšanjem; se namerava posebej potruditi, da bi zagotovil zadostno raven plačil za politike in programe, ki spodbujajo rast in konkurenčnost;
28. namerava še naprej pozorno preučevati namero Komisije, da zmanjša število zaposlenih v institucijah EU, in opozarja, da ta cilj velja za splošnega; ugotavlja, da bi utegnili imeti ti ukrepi negativne posledice za hitro, redno in učinkovito izvajanje ukrepov in programov EU; meni, da je treba zagotoviti in celo okrepiti učinkovitost uprave; meni, da je treba tako pri kratkoročni kot pri dolgoročni spremembi števila delovnih mest najprej opraviti oceno vpliva in v celoti upoštevati tudi pravne obveznosti Unije ter nove pristojnosti in obsežnejše naloge institucij, ki izhajajo iz pogodb; spominja na skupno izjavo o decentraliziranih agencijah, zlasti priložen skupni pristop in njegove določbe o tem, da se agencijam naložijo nove naloge;
29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.
- [1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
- [2] UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0486.
- [4] UL L 000 z dne 00.00.2013, str. 0.
- [5] COM(2012)0729
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
20.2.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 4 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Richard Ashworth, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Claudio Morganti, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Juan Andrés Naranjo Escobar, Alda Sousa, László Surján, Derek Vaughan |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Alexander Alvaro, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jürgen Klute, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Theodor Dumitru Stolojan, Nils Torvalds |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Bill Newton Dunn |
||||