Postopek : 2012/0168(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0125/2013

Predložena besedila :

A7-0125/2013

Razprave :

PV 02/07/2013 - 19
CRE 02/07/2013 - 19

Glasovanja :

PV 03/07/2013 - 8.2
CRE 03/07/2013 - 8.2
Obrazložitev glasovanja
PV 15/04/2014 - 8.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0309
P7_TA(2014)0355

POROČILO     ***I
PDF 759kWORD 220k
26.3.2013
PE 500.449v03-00 A7-0125/2013

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije

(COM(2012)0350 – C7‑0178/2012 – 2012/0168(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Sven Giegold

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije

(COM(2012)0350 – C7‑0178/2012 – 2012/0168(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0350),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0178/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7‑0125/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali razvoj trga in dosedanje izkušnje udeležencev na trgu in nadzornikov, zlasti za obravnavanje razlik med nacionalnimi določbami glede dolžnosti in odgovornosti depozitarjev, plačne politike in sankcij.

(2)       Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih plačnih struktur na zanesljivo obvladovanje tveganj in nadzor tveganega ravnanja posameznikov bi morala za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) veljati izrecna obveznost, da za tiste kategorije osebja, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profile tveganja KNPVP, ki jih upravljajo, uvedejo in ohranjajo plačne politike in prakse, ki so skladne z zanesljivim in učinkovitim obvladovanjem tveganja. Te kategorije osebja bi morale vključevati vse zaposlene in druge člane osebja na ravni sklada ali podsklada, ki sprejemajo odločitve, ki so upravitelji sklada ali osebe, ki sprejemajo odločitve o naložbah v stvarne vrednosti, osebe, ki so pooblaščene, da vplivajo na te zaposlene, ali druge člane osebja, vključno s svetovalci in analitiki za naložbeno politiko, višjim vodstvom in vsemi zaposlenimi, ki jih celotno prejeto plačilo uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in tiste, ki sprejemajo odločitve. Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za KNPVP, ki so investicijske družbe in ne imenujejo družbe za upravljanje.

(3)       V načelih, ki urejajo plačne politike, bi bilo treba upoštevati, da lahko družbe, ki upravljajo KNPVP, navedene politike uporabljajo na različne načine glede na njihovo velikost in na velikost KNPVP, ki jih upravljajo, njihovo notranjo organizacijo ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti. Vendar morajo družbe, ki upravljajo KNPVP, v vsakem primeru zagotoviti, da se ta načela uporabljajo hkrati.

(4)       Načela o preudarnih plačnih politikah iz te direktive bi morala biti skladna z načeli, na katerih temelji Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev, in jih dopolnjevati, ter z delom Odbora za finančno stabilnost in zavezami skupine G20 za ublažitev tveganja v sektorju finančnih storitev.

(4a)     Zajamčena variabilna plačila bi morali biti izjema, ker niso skladna s preudarnim obvladovanjem tveganj ali načelom nagrajevanja po uspešnosti, zato jih ne bi smeli vključiti v bodoče načrte plač in nadomestil.

(4b)     Plačila iz sklada družbam za upravljanje bi morala biti tako kot plačila družbam za upravljanje svojemu osebju združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter interesi vlagateljev.

(4c)     Poleg plačila po načelu sorazmernosti lahko družba za upravljanje zaračuna skladu samo stroške in izdatke, ki so neposredno povezani z vzdrževanjem in zaščito naložb, na primer za sprožitev pravnega postopka, zaščito ali izvrševanje pravic imetnikov pravic premoženja ali za ponovno pridobitev ali nadomestitev izgubljenih sredstev. Komisija bi morala oceniti, kakšni so v državah članicah običajno s produkti povezani stroški in izdatki za maloprodajne naložbene produkte. Komisija bi morala začeti posvetovanje in izvesti oceno učinka, ki bi ji sledil zakonodajni postopek, če bi se izkazala potreba po nadaljnji harmonizaciji.

(5)       Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, bi moral za spodbujanje nadzorne konvergence pri ocenjevanju plačnih politik in praks zagotoviti smernice za preudarne plačne politike v sektorju upravljanja premoženja. Pri oblikovanju takih smernic bi mu moral pomagati Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta. Smernice bi morale vsebovati zlasti nadaljnja navodila o delni nevtralizaciji plačnih načel, združljivih s profilom tveganja, pripravljenostjo za tveganja ter strategijo družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja. Smernice organa ESMA o plačni politiki bi morale biti po potrebi usklajene s smernicami za sklade, za katere velja direktiva o alternativnih investicijskih skladih. Nadalje bi moral organ ESMA nadzorovati ustrezno izvajanje teh smernic s strani nacionalnih organov. Pomanjkljivosti bi bilo treba reševati sproti z nadzornimi ukrepi, da se ohranijo enaki pogoji delovanja na celotnem notranjem trgu.

(6)       Določbe o plačilih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s pogodbami, splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava, veljavno zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter splošno odgovornost upravnih in nadzornih organov zadevnih institucij, pa tudi ne v pravico, kjer je to primerno, socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo in navadami.

(7)       Da bi zagotovili potrebno raven usklajenosti ustreznih regulativnih zahtev v različnih državah članicah, bi bilo treba sprejeti dodatna pravila, ki opredeljujejo naloge in dolžnosti depozitarjev, določajo pravne osebe, ki se lahko imenujejo za depozitarje, in pojasnjujejo odgovornosti depozitarjev v primerih, ko se sredstva KNPVP v hrambi izgubijo, ali v primeru neustreznega izvajanja nadzornih nalog depozitarjev. Takšno neustrezno izvajanje lahko povzroči izgubo sredstev, pa tudi izgubo vrednosti sredstev, če depozitar na primer dopušča naložbe, ki niso v skladu s pravili upravljanja sklada, hkrati pa vlagatelja izpostavlja nepričakovanim ali predvidenim tveganjem. Dodatna pravila bi morala tudi pojasniti pogoje, pod katerimi se depozitarjeve funkcije lahko prenesejo.

(8)       Pojasniti je treba, da bi moral KNPVP imenovati enotnega depozitarja. ki bi izvajal splošen nadzor nad sredstvi KNPVP. Zahteva za uvedbo enotnega depozitarja bi morala zagotoviti, da ima depozitar pregled nad vsemi sredstvi KNPVP, upravitelji sklada in vlagatelji vanj pa imajo na voljo enotno referenčno točko, kamor se obrnejo, če pride do težav v zvezi s hrambo sredstev ali izvajanjem nadzornih funkcij. Hramba sredstev vključuje dejansko hrambo sredstev ali če jih ni mogoče hraniti, preverjanje lastništva navedenih sredstev in vodenje evidenc o njih.

(9)       Depozitar bi moral pri izvajanju svojih nalog ravnati pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in v interesu KNPVP ali vlagateljev v KNPVP.

(10)     Da se zagotovi usklajen pristop na področju učinkovitega izvajanja dolžnosti depozitarjev v vseh državah članicah ne glede na pravno obliko KNPVP, je treba uvesti enoten seznam nadzornih dolžnosti, ki jih ima KNPVP v obliki podjetja (investicijska družba) in KNPVP, ustanovljen na podlagi pogodbe.

(11)     Depozitar bi moral biti odgovoren za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP in zlasti za zagotovitev, da sta denar in gotovina vlagatelja, ki pripadata KNPVP, ustrezno knjižena na računih, ki se odprejo v imenu KNPVP ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP. Zato bi bilo treba sprejeti natančne določbe o spremljanju gotovine, da se zagotovi učinkovita in skladna stopnja zaščite vlagatelja. Pri zagotavljanju, da so denarna sredstva vlagatelja knjižena na gotovinskem računu, bi moral depozitar upoštevati načela iz člena 16 Direktive Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive.

(12)     Da se preprečijo zlorabe gotovinskih transferjev, je treba zahtevati, da se noben gotovinski račun, povezan s transakcijami sredstev, ne sme odpreti brez vednosti depozitarja.

(13)     Vsak finančni instrument, ki se hrani za KNPVP, bi bilo treba razlikovati od lastnih sredstev depozitarja in ga vedno obravnavati kot lastnino navedenega KNPVP. Cilj take zahteve bi moral biti zagotavljanje dodatne zaščite vlagateljev v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti depozitarja.

(14)     Poleg obstoječe dolžnosti hrambe sredstev, ki pripadajo KNPVP, bi sredstva morali razlikovati med tistimi, ki se lahko hranijo, in tistimi, ki jih ni mogoče hraniti, pri čemer za slednje velja zahteva za vodenje evidenc o sredstvih in preverjanje njihovega lastništva. Skupino sredstev, ki se lahko hranijo, je treba jasno ločevati, saj bi morala dolžnost vrnitve izgubljenih sredstev veljati le za to posebno kategorijo finančnih sredstev.

(14a)   Finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, depozitar ali tretje osebe, na katere se prenese funkcija hrambe, ne bi smeli ponovno uporabiti za svoj račun.

(15)    Treba je opredeliti pogoje za prenos dolžnosti depozitarja v zvezi s hrambo na tretjo osebo. Prenos in nadaljnji prenos bi morala biti objektivno utemeljena, zanju pa bi morale veljati stroge zahteve glede ustreznosti tretje osebe, na katero je funkcija prenesena, in glede potrebne strokovnosti, skrbnosti in vestnosti, na podlagi katerih bi moral depozitar izbrati, imenovati in oceniti navedeno tretjo osebo. Za namene doseganja enotnih tržnih pogojev in enako visoke ravni zaščite vlagateljev bi morali biti takšni pogoji usklajeni s tistimi, ki veljajo v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da imajo tretje osebe na voljo potrebna sredstva za izvajanje svojih dolžnosti in da izločajo sredstva KNPVP.

(16)    Zaupanje hrambe sredstev upravitelju sistema poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev ali zaupanje opravljanja podobnih storitev sistemom poravnave vrednostnih papirjev tretjih držav se naj ne bi štelo kot prenos funkcije hrambe.

(17)    Tretja oseba, na katero je prenesena hramba sredstev, bi morala ohranjati zbirni račun, ki je skupni ločeni račun za več KNPVP.

(18)    Kadar je hramba prenesena na tretjo osebo, je treba tudi zagotoviti, da tretja oseba izpolnjuje posebne zahteve o učinkovitem, varnem in skrbnem poslovanju ter nadzoru. Poleg tega bi bilo za zagotovitev, da so finančni instrumenti v posesti tretje osebe, na katero je bila hramba prenesena, treba izvajati redne zunanje revizije.

(19)    Za zagotovitev zadostno visoke stopnje zaščite vlagateljev bi bilo treba sprejeti določbe o delovanju in obvladovanju navzkrižij interesov, veljati pa bi morale v vseh primerih, vključno s primeri prenosa dolžnosti hrambe. Navedena pravila bi morala zlasti zagotoviti jasno delitev nalog in funkcij med depozitarjem, KNPVP in družbo za upravljanje.

(20)    Da se zagotovita visoka stopnja zaščite vlagateljev in ustrezna raven varnega ter skrbnega poslovanja ter stalnega nadzora, je treba oblikovati izčrpen seznam subjektov, ki lahko delujejo kot depozitarji, in sicer le kreditne institucije in investicijske družbe lahko delujejo kot depozitarji KNPVP. Da bi se lahko drugi subjekti, ki so prej lahko delovali kot depozitarji sredstev KNPVP, preoblikovali v ustrezne subjekte, bi bilo treba zanje sprejeti prehodne določbe.

(21)    Obrazložiti in pojasniti je treba odgovornost depozitarja KNPVP v primeru izgube finančnega instrumenta, ki se hrani. Depozitar bi moral biti v primeru izgube finančnega instrumenta, ki se hrani,odgovoren za to, da KNPVP povrne finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek. V primeru izgube sredstev ne sme biti predvidena nobena dodatna oprostitev odgovornosti, razen kadar lahko depozitar dokaže, da je izguba posledica „zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne“. V tem okviru se depozitar ne bi mogel sklicevati na notranje situacije, kot je goljufivo ravnanje zaposlenega, da bi se rešil odgovornosti.

(22)    Kadar depozitar prenese naloge hrambe in se finančni instrumenti v hrambi tretje osebe izgubijo, bi moral za to odgovarjati depozitar. Prav tako bi bilo treba določiti, da mora depozitar v primeru izgube instrumenta, ki se hrani, vrniti finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek, tudi če je izgubo povzročil podskrbnik. Depozitar je navedene odgovornosti oproščen le, kadar lahko dokaže, da je izguba posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. V tem okviru se depozitar ne bi mogel sklicevati na notranje situacije, kot je goljufivo ravnanje zaposlenega, da bi se rešil odgovornosti. Izogibanje regulativni ali poklicni odgovornosti naj ne bi bilo mogoče, če je sredstva izgubil depozitar ali podskrbnik.

(23)    Vsak vlagatelj v sklad KNPVP bi moral imeti možnost tožbe v zvezi z odgovornostjo depozitarja, neposredno ali posredno, prek družbe za upravljanje. Pravna sredstva zoper depozitarja naj ne bi bila odvisna od pravne oblike sklada KNPVP (podjetniška ali pogodbena oblika) ali pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja.

(24)     Komisija je 12. julija 2010 predlagala spremembo Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje. Bistveno je, da se predlog z dne 12. julija 2010 dopolni s pojasnitvijo obveznosti in obsega odgovornosti depozitarja in podskrbnikov KNPVP z namenom, da se zagotovi visoka stopnja zaščite vlagateljev KNPVP, kadar depozitar ne more izpolniti svojih obveznosti iz te direktive.

(24a)   Ob upoštevanju določb te direktive, ki določajo obseg nalog depozitarjev in njihovih obveznosti, bi morala Komisija razčleniti, v katerih situacijah lahko neizpolnitev obveznosti depozitarja KNPVP ali podskrbnika povzroči imetnikom enot KNPVP izgube, bodisi zaradi izgube neto vrednosti premoženja ali drugih vzrokov, ki jih ni mogoče odpraviti v skladu s temi določbami in zaradi katerih bi se utegnila izkazati potreba po podaljšanju obstoječih odškodninskih shem za vlagatelje za kritje zavarovanja ali odškodninski shemi, ki bi krila skrbnika pred neizpolnitvijo obveznosti podskrbnika. Pri razčlembi bi bilo treba nadalje ugotoviti, kako je mogoče v takih primerih poskrbeti za enakovredno zaščito vlagateljev ali preglednost, ne glede na verigo posredovanja med vlagatelji in prenosljivimi vrednostnimi papirji, na katere se nanaša neizpolnitev obveznosti. Rezultati razčlembe se po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(25)    Zagotoviti je treba, da za depozitarje veljajo iste zahteve ne glede na pravno obliko KNPVP. Usklajenost zahtev bi morala povečati pravno varnost in zaščito vlagateljev ter prispevati k ustvarjanju enotnih tržnih pogojev. Komisija ni prejela nobenega obvestila o tem, da bi investicijska družba uporabila odstopanje od splošne obveznosti glede zaupanja sredstev depozitarju. Zato bi bilo treba zahteve Direktive 2009/65/ES glede depozitarja investicijske družbe šteti kot odvečne.

(26)    Pristojni organi bi morali biti v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev pooblaščeni, da naložijo denarne kazni, ki so dovolj visoke, odvračilne in sorazmerne, da izravnajo pričakovane koristi vedenja, ki krši zahteve.

(27)    Za zagotovitev skladne uporabe v državah članicah pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni bi morale države članice zagotoviti, da pristojni organi upoštevajo vse zadevne okoliščine.

(28)    Da bi sankcije okrepile odvračilni učinek na širšo javnost in obveščale o kršitvah pravil, ki bi lahko škodovale zaščiti vlagateljev, bi morale biti objavljene, razen v nekaterih točno določenih okoliščinah. Da se zagotovi skladnost z načelom sorazmernosti, bi morale biti sankcije objavljene anonimno, kadar bi objava lahko povzročila nesorazmerno škodo vključenim stranem.

(29)    Pristojni organi bi morali za ugotavljanje morebitnih kršitev imeti potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(30)    Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kaznivimi dejanji in sankcijami.

(31)     Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so zajeta v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(32)     Da se zagotovi doseganje ciljev iz te direktive, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bi morala biti zlasti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev podrobnosti, ki jih je treba vključiti v standardni sporazum med depozitarjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, pogojev za izvrševanje funkcij depozitarja, vključno z vrstami finančnih instrumentov, ki bi se morale vključiti med depozitarjeve dolžnosti hrambe, pogojev, pod katerimi lahko depozitar izvršuje svoje dolžnosti hrambe finančnih instrumentov, ki so registrirani pri centralnem depozitarju, in pogojev, pod katerimi bi depozitar moral hraniti nominalne finančne instrumente, ki so registrirani pri izdajatelju ali registratorju, dolžnosti primerne skrbnosti depozitarjev, obveznosti ločevanja, pogojev in okoliščin, v katerih se finančni instrumenti, ki se hranijo, štejejo za izgubljene, kaj razumemo pod zunanjimi dogodki, katerih razumno ni mogoče nadzorovati, njihove posledice pa bi bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. S temi delegiranimi akti bi morali zagotoviti vsaj takšno raven zaščite vlagateljev, kot je določena v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno ter ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(33)    Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavzele, da bodo v utemeljenih primerih k uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno.

(34)    Ciljev ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje zaupanja vlagateljev v KNPVP s krepitvijo zahtev glede dolžnosti in odgovornosti depozitarjev, plačnim politikami družb za upravljanje in investicijskih družb ter z razvojem skupnih standardov za sankcioniranje glavnih kršitev določb direktive, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, ki delujejo neodvisno ena od druge. Ker lahko ugotovljene slabosti obravnava le ukrep na evropski ravni in se zato takšno ukrepanje bolje izvaja na ravni Unije, bi morala Unija sprejeti potrebne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)     Direktivo 2009/65/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

Člen 1

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

(1) Vstavita se naslednja člena 14a in 14b:

„Člen 14a

1.      Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da določijo in uporabljajo plačne politike in prakse, ki so skladne z zanesljivim ter učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo, ne spodbujajo pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravljajo.

2.      Politike in prakse plačil zajemajo fiksne in variabilne sestavine plače in diskrecijske pokojninske prejemke.

3.      Politike in prakse plačil se uporabljajo za naslednje kategorije osebja na ravni sklada ali podsklada, vključno z vsemi zaposlenimi ali drugimi člani osebja, kamor spadajo tudi začasno zaposleni in pogodbeni sodelavci:

-       upravitelji sklada,

-       druge osebe, katerih odločitve o naložbah vplivajo na tveganost pozicije sklada,

-       druge osebe, ki so pooblaščene, da vplivajo na tako osebje, vključno s svetovalci in analitiki za naložbeno politiko,

-       višje vodstvo, nosilci tveganj, osebje, ki opravlja nadzorne funkcije, ali

-       drugi zaposleni ali člani osebja, kamor spadajo tudi začasno zaposleni ali pogodbeni sodelavci, ki jih celotna prejeta plačila uvrščajo v isto plačno skupino kot višje vodstvo in tiste, ki sprejemajo odločitve, in katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja družb za upravljanje ali KNPVP, ki jih upravljajo.

4.      V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta organ ESMA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, ki so v skladu s členom 14b. V teh smernicah se upoštevajo tudi načela o premišljenih politikah plačil iz Priporočila Komisije 2009/384/ES, velikost družb za upravljanje in KNPVP, ki jih upravljajo, njihova notranja organizacija ter narava, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti. Organ ESMA v postopku razvoja smernic tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom (EBA), da se zagotovi skladnost z zahtevami, ki so pripravljene za druge sektorje finančnih storitev, zlasti za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Člen 14b

1.      Družbe za upravljanje pri pripravi in uporabi politik plačil iz člena 14a izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti:

(a)     politika plačil je skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja, ne spodbuja pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravljajo;

(b)    politika plačil je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih upravlja, in vlagateljev v takšne KNPVP ter vsebuje ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov;

(c)     upravni organ družbe za upravljanje v svoji nadzorni funkciji sprejema in redno pregleduje splošna načela plačne politike in je odgovoren za ter nadzoruje njeno izvajanje. Pretežnega nadzora nad plačnim sistemom ne izvajata izvršni direktor in uprava. Člani uprave z izvršno funkcijo ne oblikujejo plačne politike. Ustrezni člani uprave in zaposleni, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike plač, so neodvisni in imajo strokovno znanje na področju upravljanja tveganj in plač.

(d)    nad izvajanjem politike plačil se vsaj enkrat letno izvede centralen in neodvisen notranji pregled glede skladnosti s politikami in postopki za plačila, ki jih sprejme upravni organ v svoji nadzorni funkciji;

(da)  vsem zainteresiranim stranem se na zahtevo pravočasno pošljejo izčrpne in točne informacije o plačnih praksah, in sicer brezplačno na trajnem mediju ali prek spletišča in izvod v tiskani obliki.

(e)     osebje, ki opravlja nadzorne funkcije, je nagrajeno glede na dosežene cilje, povezane z njegovimi nalogami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki so pod njihovim nadzorom;

(f)     plačila visokih uslužbencev, ki opravljajo funkcije obvladovanja tveganja in zagotavljanja skladnosti, neposredno nadzira odbor za plačila;

(g)     če so plačila odvisna od uspešnosti, celoten znesek plačil temelji na kombinaciji ocene tveganju prilagojene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ali KNPVP ter tveganju prilagojenih splošnih rezultatov družbe za upravljanje, pri ocenjevanju uspešnosti posameznika pa se upoštevajo finančna in tudi nefinančna merila;

(h)     ocena uspešnosti se opravi v večletnem okviru, ki ustreza življenjskemu ciklu KNPVP, ki jih upravlja družba za upravljanje, s čimer se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da se dejansko izplačilo delov plačila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeli na obdobje, ki upošteva politiko glede plačil KNPVP, ki jih upravlja, in njihova naložbena tveganja;

(i)      zajamčena variabilna plačila so izjema, izplačujejo se samo v okviru zaposlovanja novega osebja in so omejena na prvo leto;

(j)     fiksne in variabilne sestavine celotnih plačil so ustrezno uravnotežene, pri čemer fiksna sestavina predstavlja dovolj velik del celotnih plačil, da omogoča izvajanje popolnoma fleksibilne politike glede variabilnih sestavin plačil, vključno z možnostjo, da se ne izplača nobena variabilna sestavina plačil;

(ja)   pristojni organi določijo ustrezno razmerje med fiksno in variabilno sestavino celotnega plačila, pri čemer variabilni del ne presega enkratnega fiksnega dela skupnega plačila;

(k)    plačila v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe odražajo uspešnost, doseženo v tem času, in so določena tako, da ne nagrajujejo neuspešnosti;

(l)      merjenje uspešnosti, ki se uporablja za izračun variabilnih sestavin plačil ali skupkov variabilnih sestavin plačil, vključuje celovit prilagoditveni mehanizem za vključitev vseh ustreznih vrst sedanjih in prihodnjih tveganj;

(m)    glede na pravno strukturo KNPVP in njegova pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine znaten delež, v vsakem primeru pa vsaj 50 % variabilnih plačil, sestavljajo enote zadevnega KNPVP ali enakovredni lastniški deleži ali na deleže vezani instrumenti ali enakovredni negotovinski instrumenti, razen če upravljanje KNPVP znaša manj kot 50 % skupnega portfelja, ki ga upravlja družba za upravljanje – v tem primeru minimalna vrednost 50 % ne velja.

Za instrumente iz te točke velja ustrezna politika odloga, oblikovana zato, da se spodbude uskladijo z interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih upravlja, ter vlagateljev v takšne KNPVP. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali pa nekatere instrumente po potrebi prepovedo. Ta točka se uporablja tako za variabilnih del plačil, katerih izplačilo se odloži v skladu s točko (n), kot za variabilni del plačil, katerih izplačilo se ne odloži;

(n)     znaten delež in v vsakem primeru vsaj 25 % variabilne sestavine plačil se odloži za obdobje, ki ustreza poslovnemu ciklu in politiki glede izplačil zadevnega KNPVP, ter se ustrezno uskladi z naravo tveganj zadevnega KNPVP.

Obdobje iz te točke znaša vsaj tri do pet let, razen če je poslovni cikel zadevnega KNPVP krajši. Plačila, za katera velja odlog, zapadejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Če je znesek variabilne sestavine plačil izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska.

(o)    variabilna plačila, vključno z odloženim deležem, se izplačajo ali zapadejo v izplačilo le, če so glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote vzdržna in če jih upravičuje uspešnost zadevne poslovne enote, KNPVP in posameznika.

Skupna variabilna plačila so na splošno občutno manjša, kadar je finančna uspešnost družbe za upravljanje ali zadevnega KNPVP slaba ali negativna, pri čemer se pri že zasluženih zneskih upošteva aktualno nadomestilo in zmanjšanje izplačil, vključno z malusom ali dogovori glede vračil prejetih sredstev;

(p)    pokojninska politika je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih upravlja.

Če zaposleni zapusti družbo za upravljanje pred odhodom v pokoj, družba za upravljanje hrani njegove diskrecijske pokojninske prejemke v obdobju petih let v obliki instrumentov iz točke (m). Če zaposleni izpolni pogoje za upokojitev, se diskrecijski pokojninski prejemki delavcu izplačajo v obliki instrumentov iz točke (m), zanje pa velja petletno obdobje odloga;

(q)    osebje se mora zavezati, da ne bo uporabljalo osebnih strategij zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s plačili in odgovornostjo ter s tem posegalo v učinke usklajevanj tveganj iz njihovih dogovorov glede plačil;

(r)     variabilna plačila se ne izplača z instrumenti ali metodami, ki omogočajo izogibanje zahtevam iz te direktive.

1a.      Organ ESMA nadzoruje plačne politike iz člena 14a v sodelovanju s pristojnimi organi. V primeru kršitve te direktive lahko ESMA ravna v skladu s pooblastili, ki jih ima po členu 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010, zlasti tako da na pristojne organe naslovi priporočilo o začasni prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih plačnih politik.

2.        Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste plačil, ki jih izplačajo družbe za upravljanje, in za vse prenose enot ali deležev KNPVP, ki so namenjeni kategorijam osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi zaposlenimi, ki jih celotna prejeta plačila uvrščajo v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganj, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na ▌ profil tveganja ali profile tveganja KNPVP, ki jih upravljajo.

3.        Družbe za upravljanje, ki so pomembne zaradi svoje velikosti ali velikosti KNPVP, ki jih upravljajo, njihove notranje organizacije ter narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti, ustanovijo odbor za plačila. Ta je urejen tako, da lahko strokovno in neodvisno presoja politike in prakse plačil ter spodbude za obvladovanje tveganja.

Odbor za plačila – če je primerna ustanovitev takega odbora, kot je določeno v smernicah organa ESMA – je odgovoren za pripravo odločitev v zvezi s plačili, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in obvladovanje tveganja zadevne družbe za upravljanje ali KNPVP, in ki jih bo sprejel upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za plačila predseduje član upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravlja nobene izvršilne funkcije. Člani odbora za plačila so člani upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.“ Odbor za plačila, v katerega so vključeni tudi predstavniki zaposlenih, zagotovi, da njegova pravila omogočajo delničarjem usklajeno delovanje. Pri pripravi teh odločitev odbor za plačila upošteva dolgoročne interese zainteresiranih strani in vlagateljev ter javni interes.“

(2) V členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) pisno pogodbo z depozitarjem iz člena 22(2); “

(3) Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1.      Investicijska družba in – za vsak skupni sklad, ki ga upravlja – družba za upravljanje zagotovita, da se enotni depozitar imenuje v skladu z določbami tega poglavja.

2.      Depozitar je imenovan s pisno pogodbo.

S to pogodbo se med drugim uredi pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko depozitar opravlja funkcije v zvezi s KNPVP, za katere je bil imenovan kot depozitar, kakor so določene v tej direktivi in v drugih zakonih in predpisih, ki so pomembni za depozitarje v matični državi članici KNPVP.

3.      Depozitar:

(a)  zagotovi, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot KNPVP izvedejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami;

(b)  zagotovi, da se vrednost enot KNPVP izračuna v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami;

(c)  izpolni navodila družbe za upravljanje ali investicijske družbe, razen če so v nasprotju z veljavno nacionalno zakonodajo, pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami;

(d)  zagotovi, da se pri transakcijah, ki vključujejo sredstva KNPVP, obveznosti do KNPVP izpolnijo v običajnem roku;

(e)  zagotovi, da se dohodek KNPVP uporablja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami.

4.      Depozitar zagotovi, da se denarni tok KNPVP ustrezno spremlja in zlasti, da so vsa plačila vlagateljev ali v imenu vlagateljev ob vpisu enot KNPVP prejeta in da je ves denar KNPVP knjižen na gotovinskih računih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) odprejo se v imenu KNPVP ali v imenu družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali v imenu depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP;

(b)  odprejo se pri enem od subjektov iz točk (a), (b) in (c) člena 18(1) Direktive Komisije 2006/73/ES (*) in

(c)  vzdržujejo se v skladu z načeli iz člena 16 Direktive 2006/73/ES.

Kadar so gotovinski računi odprti na ime depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP, se denar subjekta iz točke (b) prvega pododstavka ter denar depozitarja ne knjižita na te račune.

5.      Sredstva KNPVP se dajo v hrambo depozitarju, kot sledi:

(a)     za finančne instrumente, kot so določeni v Uredbi (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta [o trgih finančnih instrumentov], ki jih je mogoče hraniti, depozitar:

(i) hrani vse finančne instrumente, ki jih je mogoče zabeležiti na računu finančnih instrumentov, odprtem v knjigah depozitarja, ter vse finančne instrumente, ki so lahko fizično dostavljeni depozitarju;

(ii)  zagotovi, da so vsi finančni instrumenti, ki jih je mogoče zabeležiti na računu finančnih instrumentov, ki je odprt v depozitarjevih knjigah, v skladu z načeli iz člena 16 Direktive 2006/73/ES zabeleženi v depozitarjevih knjigah na ločenih računih, odprtih v imenu KNPVP ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, zato da se lahko v vsakem trenutku jasno ugotovi, da pripadajo KNPVP v skladu z veljavnim pravom;

(b)za druga sredstva depozitar:

(i) preveri lastništvo takšnih sredstev s strani KNPVP ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, in sicer tako, da na podlagi informacij ali dokumentov, ki jih zagotovi KNPVP ali družba za upravljanje, ter na podlagi zunanjih dokazov, če so na voljo, oceni, ali jih ima v lasti KNPVP ali družba za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP;

(ii) vodi evidenco navedenih sredstev, za katere je prepričan, da jih ima v lasti KNPVP ali družba za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, in to evidenco posodablja.

5a.    Depozitar družbi za upravljanje redno zagotavlja izčrpen seznam vseh sredstev, ki jih hrani v imenu KNPVP.

5b.    Finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija hrambe, ne smejo ponovno uporabiti za svoj račun.

Za namene tega člena je ponovna uporaba kakršna koli uporaba finančnih instrumentov, danih v transakciji za zavarovanje druge transakcije, med drugim prenos, zastava, prodaja, posojilo.

6.      Države članice zagotovijo, da v primeru plačilne nesposobnosti depozitarja in/ali reguliranega subjekta, ki hrani finančne instrumente KNPVP, ti finančni instrumenti KNPVP, ki se hranijo, niso na voljo za distribucijo med upniki depozitarja ali v korist upnikov depozitarja in/ali reguliranega subjekta.

7. Depozitar ne prenese svojih funkcij na tretje osebe, kot je navedeno v odstavkih 3 in 4.

Depozitar lahko prenese na tretje osebe funkcije iz odstavka 5 samo če:

(a)    naloge niso prenesene zato, da bi se izognil zahtevam iz te direktive;

(b)    depozitar lahko dokaže, da je prenos potreben iz objektivnega razloga;

depozitar izkazuje ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri in imenovanju tretje osebe, na katero želi prenesti del svojih nalog, ter nadaljuje z izkazovanjem ustrezne sposobnosti, skrbnosti in gospodarnosti pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju tretje osebe, na katero je prenesel del svojih nalog, ter ureditve tretje osebe v zvezi z zadevami, ki so ji bile prenesene;

Depozitar lahko prenese funkcije iz odstavka 5 samo na tretjo osebo, ki ima ves čas med izvajanjem nalog, ki so bile prenesene nanjo:

(a)    strukturo in strokovno znanje, ki sta ustrezna in sorazmerna naravi in zahtevnosti sredstev KNPVP ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ki so ji bili zaupani;

(b)    glede nalog hrambe iz točke (a) odstavka 5 zanjo veljajo zahteve o učinkovitem, varnem in skrbnem poslovanju, vključno z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, in nadzoru v zadevni jurisdikciji;

(c)    glede nalog hrambe iz ▌ odstavka 5 se zanjo uporablja redna zunanja revizija, s katero se potrdi, da ima v lasti finančne instrumente;

(d)    ločuje sredstva strank depozitarja od lastnih sredstev in od sredstev depozitarja na tak način, da se lahko v vsakem trenutku jasno prepoznajo kot sredstva, ki pripadajo strankam določenega depozitarja;

(e)    poskrbi na podlagi smernic organa ESMA, da v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe sredstva KNPVP, ki jih hrani tretja oseba, niso na voljo za distribucijo med upniki tretje osebe ali v korist upnikov tretje osebe;

(f)     upošteva splošne obveznosti in prepovedi iz odstavka 5 in člena 25.

Organ ESMA za namene točke (e) izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pristojne organe v zvezi z ustreznim ukrepanjem v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe.

Ne glede na točko (b) tretjega pododstavka, kadar zakonodaja tretje države zahteva, da nekatere finančne instrumente hranijo lokalni subjekti, in ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos iz navedenih točk, lahko depozitar svoje funkcije prenese na tak lokalni subjekt v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo, če ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos, in sicer samo pod naslednjimi pogoji:

(a)    vlagatelji v zadevnem KNPVP morajo biti pred samo naložbo ustrezno obveščeni o tem prenosu, ki je bil potreben zaradi pravnih omejitev v zakonodaji tretje države, in okoliščinah, ki ga upravičujejo, ter tveganjih, povezanih s takim prenosom;

(b)    KNPVP ali družba za upravljanje v imenu KNPVP depozitarju naroči, naj hrambo teh finančnih instrumentov prenese na tak lokalni subjekt.

Tretja oseba lahko nadalje prenese te funkcije, če so izpolnjeni enaki pogoji. V tem primeru se za zadevne osebe smiselno uporablja člen 24(2).

Za namene prvega do petega pododstavka se zagotavljanje storitev, kot je določeno v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta(**) s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, kakor so določeni za namene Direktive 98/26/ES ali zagotavljanje podobnih storitev s sistemi poravnave vrednostnih papirjev tretjih držav, ne šteje za prenos funkcije hrambe.“

(4) Člen 23 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

"2.     Depozitar je lahko:

(a)    kreditna institucija s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2006/48/ES;

(b)    investicijsko podjetje, za katerega veljajo zahteve o kapitalski ustreznosti v skladu s členom 20(1) Direktive 2006/49/ES, vključno s kapitalskimi zahtevami za operativna tveganja, in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES ter opravlja pomožno storitev hrambe in upravne naloge v zvezi s finančnimi instrumenti za stranke v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I Direktive 2004/39/ES. Takšna investicijska podjetja imajo v vsakem primeru lastna sredstva, ki niso nižja od zneska ustanovitvenega kapitala iz člena 9 Direktive 2006/49/ES.

(ba)  nacionalna centralna banka ali katera koli druga kategorija institucije, za katero veljata skrbnost in varnost ter stalni nadzor, če zanjo veljajo enakovredne kapitalske zahteve ter zahteve glede skrbnosti, varnosti in organizacije kot za institucije pod (a) in (b).

Investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki delujejo v imenu KNPVP, ki jih upravljajo, ki so pred [datum: rok za prenos, ki je določen v prvem pododstavku člena 2(1)] imenovale kot depozitarja institucijo, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega odstavka, pred [datum: 1 leto po roku iz prvega pododstavka člena 2(1)] imenujejo depozitarja, ki izpolnjuje te zahteve.

3.      Države članice določijo, katere kategorije institucij iz pododstavka (ba) odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.“

(b)    Odstavki ▌ 4, 5 in 6 se črtajo.

(5) Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

1.      Države članice zagotovijo, da je depozitar odgovoren KNPVP in imetnikom enot premoženja KNPVP za izgubo finančnih instrumentov, ki se hranijo v skladu s ▌ členom 22(5), ki jo je povzročil depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena naloga hrambe.

V primeru takšne izgube finančnega instrumenta, ki se hrani, države članice zagotovijo, da depozitar KNPVP ali družbi za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, nemudoma vrne finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek. Depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

Države članice zagotovijo, da je depozitar tudi odgovoren KNPVP oziroma vlagateljem v KNPVP za vsako izgubo, ki jo utrpijo zaradi malomarnosti depozitarja ali namernega neizvajanja njegovih obveznosti v skladu s to direktivo.

2.      Kakršen koli prenos iz člena 22(7) ne vpliva na odgovornost depozitarja.

3.      Odgovornost depozitarja iz odstavka 1 ni izključena ali omejena s sporazumom.

4.      Vsak sporazum, ki je v nasprotju z določbo iz odstavka 3, je neveljaven.

5.      Imetniki enot premoženja v KNPVP se lahko sklicujejo na odgovornost depozitarja neposredno ali posredno prek družbe za upravljanje.

5a.    Nič v tem členu ne preprečuje depozitarju, da bi uredil vse potrebno za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1, če se te zaradi tega ne omejijo ali zmanjšajo in to ne povzroči odloga pri izpolnitvi obveznosti depozitarja.

(6) Člen 25(2) se nadomesti z naslednjim:

"2.     Družba za upravljanje in depozitar pri izvajanju svojih zadevnih funkcij delujeta pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in v interesu KNPVP ali vlagateljev v KNPVP.

Niti depozitar niti njegovi pooblaščenci ne izvajajo dejavnosti v zvezi s KNPVP ali družbo za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med KNPVP, vlagatelji v KNPVP, družbo za upravljanje in depozitarjem samim, razen če je depozitar zagotovil funkcionalno in hierarhično ločitev izvajanja potencialno nasprotnih nalog ter če se morebitna nasprotja interesov ustrezno ugotovijo, upravljajo, spremljajo in razkrijejo vlagateljem v KNPVP.“

(7) Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

1.      Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali pravili upravljanja skupnega sklada.

2.      Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.“

(8) Vstavita se člena 26a in 26b:

„Člen 26a

Depozitar da ▌pristojnim organom na zahtevo na voljo vse informacije, ki jih je pridobil pri opravljanju svojih dolžnosti in ki bi jih pristojni organi KNPVP ali družba za upravljanje KNPVP lahko potrebovali. Če pristojni organi KNPVP ali družbe za upravljanje KNPVP niso isti kot depozitarjevi, pristojni organi depozitarja nemudoma sporočijo prejete informacije pristojnim organom KNPVP in družbi za upravljanje.

Člen 26b

1.      Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 112 ter pod pogoji iz členov 112a in 112b sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)    podrobnosti v zvezi s to direktivo, ki morajo biti vključene v pisno pogodbo iz člena 22(2);

(b)    pogoje za opravljanje funkcij depozitarja v skladu s členom 22(3), (4) in (5), ki vključujejo:

(i) vrsto finančnih instrumentov, ki jih je treba vključiti med depozitarjeve dolžnosti hrambe v skladu s točko (a) člena 22(5);

(ii) pogoje, pod katerimi lahko depozitar izvaja dolžnosti hrambe nad finančnimi instrumenti, registriranimi pri centralnemu depozitarju;

(iii) pogoje, pod katerimi depozitar hrani finančne instrumente na podlagi točke (b) člena 22(5), ki so izdani v nominalni obliki in registrirani pri izdajatelju ali registratorju;

(c)    dolžnosti primerne skrbnosti depozitarjev v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 22(7);

(d)    obveznost ločevanja v skladu s točko (d) tretjega pododstavka člena 22(7);

(e)    pogoje, v skladu s katerimi, in okoliščine, v katerih se finančni instrumenti, ki se hranijo, štejejo za izgubljene za namene člena 24;

(f)     kaj v skladu s členom 24(1) je mogoče razumeti kot zunanje dogodke, ki jih razumno ni mogoče nadzorovati, posledice pa bi bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne;

(fa)  pogoje za izpolnitev zahtev glede neodvisnosti.“

(9) Prvi odstavek člena 30 se nadomesti z naslednjim:

„Členi 13, 14, 14a in 14b se smiselno uporabljajo za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbe za upravljanje, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo.“

(10) Oddelek 3 Poglavja V se črta.

(11) Členu 69(3) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Letno poročilo vsebuje tudi:

(a)    skupni znesek plačil v poslovnem letu, razdeljen na fiksna in variabilna plačila, ki sta jih družba za upravljanje in investicijska družba izplačali svojemu osebju, število upravičencev in po potrebi spodbujevalno provizijo, ki jo je plačal KNPVP;

(b)    skupni znesek plačil, razdeljen na kategorije zaposlenih ali druge člane osebja, kot so navedeni v členu 14a(3) finančne skupine, družbe za upravljanje ali, kjer je ustrezno, investicijske družbe, katerih delovanje pomembno vpliva na profil tveganja KNPVP.

(11a)     V členu 78(3) se točka (a) nadomesti z:

"(a) identifikacija KNPVP in pristojnega organa;“

(11b)     V členu 90 se dodajo naslednji odstavki: «

„Z zakonskimi določbami, pravili za upravljanje sklada ali ustanovno listino investicijske družbe se zagotovi, da so takšna plačila ali stroški skladni s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo, ne spodbujajo pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja KNPVP ali poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi KNPVP ali njihovih vlagateljev.

Variabilna sestavina se spreminja le sorazmerno z velikostjo sklada ali vrednostjo sredstev, ki se upravljajo, razen če se KNPVP trži samo profesionalnim strankam, kot so opredeljene v členu 4(1)(11) Direktive 2004/39/ES.

Druge variabilne sestavine morajo izpolnjevati naslednja merila:

(a)    izračunane morajo biti na osnovi ustrezne referenčne vrednosti, ki čim bolje ponazarja portfelj KNPVP;

(b)    referenčno obdobje mora znašati vsaj eno leto;

(c)    simetrično morajo odražati uspešnost v primerjavi z referenčno vrednostjo, tako da mora dodatno plačilo za preseganje referenčne vrednosti ustrezati višini odbitkov v primeru nedoseganja te vrednosti; ter

(d)    informacije o načinih izračuna variabilnih sestavin je treba vlagateljem zagotoviti v prospektu in glavnih informacijah za vlagatelje, v strnjeni obliki in splošno razumljivem jeziku, iz njih pa mora biti razvidno, kako na variabilno sestavino simetrično vplivata velika in majhna uspešnost KNPVP, kako se ta izračuna, vsebovati pa mora tudi stvarne primere absolutnih zneskov, ki se nakopičijo v enem letu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 112 v zvezi z ukrepi, ki določajo zahteve za referenčne portfelje in indekse, ki so dovolj primerljivi z KNPVP, obdobja hrambe in način določitve simetričnega učinka velike in majhne uspešnosti.

Poleg plačila po načelu sorazmernosti in drugih spremenljivih plačil družba za upravljanje zaračuna skladu samo stroške, ki so neposredno povezani z vzdrževanjem in zaščito naložb.

(12) Člen 98 se spremeni:

(a)  V odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

"(d) zahtevajo obstoječe telefonske evidence in podatke o prometu, kot so opredeljeni v členu 2(b) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih imajo KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarji, kadar obstaja resen sum, da so lahko take evidence v zvezi s predmetom inšpekcijskega pregleda pomembne za dokazovanje, da KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarji kršijo svoje obveznosti v okviru te direktive; vendar ti zapisi ne vključujejo vsebine zadevnih sporočil.

(b)  Doda se odstavek 3:

"3.       Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (d) odstavka 2 po nacionalnih pravilih potrebno pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Za tovrstno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.“

(13) Člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

1. Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov za nadzor ter v skladu s členom 98 in pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v primeru neizpolnjevanja določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, države članice sprejmejo ustrezne upravne kazni in ukrepe ter zagotovijo, da se ti ukrepi uporabljajo. Sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.      Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko se obveznosti uporabljajo za KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarje, pri kršitvi lahko uporabijo sankcije ali ukrepi za člane upravnega organa in druge posameznike, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

3.      Pristojni organi prejmejo vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in uskladili svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.“

(14) Vstavijo se naslednji členi 99a, 99b, 99c, 99d in 99e:

„Člen 99a

1.      Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni, predpisi in upravne določbe določajo sankcije, pri čemer se upošteva, da:

(a)  se dejavnosti KNPVP izvajajo brez dovoljenja, s čimer se krši člen 5;

(b)  poslovanje družbe za upravljanje poteka brez predhodnega dovoljenja, s čimer se krši člen 6;

(c)  poslovanje investicijske družbe poteka brez predhodnega dovoljenja, s čimer se krši člen 27;

(d)  se neposredno ali posredno pridobi ali dodatno poveča kvalificiran delež v družbi za upravljanje, zaradi česar bi bil delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi družba za upravljanje postala podrejena družba (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), brez pisnega uradnega obvestila pristojnim organom družbe za upravljanje, v kateri kupec poskuša pridobiti ali povečati kvalificirani delež, s čimer se krši člen 11(1);

(e)  se neposredno ali posredno proda kvalificiran delež v družbi za upravljanje ali se ta delež zmanjša tako, da bi se razmerje glasovalnih pravic ali delež kapitala zmanjšal pod 20 %, 30 % ali 50 % ali kreditna institucija ne bi bila več podrejena družba, brez pisnega uradnega obvestila pristojnim organom, s čimer se krši člen 11(1);

(f)  je družba za upravljanje pridobila dovoljenje na podlagi neresničnih navedb ali na druge nepravilne načine, s čimer se krši člen 7(5)(b);

(g)  je investicijska družba pridobila dovoljenje na podlagi neresničnih navedb ali na druge nepravilne načine, s čimer se krši člen 29(4)(b);

(h)  družba za upravljanje ob prejetju informacij o kakršni koli pridobitvi ali prodaji deležev v njihovem kapitalu, zaradi katere deleži presežejo enega od pragov iz člena 11(10) Direktive 2004/39/ES ali so manjši od njega, o navedenih pridobitvah ali prodajah ne obvesti pristojnih organov, s čimer se krši člen 11(1);

(i)  družba za upravljanje ne izpolni obveznosti, da mora pristojnemu organu najmanj enkrat na leto sporočiti imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, s čimer se krši člen 11(1);

(j)  družba za upravljanje ne izpolnjuje postopkov in ureditev, uvedenih v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje člena 12(1)(a);

(k)  družba za upravljanje ne izpolnjuje strukturnih in organizacijskih zahtev, uvedenih v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje člena 12(1)(b);

(l)  investicijska družba ne izpolnjuje postopkov in ureditev, uvedenih v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje člena 31;

(m)  družba za upravljanje ali investicijska družba ne izpolni zahtev v zvezi s prenosom svojih funkcij na tretje osebe, ki so uvedene v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje členov 13 in 30;

(n)  družba za upravljanje ali investicijska družba ne upošteva kodeksa ravnanja, ki je bil uveden v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje člena 14 in 30;

(o)  depozitar ne izpolni svojih nalog v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje odstavkov (3) do (7) člena 22;

(p)  investicijska družba in, za vsak splošni sklad, ki ga upravlja, družba za upravljanje večkrat ne izpolnita obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP, ki so določene z nacionalnimi predpisi za izvajanje Poglavja VII;

(q)  družba za upravljanje ali investicijska družba ne uporablja postopka upravljanja tveganj in postopka za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC, kakor je določeno v nacionalnih določbah za izvajanje člena 51(1);

(r)  investicijska družba in, za vsak splošni sklad, ki ga upravlja, družba za upravljanje večkrat ne izpolnita obveznosti v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti vlagateljem, uvedenih v skladu z nacionalnimi določbami za izvajanje členov 68 do 82;

(s)     družba za upravljanje ali investicijska družba, ki trži enote KNPVP, ki jih upravlja, v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, ne upošteva zahteve glede uradnega obvestila iz člena 93(1).

2.      Države članice zagotovijo, da v vseh primerih iz odstavka 1 upravne sankcije in ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a)       javno opozorilo ali izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;

(b)       izdajo odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da navedenega ravnanja več ne ponovi;

(c)       pri družbi za upravljanje ali KNPVP odvzem dovoljenja družbe za upravljanje ali KNPVP;

(d)       uvedbo začasne ali trajne prepovedi za člana upravnega odbora družbe za upravljanje ali investicijske družbe ali za drugo fizično osebo, ki je odgovorna za izvajanje funkcij v teh ali drugih družbah;

(e)       v primeru pravne osebe uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih denarnih sankcij ▌;

(f)        v primeru fizične osebe uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih denarnih sankcij ▌;

(g)       uvedbo upravnih denarnih sankcij v višini do desetkratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti.

Člen 99b

Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako sankcijo ali ukrep, ki se naloži zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi ta objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Če bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi uvedene ukrepe in sankcije objavijo anonimno.

Člen 99c

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij zagotovijo, da so ti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, ter upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:

(a)       resnost in trajanje kršitve;

(b)       stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)       finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)       pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, škode drugim osebam in, kjer je ustrezno, škodovanja delovanju trgov ali širšemu gospodarstvu, če jih je mogoče opredeliti;

(e)       raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(f)        prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

2.      Organ ESMA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih sankcij.

Člen 99d

1.      Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo učinkovite mehanizme, s katerimi se sporočajo kršitve nacionalnih določb za izvajanje te direktive, ter da zagotovijo enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za osebe, ki obveščajo o takšnih kršitvah. Države članice zagotovijo, da istovetnost oseb, ki izvajajo to obveščanje po omenjenih kanalih, pozna le pristojni nacionalni organ.

2.      Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)       posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)       ustrezno zaščito za zaposlene v investicijskih družbah in družbah za upravljanje, ki sporočijo kršitve, do katerih je prišlo znotraj družbe;

(c)       varstvo osebnih podatkov v zvezi z osebo, ki poroča o kršitvah, in fizično osebo, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

2a.    Organ ESMA zagotovi enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za obveščanje o kršitvah nacionalnih določb za izvajanje te direktive. Države članice zagotovijo, da istovetnost oseb, ki izvajajo to obveščanje po omenjenih kanalih, pozna le ESMA.

2b.    Obvestilo v dobri veri, dano organu ESMA ali pristojnemu organu o kršitvi nacionalnih določb za izvajanje te direktive v skladu z odstavkom 2a, ne šteje za kršitev omejitve razkrivanja informacij, določene s pogodbo ali zakonodajno, regulativno ali upravno določbo, oseba, ki je obvestilo dala, pa ne nosi odgovornosti za tako obvestilo.

3.      Države članice od institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi bodo uslužbenci prek posebnega kanala interno poročali o kršitvah.

Člen 99e

1.      Države članice posredujejo organu ESMA enkrat na leto informacije v zbirni obliki o vseh ukrepih ali sankcijah, uvedenih v skladu s členom 99. Organ ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.      Če je pristojni organ javno razkril upravni ukrep ali sankcijo, o tem ukrepu ali sankciji obvesti tudi organ ESMA. Če se objavljen ukrep ali sankcija nanaša na družbo za upravljanje, organ ESMA doda sklic na objavljeni ukrep ali sankcijo na seznam družb za upravljanje, objavljen v skladu s členom 6(1).

3.      Organ ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Organ ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [vstaviti datum].“

(15) Vstavi se naslednji člen 104a:

„Člen 104a

1.      Država članica za obdelavo osebnih podatkov v državi članici v skladu s to direktivo uporablja Direktivo 95/46/ES.

2.      Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo organ ESMA izvaja v skladu s to direktivo.“

(16) Člen 112(2) se nadomesti z naslednjim:

"2.     Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 14, 43, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50a se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od 21. julija 2011. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26b se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od […]. Komisija predloži poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če jih Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 112a.“

(17) V členu 112a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.     Pooblastila iz členov 12, 14, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“

(18) Priloga I se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.          Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Zakone in druge predpise iz odstavka 1 uporabljajo od [...].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.          Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Če spremni dokumenti k uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos, ki jih zagotovijo države članice, ne zadostujejo za zanesljivo oceno skladnosti določb za prenos z določenimi členi te direktive, lahko Komisija na zahtevo organa ESMA v zvezi z uporabo Uredbe (EU) št. 1095/2010 ali na lastno pobudo od države članice zahteva podrobnejše informacije o prenosu in izvajanju navedenih določb in te direktive.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

Done ...,

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

PRILOGA

V Prilogi I se točka 2 seznama A nadomesti z naslednjim:

"2. Informacije o depozitarju:

2.1. Identiteta depozitarja KNPVP in opis njegovih dolžnosti;

2.2. Opis vsake funkcije hrambe, ki jo prenese depozitar, ▌ ter morebitno navzkrižje interesov, ki bi lahko bilo posledica takšnega prenosa.“

Informacije o vseh subjektih, ki so vključeni v hrambo sredstev sklada, ter navzkrižjih interesov, ki bi lahko nastali, je na zahtevo mogoče dobiti pri depozitarju.

(1)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

         UL C […]

(3)

         Stališče Evropskega parlamenta z dne ...


POSTOPEK

Naslov

Sprememba Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede nalog depozitarja, politike plačil in sankcij

Referenčni dokumenti

COM(2012)0350 – C7-0178/2012 – 2012/0168(COD)

Datum predložitve EP

3.7.2012

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

11.9.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

11.9.2012

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

18.9.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Sven Giegold

10.5.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

19.9.2012

22.1.2013

 

 

Datum sprejetja

21.3.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

5

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Băsescu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Nitras, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Lajos Bokros, Herbert Dorfmann, Ashley Fox, Anne E. Jensen, Eva Joly, Thomas Mann, Marisa Matias

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Minodora Cliveti, Jens Geier

Datum predložitve

26.3.2013

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov