Postopek : 2013/2060(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0162/2013

Predložena besedila :

A7-0162/2013

Razprave :

PV 21/05/2013 - 5
CRE 21/05/2013 - 5

Glasovanja :

PV 21/05/2013 - 6.15
CRE 21/05/2013 - 6.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0205

POROČILO     
PDF 222kWORD 246k
2.5.2013
PE 504.066v02-00 A7-0162/2013

o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam

(2013/2060(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Mojca Kleva Kekuš

Pripravljavka mnenja (*):

Eva Joly, Odbor za razvoj

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj (*)
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam

(2012/0000(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju (C(2012)8806),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012)8805),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. junija 2012 o konkretnih načinih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 o letnem pregledu rasti 2013 (COM(2012)0750),

   – ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. februarja 2013 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (2013/0025 (COD)),

–   – ob upoštevanju priporočil projektne skupine za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force FATF) iz februarja 2012 na področju boja proti pranju denarja, financiranju terorizma in širjenju jedrskega orožja,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam (2012/2599(RSP))(1),

–   ob upoštevanju poročila Richarda Murphyja, FCA, z dne 10. februarja 2012 z naslovom „Closing the European Tax Gap“ (Zmanjševanje evropske davčne vrzeli),

–   – ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja za obdavčitev podjetij in poročila Skupine za etični kodeks (obdavčenje podjetij) Svetu z dne 4. decembra 2001,

–   ob upoštevanju poročila OECD z naslovom „Addressing Base Erosion and Profit Shifting“ (Zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička) (2013),

–   – ob upoštevanju sklepov zasedanja Ekonomsko-finančnega sveta in njegovega poročila z dne 22. junija 2012 o davčnih vprašanjih, namenjenega Evropskemu svetu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca o sodelovanju z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja pri davčnih zadevah(2),

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(3),

–   – ob upoštevanju sporočila po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 15. in 16. februarja 2013 v Moskvi,

–   – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah(4),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračunski nadzor (A7-0162/2013),

A. ker se vsako leto v EU zaradi davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja izgubi škandaloznih 1 bilijon EUR potencialnih prihodkov od davkov, kar pomeni letni strošek v višini okoli 2000 EUR za vsakega evropskega državljana, ustrezni ukrepi proti temu pa niso bili sprejeti(5);

B.  ker ta izguba pomeni nevarnost za ohranitev socialnega modela tržnega gospodarstva EU, ki temelji na kakovostnih javnih storitvah, in za pravilno delovanje enotnega trga, ovira učinkovitost in pravičnost davčnih sistemov v EU ter ogroža ekološko preoblikovanje gospodarstva; ker povzroča in dodatno spodbuja družbeno škodljivo dobičkarstvo, ki vodi v vse večjo neenakost, poglablja nezaupanje državljanov v demokratične institucije in ustvarja okolje demokratičnega deficita;

C. ker je zagotavljanje naše osnove prihodkov pomemben del finančne vzdržnosti;

D. ker so davčne goljufije in davčne utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je izogibanje davkom zakonita, vendar neprimerna uporaba davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznostih ali izogibanje tem, agresivno davčno načrtovanje pa je izkoriščanje tehničnih podrobnosti davčnega sistema ali neskladnosti med dvema davčnima sistemoma ali več njih, da bi se davčna obveznost zmanjšala;

E.  ker praksa izogibanja davkom, ki jo omogoča vse večja dematerializacija gospodarstva, vodi v izkrivljanje konkurence, ki škodi evropskim podjetjem in rasti;

F.  ker se zaradi takšnega obsega davčnih goljufij in izogibanja davkom zmanjšuje zaupanje državljanov v pravičnost in legitimnost pobiranja davkov in celotnega davčnega sistema;

G. ker neusklajenost davčnih politik v EU ustvarja precejšnje stroške in upravno obremenitev za državljane in podjetja s čezmejnim poslovanjem v EU, lahko pa povzroči tudi nenamerno neobdavčenje ali davčne goljufije in izogibanje davkom;

H. ker vztrajno izkrivljanje, ki izhaja iz nepreglednih ali škodljivih davčnih praks v jurisdikcijah, ki veljajo za davčne oaze, lahko povzroči umetna gibanja in negativno vpliva na notranji trg EU; ker je škodljiva davčna konkurenca znotraj EU nedvomno v nasprotju z načeli enotnega trga; ker si je treba bolj prizadevati za harmonizacijo davčnih osnov v okviru čedalje tesnejše gospodarske, davčne in proračunske Unije;

I.   ker so v zadnjih letih številna velika podjetja odšla iz držav v programu pomoči – potem ko so po predlogih trojke okrepile pobiranje davkov in odpravile privilegije –, da bi izkoristila davčne privilegije, ki jih ponujajo druge države; ker je za Grčijo Komisija izračunala, da je bilo od začetka leta 2012 iz te države v švicarske banke prenesenih kar 60 milijard EUR;

J.   ker je v praksi to povzročilo prenos davčnega bremena na delavce in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter vlade prisililo v škodljivo zmanjšanje sredstev za javne storitve;

K. ker ukinjanje delovnih mest v davčnih organih, do katerega je v zadnjih letih prišlo v okviru varčevalnih ukrepov v večini držav članic, močno ogroža izvajanje akcijskega načrta Komisije;

L.  ker multinacionalna podjetja, ki se poslužujejo praks izogibanja davkom, delujejo v nasprotju z načelom pravične konkurence in odgovornosti gospodarskih družb;

M. ker so se nekateri davkoplačevalci na ukrepe držav članic za odpravo nepreglednosti odzvali tako, da so začeli poslovne transakcije izvajati prek drugih jurisdikcij z nižjo ravnjo preglednosti;

N. ker so se enostranski nacionalni ukrepi v številnih primerih izkazali za neučinkovite in nezadostne, v nekaterih primerih pa so tudi v nasprotju z zadanim ciljem, in je zato potreben usklajen in večstranski pristop na več ravneh: nacionalni, EU in mednarodni; ker je treba za učinkovit boj proti davčnim goljufija in utajam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju močno okrepiti sodelovanje med davčnimi organi posameznih držav članic, pa tudi sodelovanje davčnih organov z drugimi organi pregona v posameznih državah članicah;

O. ker je treba po ugotovitvah OECD v poročilu z naslovom „Addressing Base Erosion and Profit Shifting“ (Zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička) kot temeljni politični problem obravnavati dejstvo, da mednarodna skupna načela za skupno davčno jurisdikcijo, ki temeljijo na izmenjanih nacionalnih izkušnjah, niso v koraku s spremembami poslovnega okolja; ker bi morale imeti Komisija in države članice v mednarodnem prostoru dejavnejšo vlogo pri vzpostavljanju mednarodnih standardov, ki bodo temeljili na načelih preglednosti, izmenjavi informacij in odpravi škodljivih davčnih ukrepov;

P.  ker države v razvoju nimajo pogajalske moči, da bi države, ki so davčne oaze, prisilile k sodelovanju, izmenjavi informacij in večji preglednosti;

Q. ker so raziskovalni novinarji, nevladni sektor in akademska skupnost bistveno prispevali k odkritju primerov davčnih utaj, izogibanja davkom in davčnih oaz ter ustreznem obveščanju javnosti o teh primerih;

R.  ker je treba poleg načinov za odkrivanje davčnih goljufij okrepiti tudi obstoječo zakonodajo na področju pomoči pri izterjavi davkov, enakosti davčne obravnave in izvedljivosti v poslovanju podjetij,

S.  ker so se evropski ministri za finančne zadeve februarja 2013 ob srečanju skupine G-20 v Moskvi zavezali, da bodo sprejeli potrebne ukrepe za odpravo izogibanja davkom, in potrdili, da želenih učinkov ne bo mogoče doseči le z nacionalnimi ukrepi;

T.  ker določanje transfernih cen, ki vodi v izogibanje davkom, negativno vpliva na proračun držav v razvoju, saj po ocenah povzroča izgubo v višini okoli 125 milijard EUR prihodkov od davkov na leto, kar je skoraj dvakratni znesek mednarodne pomoči, ki jo prejmejo države v razvoju;

U. ker imajo trenutno države članice zakonodajno pristojnost na področju davčne politike;

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije in njenih priporočil, v katerem države članice poziva k takojšnjim in usklajenim ukrepom proti davčnim oazam in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

2.  pozdravlja odločenost ministrov za finančne zadeve skupine G-20 pri reševanju vprašanja zniževanja davčne osnove in prenosa dobička;

3.  poziva države članice, naj izpolnijo svojo zavezo, sprejmejo akcijski načrt Komisije in dosledno izvajajo obe priporočili; vztraja, da bi morale države članice začeti resna pogajanja, dokončati postopke za vse zakonodajne predloge v obravnavi in izvajati ukrepe na področju davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom, agresivnega davčnega načrtovanja in davčnih oaz na svojih odvisnih ozemljih;

4.  obžaluje, da države članice še niso uspele doseči sporazuma o ključnih zakonodajnih predlogih, kot je predlog iz leta 2008 za spremembo Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti ali predlog iz leta 2011 za direktivo Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

5.  obžaluje, da doslej ni bil dosežen bistven napredek na področju davkov v okviru zavez iz pakta euro plus;

6.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev platforme za dobro davčno upravljanje; poziva Komisijo, naj skrbno opazuje izvajanje obeh priporočil v vseh državah članicah in se posvetuje z nacionalnimi davčnimi strokovnjaki, socialnimi partnerji in sindikati ter jih tudi vključi v delo platforme; poziva jo tudi, naj vsako leto Svetu in Parlamentu predloži poročilo o delu in dosežkih platforme;

7.  meni, da podatki o tajnih bančnih računih v off-shore centrih, ki jih je aprila 2013 objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (International Consortium of investigative journalism), osvetljujejo obseg in resnost problema ter nujnost ukrepanja; v zvezi s tem znova poziva k okrepljeni evropski in mednarodni zavezi k preglednosti, ki bi morala voditi k mednarodnemu, zavezujočemu in večstranskemu dogovoru o samodejni izmenjavi informacij na področju davkov;

Vloga EU v mednarodnem prostoru

8.  poudarja, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo v razpravah o boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkov in davčnim oazam, ki potekajo v okviru OECD, svetovnega foruma za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene, skupin G-20 in G-8 in drugih pomembnih multinacionalnih forumih; poziva Komisijo in države članice, naj v mednarodnem prostoru dosledno opozarjajo, da je v boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov, izogibanju davkom, agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim oazam bistveno okrepljeno sodelovanje; poudarja, da bi morala EU po potrebi prepričati države, ki niso članice EU, k oblikovanju in izboljšanju učinkovitosti njihovega sistema pobiranja davkov tako, da bi sprejele načela preglednosti, samodejne izmenjave informacij in odprave škodljivih davčnih ukrepov, pri čemer bi jim morala EU pomagati; spodbuja Komisijo in Svet, naj nadgradita tehnično pomoč in prizadevanja za krepitev zmogljivosti v državah v razvoju;

9.  meni, da je izredno pomembno, da države članice Komisijo pooblastijo, da se v imenu EU pogaja o davčnih sporazumih s tretjimi državami, namesto da še naprej potekajo dvostranska pogajanja, katerih izid ni najboljši za EU kot celoto, pogosto pa tudi ne za zadevno državo članico;

10. poudarja, da morajo države članice, ki so prejele(6) ali želijo prejeti finančno pomoč, sprejeti ukrepe, s katerimi bodo okrepile in izboljšale zmožnosti pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam in utajam; poziva Komisijo, naj k temu doda obveznost ukrepanja proti pranju denarja, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

11. poziva Komisijo, naj ne nudi sredstev EU podjetjem, ki kršijo davčne standarde EU, in zagotovi, da jim države članice ne bodo nudile državne pomoči ali dostopa do javnih naročil; poziva Komisijo in države članice, naj od vseh podjetij, ki se potegujejo za dodelitev javnega naročila, zahtevajo navedbo informacij v zvezi s kaznimi ali obsodbami zaradi kaznivih dejanj v zvezi z davki; opozarja, da imajo javni organi možnost, da ob spoštovanju obveznosti, določenih v spremenjeni direktivi o zamudah pri plačilih, v pogodbe za opravljanje javnih naročil vključijo klavzulo, na podlagi katere lahko pogodbo prekinejo, če izvajalec po sklenitvi pogodbe krši zahteve glede izpolnjevanja davčnih obveznosti;

12. poziva Komisijo, naj predlaga skupne standarde za davčne sporazume med državami članicami in državami v razvoju, da bi preprečili zniževanje davčne osnove teh držav;

13. poziva Komisijo, naj zagotovi več proračunskih sredstev in osebja generalnemu direktoratu TAXUD, da bo lahko razvil politiko in predloge EU v zvezi z dvojnim neobdavčenjem ter davčnimi utajami in goljufijami;

14. poziva Komisijo in države članice, naj v odnosih s tretjimi državami vztrajajo pri strogi uporabi standardov EU na področju davkov, zlasti pri prihodnjih dvostranskih ali večstranskih trgovinskih sporazumih;

15. pozdravlja zakon ZDA o davčni skladnosti računov v tujini (FATCA) kot prvi korak k samodejni izmenjavi informacij med EU in ZDA, da bi ukrepali proti čezmejnim davčnim goljufijam in utajam; obžaluje pa, da je bil v pogajanjih z ZDA privzet dvostranski/medvladni pristop in ne skupno pogajalsko stališče EU; obžaluje tudi, da izmenjava informacij ni povsem vzajemna; v zvezi s tem poziva k spoštovanju varstva podatkov o državljanih EU;

16. poziva Komisijo in države članice, naj podrobno pregledajo in ustrezno izvajajo priporočila projektne skupine za finančno ukrepanje iz februarja 2012;

Glavni cilj – reševanje vprašanja davčne vrzeli

17. poziva države članice, naj se zavežejo ambicioznemu, vendar uresničljivemu cilju, da do leta 2020 zmanjšajo davčno vrzel vsaj za polovico, saj bi se s tem ustvarili znatno višji prihodki od davkov brez dvigovanja davčne stopnje;

18. priznava tudi, da bi lahko razširitev obstoječih davčnih osnov namesto zviševanja davčnih stopenj ali uvajanja novih davkov ustvarila dodatne prihodke za države članice;

19. dalje poziva Komisijo, naj na podlagi konkretnih zakonodajnih ukrepov v okviru obstoječih Pogodb razvije celovito strategijo, s katero bi odpravili davčno vrzel v EU in zagotovili, da bi vsa podjetja, ki poslujejo v EU, izpolnjevala davčne obveznosti v vseh državah članicah, v katerih poslujejo;

20. poudarja, da bi z ukrepi za zmanjšanje davčne vrzeli in boj proti davčnim oazam, davčnim utajam in izogibanju davkom dosegli poštene in pregledne konkurenčne pogoje na notranjem trgu, prispevali k fiskalni konsolidaciji in obenem znižali ravni javnega dolga, povečali sredstva za javne naložbe, izboljšali učinkovitost in pravičnost nacionalnih davčnih sistemov in povišali splošno raven izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v EU kot v državah v razvoju;

21. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo uporabo programa Fiscalis tako, da vanj vključijo strategijo za zmanjšanje davčne vrzeli;

22. poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe evropskega davka na čezmejne poslovne modele in elektronsko poslovanje;

predlaga naslednje ključne ukrepe strategije EU za zmanjšanje davčne vrzeli:

Glede davčnih goljufij in izmikanja davkom

23. poziva države članice, naj nacionalnim davčnim organom in davčnim revizorjem namenijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja v zvezi z davčnimi goljufijami in izogibanjem davkom; uvedejo naj tudi učinkovita orodja proti korupciji;

24. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za zagotovitev preglednosti plačevanja davkov podjetij, tako da od vseh multinacionalnih podjetij zahteva objavo preprostega, enotnega zneska, ki so ga plačala v posameznih državah članicah, v katerih poslujejo;

25. poudarja velik pomen skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in poziva države članice, naj dosežejo soglasje glede direktive o CCCTB in jo izvajajo, pri tem pa naj postopoma preidejo z neobveznega na obvezen sistem, kot je določeno v zakonodajni resoluciji z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o CCCTB;

26. meni, da bi morali pristojni organi ukrepati in finančnim institucijam in svetovalcem začasno ali dokončno odvzeti dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, če sodelujejo pri davčnih goljufijah tako, da strankam nudijo produkte ali storitve, ki jim omogočajo davčno utajo, ali če zavrnejo sodelovanje z davčnimi organi;

27. pozdravlja, da je Komisija v področje nove direktive proti pranju denarja (2013/0025 (COD)) vključila navedbo kaznivih dejanj v zvezi z davki kot predhodnih kaznivih dejanj za pranje denarja, ter poziva k čim prejšnjemu izvajanju direktive; spodbuja Komisijo, naj predstavi predloge za usklajen boj proti davčnim goljufijam v okviru kazenskega prava, zlasti na področju čezmejnih in vzajemnih preiskav; opozarja Komisijo, naj okrepi sodelovanje z drugimi organi pregona EU, zlasti tistimi, ki so pristojni za preprečevanje pranja denarja, pravne zadeve in socialno varnost;

28. poziva države članice, naj odpravijo vse ovire v nacionalni zakonodaji, ki ovirajo sodelovanje in izmenjavo informacij o davkih z institucijami EU in med državami članicami, pri tem pa zagotovijo učinkovito varstvo podatkov o davkoplačevalcih;

29. poziva Komisijo, naj opredeli področja, na katerih bi lahko izboljšali ureditev EU in upravno sodelovanje držav članic, da bi zmanjšali davčne goljufije, med drugim z ustrezno uporabo programov Fiscalis in Customs;

30. pozdravlja novi okvir za upravno sodelovanje, ki ga je sprejel Svet, in poziva države članice k čim prejšnjemu izvajanju tega okvira;

31. spodbuja države članice, naj iščejo znake, ki kažejo na davčne utaje, tudi v drugih državnih evidencah, kot so evidence motornih vozil, zemljišč, jaht in drugega premoženja, in te podatke delijo z drugimi državami članicami in Komisijo;

32. poudarja pomen izvajanja novih strategij in učinkovitejše uporabe obstoječih struktur EU za učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zlasti davčnim vrtiljakom; v zvezi s tem poziva Svet, naj nemudoma sprejme in začne izvajati Direktivo o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV;

33. spodbuja države članice, naj v okviru novega programa Fiscalis 2020 še naprej izvajajo in nadgrajujejo sočasne kontrole za odkrivanje in boj proti čezmejnim davčnim goljufijam in olajšajo navzočnost tujih uradnikov na davčnih uradih in med upravnimi poizvedbami; poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje med davčnimi organi in drugimi organi pregona, zlasti zaradi izmenjave informacij, pridobljenih v preiskavah v zvezi s pranjem denarja in s tem povezanih kaznivih dejanj v zvezi z davki;

34. znova opozarja, da neformalne ekonomije ne bo mogoče odpraviti brez ustreznih spodbud; poleg tega predlaga, naj bo za države članice obvezno prek preglednice poročati, v kolikšni meri jim je uspelo neformalno ekonomijo zmanjšati;

35. podpira prizadevanja Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev za uvedbo identifikatorjev pravnih oseb, s čimer bi se približali zagotavljanju sledljivosti in preglednosti finančnih transakcij, kar je ključnega pomena za boj proti davčnim goljufijam;

36. meni, da bi z odpravo davčnih privilegijev omogočili celovite reforme za oblikovanje enostavnega, razumljivega in pravičnega davčnega sistema;

37. poudarja, da so sodni postopki pri davčnih goljufijah zapleteni in dolgotrajni ter da so tisti, ki so spoznani za krive, deležni relativno milih kazni, zaradi česar so davčne goljufije neke vrste kazniva dejanja brez tveganja;

38. poudarja potencial e-uprave, da poveča preglednost in prepreči goljufije in korupcijo ter s tem zaščiti javna sredstva; poudarja, da je potrebna zakonodaja, ki bo omogočala stalne inovacije;

39. poziva Komisijo, naj posebej obravnava vprašanje hibridne neskladnosti med posameznimi davčnimi sistemi, ki se uporabljajo v državah članicah;

40. vendar ugotavlja, da davčna utaja na področju DDV neposredno vpliva tako na gospodarstva držav članic kot na proračun Evropske unije, saj je ta davek „lastno sredstvo“; opozarja, da po besedah Računskega sodišča „utaja DDV vpliva na finančne interese držav članic; vpliva tudi na proračun EU, saj vodi do nižjih lastnih sredstev iz naslova DDV;. ta izguba se nadomesti z lastnimi sredstvi iz naslova bruto nacionalnega dohodka, kar izkrivlja prispevke posameznih držav članic v proračun EU. Poleg tega davčne goljufije ogrožajo delovanje notranjega trga in onemogočajo pošteno konkurenco“(7);

41 ugotavlja, da sistem DDV v Evropski uniji zagotavlja znaten del javnih prihodkov (21 % v letu 2009(8)), vendar je tudi razlog za visoko stopnjo nepotrebnih stroškov za zagotavljanje skladnosti in izogibanje davkom;

42. poudarja, da se od uvedbe DDV model pobiranja DDV ni spreminjal; poudarja, da je ta model zaradi številnih tehnoloških in gospodarskih sprememb zastarel in njegova nadaljnja uporaba povzroča znatne izgube;

43. poudarja, da pravilno delovanje carinskega sistema neposredno vpliva na izračun DDV; je resno zaskrbljen, da carinski pregledi v EU ne delujejo pravilno, kar povzroča velike izgube davka na dodano vrednost(9); meni, da je nesprejemljivo, da davčne uprave v večini držav članic nimajo neposrednega dostopa do carinskih podatkov in da samodejno navzkrižno preverjanje z davčnimi podatki zaradi tega ni mogoče; poudarja, da se vpleteni v organizirani kriminal dobro zavedajo šibkosti sedanjega sistema;

44. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost uvedbe ukrepov, ki bi omogočali ponovno družbeno rabo sredstev, odvzetih v kazenskih postopkih v zvezi z davčnimi goljufijami in izogibanjem davkom; zato poziva k temu, da se znaten del odvzetih sredstev ponovno uporabi v družbene namene in se vrne v lokalna in regionalna gospodarstva, ki so jih neposredno ali posredno prizadela kazniva dejanja v zvezi z davki;

45. poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo okolje, kjer bo vloga civilne družbe pri razkrivanju primerov davčnih goljufij in davčnih oaz popolnoma zaščitena, med drugim z vzpostavitvijo učinkovitih sistemov za zaščito prijaviteljev in novinarskih virov;

Glede izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja

46. poziva države članice, naj prednostno sprejmejo in izvajajo spremenjeno direktivo o davkih na prihranke ter tako odpravijo vrzeli v obstoječi direktivi in učinkoviteje preprečujejo davčno utajo;

47. pozdravlja mednarodne razprave o posodobitvi smernic OECD o določanju transfernih cen, t.j. preusmerjanju dobičkov v davčne oaze z namenom izogibanja davkom, tako v razvitih kot nerazvitih državah; poziva Komisijo in države članice, naj brez odlašanja ukrepajo in pregledajo sedanja pravila o oblikovanju transfernih cen, zlasti v zvezi s prenosom tveganj in neopredmetenih sredstev, umetno delitvijo lastništva sredstev med pravnimi osebami v skupini in transakcijami med temi osebami, ki so med neodvisnimi osebami redke; poziva Komisijo, naj razvije sistem vnaprejšnjih cenovnih sporazumov za določanje transfernih cen, pri čemer bi se k obstoječim obveznostim, ki izhajajo iz smernic dokumentacije za transferne cene v EU, dodala nova zahteva; meni, da bi morale biti zahteve v zvezi z dokumentacijo in davčno napovedjo obsežnejše za transakcije z jurisdikcijami s črnega seznama;

48. pozdravlja napredek pri poročanju po posameznih državah v okviru direktiv o računovodstvu in preglednosti; poziva Komisijo, naj kot naslednji korak uvede poročanje po posameznih državah za čezmejne družbe v vseh sektorjih in naj izboljša preglednost plačilnih transakcij – in sicer z zahtevo po razkritju podatkov, kot so vrsta dejavnosti in kraj podjetja, prihodki, število stalno zaposlenih, dobiček ali izguba pred plačilom davka, davek na dobiček ali izgubo, javne subvencije, kot so bile pridobljene v posameznih državah v zvezi s poslovanjem skupine kot celote –, kar bo omogočalo spremljanje spoštovanja pravil o oblikovanju transfernih cen;

49. poziva, naj se predlog za pregled direktive o preprečevanju pranja denarja dopolni, tako da se vanj vključi obveznost vodenja javnega registra dejanskega lastništva družb, skladov, fundacij in podobnih pravnih subjektov;

50. poziva države članice, naj povečajo učinkovitost kodeksa ravnanja za obdavčitev podjetij tako, da se v primerih, ko so politične odločitve nujno potrebne, ta vprašanja sprožijo na ravni Sveta; poziva Komisijo, naj dejavno posreduje v primerih, ko se skupina za kodeks ravnanja ne more dogovoriti o postopkih za odpravo neskladnosti v nacionalnih davčnih sistemih;

51. poziva Komisijo, naj pripravi in podpre kodeks ravnanja za revizorje in svetovalce; poziva revizijska podjetja, naj nacionalne davčne organe opozorijo na morebitne znake agresivnega davčnega načrtovanja v revidirani družbi;

52. meni, da revizorji ne bi smeli imeti možnosti nudenja prepovedanih storitev, ki niso povezane z revizijo, svetovalne storitve v zvezi z davki, ki se nanašajo na strukturiranje transakcij, in davčno svetovanje, pa je treba šteti za takšne storitve;

53. ugotavlja, da je ustrezna identifikacija davkoplačevalcev ključnega pomena za uspešno izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi; poziva Komisijo, naj pospeši postopek uvedbe davčne številke EU za vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo čezmejne transakcije; meni, da bi morala biti davčna številka EU povezana z mednarodno in odprto zbirko podatkov za sistem izmenjave podatkov v zvezi z DDV, saj bi pripomogla k ugotavljanju neplačanih davkov in drugih neizpolnjenih obveznosti;

54. poziva Komisijo, naj v letu 2013 predstavi predlog za pregled direktive o matičnih in odvisnih družbah in direktive o obdavčevanju plačil obresti ter licenčnin, da bi se pregledale in uskladile klavzule proti zlorabi v obeh direktivah in odpravilo dvojno neobdavčenje, ki ga spodbujajo hibridni subjekti in finančni instrumenti v EU;

55. poziva države članice, naj začnejo čim prej izvajati predlog Komisije o uvedbi splošnega pravila proti zlorabi in s tem ukrepajo proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja, v svoje konvencije o dvojnem obdavčevanju pa naj vključijo klavzulo o preprečevanju dvojnega neobdavčevanja; spodbuja države članice, naj ne upoštevajo morebitnih davčnih ugodnosti, ki izhajajo iz umetnih konstruktov ali nimajo komercialne vsebine; predlaga, naj se za države članice EU začne pripravljati standarden sklop pravil za preprečevanje dvojnega obdavčenja;

56. pozdravlja delo Komisije na področju priprave evropskega kodeksa davkoplačevalcev; meni, da bo ta kodeks pripomogel k povečanju legitimnosti in razumljivosti obstoječega davčnega sistema, okrepil sodelovanje in zaupanje med davčnimi organi in davkoplačevalci ter pomagal davkoplačevalcem, saj bo zagotavljal večjo preglednost njihovih pravic in obveznosti;

57. spodbuja Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovit mehanizem zbiranja prihodkov, v katerem bo razmik med davkoplačevalci in davčnimi organi čim manjši in uporaba sodobne tehnologije čim večja; poziva Komisijo, naj se z oblikovanjem ustreznih standardov EU usmeri v reševanje zapletenih vidikov obdavčitve elektronskega trgovanja;

58. poziva države članice, naj zagotovijo, da bo lobiranje finančnega sektorja, ki pogosto privede do zakonitega izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, čim bolj pregledno;

59. spodbuja Komisijo, naj regulira finančne tokove iz držav članic v tretje države z namenom izogibanja davkom ter ustvari uravnotežen in konkurenčen davčni okvir;

60. poziva Komisijo, naj ukrepa zoper službe v podjetjih, ki se ukvarjajo z agresivnim davčnim načrtovanjem, zlasti v sektorju finančnih storitev;

61. poziva Komisijo, naj opravi podrobno študijo o razliki, ki obstaja v državah članicah med zakonitimi in dejanskimi stopnjami davka za pravne osebe, da bo razprava o davčni harmonizaciji potekala na osnovi objektivnih podatkov;

62. poziva države članice, naj obveščajo o posameznih davčnih sodnih odločbah nacionalnih organov za družbe s čezmejnim poslovanjem in zagotovijo, da bodo javno dostopne; vztraja, naj države članice za družbe, ki želijo pridobiti davčne odločbe, postavijo stroge zahteve v zvezi z vsebino;

63. ugotavlja, da skladi pogosto služijo kot sredstva za davčno utajo, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v večini držav registracija njihove pravne ureditve ni obvezna; poziva EU, naj uvede evropski register skladov in drugih tajnih subjektov, saj je to pogoj za ukrepanje proti izogibanju davkom;

Glede davčnih oaz

64. poziva k skupnemu pristopu EU glede vprašanja davčnih oaz;

65. poziva Komisijo, naj sprejme jasno opredelitev in skupen sklop meril za prepoznavanje davčnih oaz ter ustrezne ukrepe za te jurisdikcije, ki bi se začeli izvajati najpozneje 31. decembra 2014, in zagotovi dosledno uporabo te opredelitve v vsej zakonodaji EU; predlaga, naj opredelitev temelji na standardih OECD za preglednost in izmenjavo informacij ter načelih in merilih iz kodeksa ravnanja; v zvezi s tem je prepričan, da je treba jurisdikcijo obravnavati kot davčno oazo, če je ugotovljeno večje število naslednjih pokazateljev:

(i)    do ugodnosti so upravičeni samo nerezidenti ali transakcije, ki se opravljajo z nerezidenti,

(ii)   ugodnosti so strogo ločene od domačega trga, tako da ne vplivajo na nacionalno davčno osnovo,

(iii)   ugodnosti se odobrijo tudi brez prave gospodarske dejavnosti ali pomembne gospodarske prisotnosti v jurisdikciji, ki te davčne ugodnosti ponuja,

(iv)  pravila za določanje dobička v zvezi z dejavnostmi v multinacionalni skupini družb odstopajo od mednarodno sprejetih načel, zlasti pravil, dogovorjenih v okviru OECD,

(v)   davčni ukrepi niso pregledni, vključno s primeri, ko so pravne določbe na upravni ravni ohlapnejše na nepregleden način,

(vi)  jurisdikcija ne nalaga davkov na zadevni prihodek ali so ti le nominalni,

(vii)  zakoni ali upravni postopki preprečujejo učinkovito izmenjavo podatkov za davčne namene z drugimi vladami v zvezi z davkoplačevalci, ki koristijo neobdavčenje ali nominalno obdavčenje, s čimer se kršijo standardi iz člena 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital,

(viii) jurisdikcije vzpostavljajo nepregledne in tajne sisteme, zaradi katerih je oblikovanje in delovanje registrov družb in registrov skladov in fundacij nepopolno in nepregledno,

(ix)  projektna skupina za finančno ukrepanje jurisdikcijo opredeljuje kot nekooperativno državo in ozemlje;

66. poziva Komisijo, naj do 31. decembra 2014 pripravi in vzpostavi evropski črni seznam davčnih oaz; v zvezi s tem zadevne organe poziva:

–   – naj začasno ali dokončno prenehajo izvajati konvencije o dvojnem obdavčevanju z jurisdikcijami, ki so na črnem seznamu, in naj dajo pobudo za takšne konvencije z jurisdikcijami, ki niso več davčne oaze;

–   naj družbam s sedežem v jurisdikcijah s črnega seznama prepovejo dostop do javnih naročil EU za blago in storitve in jim ne dodeljujejo državne pomoči;

–   naj družbam, ki še naprej poslujejo s subjekti iz teh jurisdikcij prepovejo dostop do državne pomoči in pomoči EU;

–   naj opravijo pregled direktiv o reviziji in računovodstvu s ciljem določiti zahtevo po ločenem računovodstvu in revidiranju dobičkov in izgub vsake holdinške družbe posamezne pravne osebe v EU, ki se nahaja v jurisdikciji s črnega seznama,

–   naj prepovejo finančnim institucijam in svetovalcem iz EU, da ustanovijo ali ohranijo podružnice in hčerinske družbe v jurisdikcijah s črnega seznama, ter preučijo možnost odvzema licenc evropskim finančnim institucijam in svetovalcem, ki ohranjajo hčerinske družbe in še naprej poslujejo v teh jurisdikcijah,

–   naj uvedejo posebno dajatev na vse transakcije, usmerjene v te jurisdikcije ali iz njih,

–   naj ukinejo oprostitev davčnega odtegljaja pri viru za posameznike, ki se v jurisdikcijah s črnega seznama za davčne namene ne štejejo kot rezidenti;

–   naj preučijo različne možnosti za nepriznavanje pravnega statusa družb, ustanovljenih v jurisdikcijah s črnega seznama, v EU,

–   naj v primeru poslovanja s tretjimi državami s črnega seznama uporabijo tarifne ovire,

–   naj okrepijo dialog med Komisijo in Evropsko investicijsko banko, da bi zagotovili se naložbe za projekte, upravičence in posrednike iz jurisdikcij s črnega seznama zadržijo;

Mednarodna razsežnost

67. meni, da bi morali minimalni standardi iz priporočila Komisije o ukrepih, namenjenih spodbujanju tretjih držav k izvajanju minimalnih standardov dobrega upravljanja, izrecno veljati tudi za države članice;

68. spodbuja države članice, naj sodelujejo s tretjimi državami, ki niso davčne oaze, in jim pomagajo pri učinkovitem ukrepanju proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, zlasti prek ukrepov ustvarjanja zmogljivosti; podpira poziv Komisije državam članicam, naj v ta namen v te države začasno napotijo davčne strokovnjake;

69. poziva Komisijo, naj polno prispeva k nadaljnjem razvoju projekta o zmanjševanju davčne osnove in preusmerjanju dobička (Base Erosion and Profit Shifting) OECD, in sicer s širjenjem analiz o problematičnih davčnih sistemih v državah članicah in med njimi ter o potrebnih spremembah na ravni držav članic in EU, s katerimi bi preprečili davčne goljufije in utaje ter vse oblike agresivnega davčnega načrtovanja; poziva Komisijo, naj Svetu in Parlamentu redno poročajo o tem postopku;

70. poudarja, da morajo države v razvoju za dosego razvojnih ciljev tisočletja zbrati in zagotoviti sredstva od davkov, saj so ta bolj predvidljiva in vzdržna kot tuja pomoč in bodo prispevala k zmanjševanju dolga; vendar ugotavlja, da je delež davčnih virov glede na BDP v večini držav v razvoju nizek, te države pa se soočajo s socialnimi, političnimi in upravnimi težavami pri vzpostavljanju trdnega sistema javnih financ, zato so še posebej izpostavljene davčnim utajam in izogibanju davkom posameznih davkoplačevalcev in gospodarskih družb;

71. poudarja, da so nezakoniti odlivi glavni razlog za zadolženost držav v razvoju, agresivno davčno načrtovanje pa je v nasprotju z načelom družbene odgovornosti podjetij;

72. ugotavlja, da davčni sistemi v mnogih državah v razvoju niso v skladu z mednarodnimi standardi (premajhne davčne pristojnosti in neučinkovita davčna uprava, visoka raven korupcije, nezmožnost uvedbe in vodenja dobro delujočega davčnega registra itd.); poziva EU, naj v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada izboljša pomoč pri davčnem upravljanju ter reševanju vprašanj mednarodnih davčnih goljufij in prekomerne optimizacije, tako da okrepi zmogljivosti držav v razvoju za odkrivanje in preganjanje neprimernih praks prek tesnejšega sodelovanja v davčnem upravljanju; meni tudi, da bi bilo treba zagotoviti pomoč za gospodarsko preoblikovanje držav v razvoju, ki so davčne oaze;

73. kot prve korake pri tem pozdravlja strokovne preglede davčnih utaj, ki potekajo v okviru svetovnega foruma za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene; meni pa, da bodo standardi svetovnega foruma neučinkoviti pri omejevanju nezakonitih finančnih tokov, če se bodo osredotočali na sistem za izmenjavo informacij na zahtevo pri OECD;

74. izpostavlja, da s krepitvijo dvostranskega namesto večstranskega pristopa k nadnacionalnim davčnim vprašanjem obstaja nevarnost, da bi sporazumi o dvojnem obdavčevanju spodbudili določanje transfernih cen in regulativno arbitražo; zato poziva Komisijo, naj ne spodbuja takih sporazumov namesto sporazumov o izmenjavi davčnih podatkov, saj v državah v razvoju običajno povzročajo proračunske izgube zaradi nižjih stopenj odtegnjenega davka ob izplačilu dividend, obresti in licenčnin;

75. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Odboru strokovnjakov ZN o mednarodnem sodelovanju pri davčnih vprašanjih, nadzornemu odboru Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0137.

(2)

UL C 279E, 7.7.2012, str. 37.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0135.

(4)

UL C 341 E, 16.12.2010, str. 29.

(5)

http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/tax_fraud_evasion/index_en.htm

(6)

Uredba (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo.

(7)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 13/2011, str. 11, odstavek 5.

(8)

Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A (Gospodarska in znanstvena politika): „Poenostavitev in posodobitev sistema DDV na enotnem digitalnem trgu“ (Simplifying and Modernising VAT in the Digital Single Market, IP/A/IMCO/ST/2012_03), september 2012, http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html?languageDocument=EN&file=75179

(9)

Glede na posebno poročilo št. 13/2011 Evropskega računskega sodišča je v sedmih državah članicah, ki jih je to sodišče revidiralo, v letu 2009 že samo uporaba carinskega postopka 42 prispevala k ekstrapoliranim izgubam v višini približno 2 200 milijonov EUR, kar je 29 % DDV, ki bi se teoretično odmeril na davčno osnovo vsega uvoza, ki je bil leta 2009 opravljen po carinskem postopku 42 v teh sedmih državah članicah EU.


OBRAZLOŽITEV

Škandalozna davčna vrzel v Evropi

V EU se zaradi davčnih goljufij in izogibanja davkom vsako leto izgubi približno 1 bilijon EUR javnih sredstev. Ta zaskrbljujoča davčna vrzel evropskega državljana stane približno 2 000 EUR na leto. Povprečna višina izgubljenih davkov v Evropi presega skupni znesek, ki ga države članice namenijo zdravstvenemu varstvu, in znaša več kot štiri krat toliko, kot se v EU porabi za izobraževanje.

Poleg tega, da obstoječa davčna vrzel v Evropi pomeni zaskrbljujočo izgubo javnih prihodkov, tudi ogroža ohranitev socialnega modela EU, ki temelji na kakovostnih javnih storitvah za vse, in pravilno delovanje enotnega trga ter ovira učinkovitost in pravičnost davčnih sistemov v EU. Zaradi izgube prihodkov se v najbolj ključnem trenutku spopadanja s krizo povečujeta primanjkljaj in raven zadolženosti v državah članicah. Sredstva, namenjena povečevanju javnih naložb, rasti in zaposlenosti, so zaradi davčnih goljufij in izogibanja davkom vse manjša.

Vse to se dogaja med najresnejšo gospodarsko, finančno in socialno krizo v zadnjih desetletjih, ko so avtomatski stabilizatorji bolj kdajkoli prej pomembni za zagotavljanje rasti in socialne kohezije. Ne pozabimo, da je za javne organe učinkovito in progresivno obdavčevanje nepogrešljivo za izpolnjevanje njihovih obveznosti in uresničevanje potreb in pričakovanj državljanov.

Velik del neobdavčenih likvidnih sredstev je usmerjenih v dejavnosti finančnega trgovanja namesto v javno porabo in naložbe. Poleg tega neusklajenost davčnih politik v EU povzroča precejšnje stroške in upravno obremenitev za državljane in podjetja s čezmejnim poslovanjem v EU, lahko pa povzroči tudi neobdavčenje ali vodi k davčnim goljufijam in izogibanju davkom. Vse več podjetij in posameznikov v Evropi se znajde v neugodnem konkurenčnem položaju v primerjavi s tistimi, ki se izognejo plačilu svojega deleža davkov. Zaradi tega obseg davčnih goljufij in izogibanja davkom ogroža zaupanje v pravičnost in legitimnost pobiranja davkov in celotnega davčnega sistema.

Poleg tega so države v programu pomoči, ki so okrepile pobiranje davkov in odpravile privilegije po predlogih trojke, v zadnjih letih zapustila številna velika podjetja, da bi izkoristila davčne privilegije, ki jih ponujajo druge države. Za Grčijo je Komisija izračunala, da je od začetka leta 2012 iz te države v švicarske banke ušlo kar 60 milijard EUR.

Davčne goljufije in izogibanje davkom predstavljajo resen, večplasten problem, ki zahteva usklajen pristop na več ravneh; nacionalni, EU in mednarodni. Ker so države članice same pristojne za svoje davčne sisteme, je pomembno ukrepati na nacionalni ravni. Ker pa je v globalnem gospodarstvu narava davčnih goljufij in izogibanja davkom čezmejna, države članice pa skušajo ohraniti konkurenčnost, samo enostranski nacionalni ukrepi preprosto niso dovolj učinkoviti. Zato bi bilo treba vsa prizadevanja usmeriti v oblikovanje povezovalne, konkretne in skupne evropske davčne politike, ki jo bodo sprejele in izvajale vse države članice.

Glavni cilj: prepoloviti davčno vrzel do leta 2020

Akcijski načrt Komisije za učinkovitejši odziv na davčne utaje in izogibanje davkom ter priporočila, s katerimi države članice spodbuja k takojšnjim in usklajenim ukrepom proti davčnim oazam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, so koraki v pravi smeri. Komisija pa mora sprejeti nadaljnje ukrepe in oblikovati celovito strategijo za odpravo davčne vrzeli v EU na podlagi konkretnih zakonodajnih ukrepov, s čimer bi države članice pripravila do tega, da se zavežejo ambicioznemu, vendar dosegljivemu cilju prepoloviti davčno vrzel do leta 2020, kar bi jim omogočilo, da bi brez povišanja davčnih stopenj postopoma ustvarile nove prihodke od davkov, ki bi znašali več sto milijard eurov na leto.

Trdna zavezanost k zmanjšanju davčne vrzeli bi prispevala k potrebni stabilizaciji finančnih trgov, saj bi znatno zmanjšala likvidna sredstva, namenjena finančnemu trgovanju, ki ni povezano s pravimi gospodarskimi dejavnostmi. Povečala bi tudi razpoložljive javne prihodke za ukrepe fiskalne konsolidacije, obenem pa ublažila učinke varčevalnih ukrepov. Zagotovila bi ustrezna sredstva za povečanje javnih naložb za okrepitev mednarodne konkurenčnosti EU in njenih možnosti za rast. Poleg tega bi se izboljšala tudi učinkovitost in pravičnost davčnih sistemov v EU in povečalo splošno spoštovanje davčnih predpisov.

Države članice morajo uresničiti svojo zavezo, da priznajo pomen sprejemanja učinkovitih ukrepov za boj proti davčnim utajam in goljufijam, tudi v času proračunskih omejitev in gospodarske krize, kot je navedeno v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 13. novembra 2012. Najprej bi bilo treba začeti resna pogajanja in dokončati postopke v zvezi z zakonodajnimi predlogi v obravnavi, ki se nanašajo na davčne goljufije, izogibanje davkom in davčne oaze. Treba je tudi sprejeti priporočila in akcijski načrt Komisije.

Predlogi za doseganje glavnega cilja

Pomemben napredek se lahko doseže z večjo uporabo Evropskega semestra in vključitvijo strategije za zmanjšanje davčne vrzeli v EU v letne nacionalne programe stabilnosti in rasti in nacionalne programe reform.

Pri ukrepih za reševanje vprašanj davčnih goljufij ali davčne utaje (nezakonita dejavnost neizpolnjevanja davčnih obveznosti) bi morale države članice nameniti dovolj sredstev nacionalnim davčnim organom in davčnim revizorjem. Poročevalka predlaga, naj države članice finančnim institucijam odvzamejo dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, če sodelujejo pri davčnih goljufijah, tako da strankam nudijo produkte ali storitve, ki jim omogočajo davčno utajo, ali če zavrnejo sodelovanje z davčnimi organi. Prav tako zagovarja obvezno skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, razvijanje novih strategij za boj proti goljufijam v zvezi z DDV in strožje ukrepe proti davčnim goljufijam v obliki kazenskega pregona, pri čemer bi morala Komisija okrepiti sodelovanje z drugimi organi pregona EU, zlasti tistimi, ki so pristojni za preprečevanje pranja denarja, pravne zadeve in socialno varnost. Pri pregledu tretje direktive proti pranju denarja bi bilo treba izrecno navesti, da so kazniva dejanja v zvezi z davki predhodna kazniva dejanja za pranje denarja.

Druga plat tega problema je izogibanje davkom, ki je zakonita, vendar neprimerna uporaba davčnega sistema v lastno korist za zmanjšanje davčnih obveznosti ali izogibanje tem obveznostim, zato so potrebni drugačni ukrepi. Tesno je povezano z agresivnim davčnim načrtovanjem, ko velike družbe z obsežnim davčnim načrtovanjem umetno prenašajo dobiček, da bi čim bolj zmanjšale dejansko davčno stopnjo in davčne obveznosti. Poročevalka želi, da se področje direktive o obdavčenju prihrankov razširi, da bi omogočili dejansko odpravo bančne tajnosti, in meni, da je skrajni čas, da Luksemburg in Avstrija nehata nasprotovati učinkovitemu dogovoru s Švico. Poleg tega je za ugotavljanje primerov izogibanja davkom nujno potrebno poročanje po posameznih državah za čezmejne družbe. Zato tudi meni, da bi morala Komisija uvesti poročanje po posameznih državah za čezmejne družbe v vseh sektorjih in zahtevati razkritje podatkov o trgovanju za celotno skupino, kar bi omogočilo spremljanje spoštovanja pravil o oblikovanju transfernih cen. Potrebni so tudi nadaljnji ukrepi za učinkovitejšo identifikacijo davkoplačevalcev, obdavčenje elektronskega trgovanja, učinkovitejše mehanizme za pobiranje davkov, boljšo preglednost evidenc družb in skladov in učinkovitejši kodeks ravnanja za obdavčenje podjetij ter nov kodeks ravnanja za revizorje in svetovalce.

Na področju davčnih oaz poročevalka poziva k skupnemu evropskemu pristopu k temu vprašanju, ki bi ga sprejele vse države članice. Države članice, ki se soočajo z negativnim vplivom nepreglednih ali škodljivih davčnih ukrepov v davčnih oazah na njihovo davčno osnovo, se na to odzovejo z različnimi ukrepi za preprečevanje teh negativnih učinkov. Davkoplačevalci zato velikokrat preusmerijo poslovanje ali transakcije v tretjo državo z nižjo stopnjo zaščite. To pomeni, da je učinkovitost splošne zaščite prihodkov od davkov v EU pogojena s šibko stopnjo zaščite posameznih držav članic. Rešitev za prihodnost je skupni evropski pristop. Poročevalka poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost takega pristopa tako, da v svoji strategiji za odpravo davčne vrzeli jasno opredeli davčne oaze, skupen sklop meril za njihovo prepoznavanje ter ustrezne ukrepe za jurisdikcije, ki se izkažejo za davčne oaze. Nadalje poročevalka predlaga, naj opredelitev davčnih oaz temelji na merilih svetovnega foruma in skupine za kodeks ravnanja. Z vzpostavitvijo evropskega črnega seznama bi se po njenem mnenju začasno ali dokončno prenehale izvajati obstoječe konvencije o dvojnem obdavčevanju med državami članicami in jurisdikcijami, opredeljenimi kot davčne oaze in vključenimi v evropski črni seznam. Poročevalka si tudi obeta, da bo Komisija razvila sistem spodbud za jurisdikcije, ki po tem, ko so bile uvrščene na črni seznam, začnejo dvostranska pogajanja z EU, države članice pa bi umaknile s tega seznama tretje države, če bi prenehale biti davčne oaze. Pomembno je prizadevanja usmeriti tudi v preprečevanje, pri čemer bi več sodelovanja in pomoči tretjim državam, ki niso davčne oaze, prispevalo k učinkovitemu boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju v teh državah.


MNENJE Odbora za razvoj (*) (24.4.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam

(2013/2060(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Eva Joly

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da morajo države v razvoju za dosego razvojnih ciljev tisočletja zbrati in zagotoviti davčna sredstva, saj so ta bolj predvidljiva in trajnostna kot tuja pomoč in bodo prispevala k zmanjševanju dolga;ugotavlja pa, da je delež davčnih virov glede na BDP v večini držav v razvoju nizek, te države pa se soočajo s socialnimi, političnimi in upravnimi težavami pri vzpostavljanju trdnega sistema javnih financ, zato so še posebej izpostavljene davčnim utajam in izogibanju davkom posameznih davkoplačevalcev in gospodarskih družb;

2.  poudarja, da so nezakoniti odlivi glavni razlog za zadolženost držav v razvoju, agresivno davčno načrtovanje pa je v nasprotju z načelom družbene odgovornosti podjetij;

3.  ugotavlja, da davčni sistemi v mnogih državah v razvoju niso v skladu z mednarodnimi standardi (premajhne davčne pristojnosti in neučinkovita davčna uprava, visoka raven korupcije, nezmožnost uvedbe in vodenja dobro delujočega davčnega registra itd.); poziva EU, naj izboljša pomoč pri davčnem upravljanju v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada in pri reševanju vprašanj mednarodnih davčnih goljufij ter prekomerne optimizacije pomaga tako, da okrepi zmogljivosti držav v razvoju za odkrivanje in preganjanje neprimernih praks prek tesnejšega sodelovanja v davčnem upravljanju; meni tudi, da bi bilo treba zagotoviti pomoč za gospodarsko preobrazbo držav v razvoju, ki so davčne oaze;

4.  kot prve korake pri tem pozdravlja strokovne preglede davčnih utaj, ki potekajo v okviru svetovnega foruma za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene; meni pa, da bodo standardi svetovnega foruma neučinkoviti pri omejevanju nezakonitih finančnih tokov, če se bodo osredotočali na sistem za izmenjavo informacij na zahtevo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

5.  pozdravlja zavezanost Komisije, da spodbuja samodejno izmenjavo podatkov, kot prihodnji evropski in mednarodni standard preglednosti in izmenjave informacij v davčnih zadevah; znova poziva k ukrepom, ki bodo presegali okvir OECD za obravnavo nezakonitih finančnih tokov ter davčnih utaj in izogibanja davkom, glede na njegove številne pomanjkljivosti; obžaluje dejstvo, da OECD vladam dopušča, da se izognejo črnemu seznamu zgolj z obljubo, da bodo upoštevale načela izmenjave informacij, ne da bi zagotovile dejanski prenos teh načel v prakso; prav tako meni, da je zahteva o sklenitvi sporazumov z 12 drugimi državami za odstranitev s črnega seznama samovoljna, saj ni povezana s kakovostnimi kazalniki, ki bi omogočali nepristransko presojo izvajanja prakse dobrega upravljanja;

6.  obžaluje tudi, da standardi svetovnega foruma glede kakovosti informacij, ki naj bodo na voljo, niso dovolj strogi (npr. ni zahteve za razkritje dejanskega lastništva, ni pravnih sredstev za ugovor v primeru zavrnitve ali zamude pri posredovanju informacij na zahtevo, zanašanje na zasebne posrednike informacij, ne na javne registre, itd.); je prepričan, da bi bil proces vzajemnega strokovnega ocenjevanja v svetovnem forumu veliko učinkovitejši, če bi zunanji strokovnjaki sodelovali v vseh njegovih fazah;

7.  znova poziva k mednarodno zavezujočemu večstranskemu sporazumu o samodejni izmenjavi davčnih podatkov, ki bi zajemal tudi sklade in fundacije ter predvideval ukrepe proti nekooperativnim jurisdikcijam in finančnim institucijam, ki sodelujejo z davčnimi oazami; poziva EU, naj sprejme podobne ukrepe, kot je zakon ZDA za odpravo zlorabe davčnih oaz, in naj preuči možnost odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev finančnim ustanovam, ki te oaze uporabljajo; poziva Komisijo, naj oblikuje evropski črni seznam davčnih oaz na podlagi strogih meril ter predlaga evropski sistem sankcij v primeru nespoštovanja oziroma okrepljeno sodelovanje, če pristop EU ne bo mogoč;

8.  spominja, da povečevanje preglednosti v davčnih zadevah pomeni tudi identifikacijo lastnikov in upravičencev podjetij, skrbniških skladov in fundacij;

9.  ugotavlja, da družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, olajšujejo davčne utaje in pranje denarja, saj omogočajo vzpostavitev struktur, v katerih dejanski lastniki ne nosijo odgovornosti za svoja dejanja in obveznosti, med drugim do davčnih organov, upnikov in žrtev kršenja človekovih pravic; meni, da bi morale omenjene družbe v skladu s pravili za preprečevanje pranja denarja z dolžno skrbnostjo zagotavljati točne informacije o dejanskih lastnikih; prav tako meni, da bi smeli registracijo gospodarskih družb v posamezni jurisdikciji dovoliti samo, če imajo te družbe v tej jurisdikciji pomembno gospodarsko podlago (na primer zaposlene in prodajo);

10. ugotavlja, da se skladi pogosto uporabljajo kot kanali za davčne utaje; ob tem pa je zaskrbljen, da večina držav ne zahteva registracije pravne ureditve; poziva EU, naj uvede evropski register skladov, tudi skrivnih, saj je to pogoj za preprečevanje izogibanja davkom;

11. poudarja, da se po ocenah Urada Združenih narodov za droge in kriminal vsako leto opere od 2 do 5 % svetovnega BDP oziroma od 800 milijard USD do 2 bilijonov USD;

12. poudarja, da je boj proti korupciji sestavni del povečevanja zmogljivosti davčnih uprav; poziva k polnemu izvajanju meridske konvencije proti korupciji (2003);

13. v celoti podpira predlog Komisije o izrecni omembi davčnih kaznivih dejanj kot predhodnih kaznivih dejanj za namen pranja denarja v skladu s priporočilom Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) iz leta 2012; poziva EU, naj poveča preglednost informacij o dejanskem lastništvu in postopkov dolžne skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za preprečevanje pranja denarja; se zavzema za uskladitev kaznivega dejanja pranja denarja znotraj EU in poziva k polnemu izvajanju standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje prek učinkovitega nadzora in verodostojnih kazni;

14. poudarja, da je manipulacija tržnih cen eden najbolj očitnih dejavnikov, ki spodbujajo nezakonite finančne odlive, vendar je seznanjen z omejitvami, zapleti in težavami pri uveljavljanju načela tržne cene med povezanimi strankami, s čimer bi bilo mogoče takšne manipulacije odpraviti, zlasti v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj oblikuje konkretne predloge, s katerimi bo zagotovila, da bodo G20, OECD, ZN in STO razmislili o obsežnejšem sklopu kazalnikov in metod za preprečevanje manipulacije tržnih cen, med katere sodijo metode primerljivega donosa v ZDA, ki so se pri ugotavljanju nepravilnih cenitev transakcij izkazale za obetavne;

15. izpostavlja, da s krepitvijo dvostranskega namesto večstranskega pristopa k nadnacionalnim davčnim vprašanjem obstaja nevarnost, da bi sporazumi o dvojnem obdavčevanju spodbudili transferno ceno in regulativno arbitražo; zato poziva Komisijo, naj ne spodbuja takih sporazumov namesto sporazumov o izmenjavi davčnih podatkov, saj v državah v razvoju običajno povzročajo proračunske izgube zaradi nižjih stopenj odtegnjenega davka ob izplačilu dividend, obresti in licenčnin;

16. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so države v razvoju v zelo slabem pogajalskem položaju pri neposrednih tujih vlagateljih, ki iščejo davčne subvencije in oprostitve; meni, da bi bilo treba od podjetij v primeru večjih naložb zahtevati, da sprejmejo konkretne zaveze glede pozitivnih učinkov projekta za lokalno in/ali nacionalno gospodarstvo in družbeni razvoj;

17. poudarja, da je nezadostna preglednost pri računovodskem poročanju večnacionalnih podjetij bistveni dejavnik, ki olajšuje mednarodne davčne utaje in izogibanje davkom; vztraja, da si mora EU prizadevati za revizijo računovodskih standardov v Odboru za mednarodne računovodske standarde (IASB) in uvedbo poročanja po posameznih državah kot mednarodnega standarda računovodskega poročanja za večnacionalna podjetja;

18. spominja, da so možnosti za odkrivanje in kazenski pregon davčnih kršiteljev v veliki meri odvisne od razpoložljivosti in kakovosti podatkov; poudarja, da bi morala strategija za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom predvideti ukrepe tako na državni kot na mednarodni ravni, podobno kot pri razkrivanju manipulacij tržnih cen v podjetjih, kar zahteva dobro delujočo čezmejno izmenjavo podatkov med domačo davčno upravo, revizorji in tujimi javnimi organi;

19. poziva EU, naj nadgradi tehnično pomoč v državah v razvoju za odpravljanje manipulacij tržnih cen in poglobi sodelovanje v davčnih zadevah, v ta namen pa spodbudi Afriški forum o davčnih upravah (ATAF), naj izboljša pobiranje davkov in demokratično upravljanje v Afriki;

20. poudarja, da je v razmerah, ko so prihodki od izvoza odvisni od gibanja cen surovin, pomembno, da imajo države v razvoju možnost oblikovati politike, s katerimi se bodo bolje odzivale na zunanje pretrese, in uresničevati proticiklične akcijske načrte za oživitev gospodarstva, ki na primer vključujejo izvozne dajatve.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Andreas Pitsillides, Jean Roatta, Michèle Striffler, Alf Svensson, Keith Taylor, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Guerrero Salom, Cristian Dan Preda, Judith Sargentini, Jan Zahradil

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (23.4.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam

(2013/2060(INI))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da davčna utaja in izogibanje davkom po ocenah Komisije EU vsako leto staneta okoli 1 milijardo EUR; poudarja, da so splošni skupni stroški utaje davkov v EU višji od seštevka vseh proračunov za zdravstveno varstvo v Uniji ter da bi, če bi utajo davkov preprečili, lahko v le 8,8 leta pokrili vse primanjkljaje Evropske unije(1);

2.  poudarja, da bi z uvedbo preglednega in preprostega davčnega sistema odpravili birokratske in upravne ovire ter s tem zmanjšali stroške pobiranja davkov;

3.  meni, da bi z odpravo davčnih privilegijev omogočili celovite reforme ter s tem ustvarili preprost, razumljiv in pravičen davčni sistem;

4.  ugotavlja, da opredelitev davčnih oaz ni več aktualna in da postajajo (pol-)legalni načini izogibanja davčnim obveznostim ali njihovega zmanjševanja v državah članicah vse pogostejši; tako na primer samo prenosi, ki jih v in skozi Nizozemsko opravijo podjetja, ki obstajajo le kot imena na poštnih nabiralnikih, po ocenah letno znašajo 8000 milijard EUR;

5.  poudarja, da obsežna davčna utaja in izogibanje davkom s strani večjih podjetij uničujoče vpliva na plačilno disciplino malih podjetij in celo posameznikov, kar zadeva davke, saj se zaradi nje davčna utaja in izogibanje davkom zdi sprejeta norma in tudi dodatno breme za posameznike in podjetja; poudarja, da izogibanje davkom in davčno utajo omogočajo kompleksni, netransparentni davčni sistemi in da nejasna davčna zakonodaja podjetjem in posameznikom zaradi široke razlage davčnih zakonov omogoča, da si na račun drugih zmanjšajo svojo davčno breme;

6.  poudarja, da podjetja, katerih davčna utaja je poslovna strategija (večina jih je manjših in bolj prilagodljivih), pridobijo nepošteno konkurenčno prednost pred ekstravertirano usmerjenimi podjetji, ki ne morejo ubrati podobne taktike, in tako postopoma oslabijo konkurenčnost držav članic;

7.  se strinja z ugotovitvami, predstavljenimi v poročilu Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj (OECD) o zmanjševanju davčne osnove in preusmerjanju dobička(2) glede potrebe po ponovni opredelitvi pojma stalne poslovne enote kot osnove za obdavčitev; meni, da bi moralo na splošno veljati, da obdavčevanje poteka tam, kjer so se izvajale gospodarske dejavnosti, ki so ustvarile prihodek (načelo „države izvora dohodka“);

8.  poudarja, da so sodni postopki za utajo davkov zapleteni in dolgotrajni ter da so tisti, ki so spoznani za krive, deležni relativno milih kazni, zaradi česar je utaja davkov neke vrste kaznivo dejanje brez tveganja;

9.  v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti pravni okvir Evropske unije za zaseg in zaplembo premoženja, tudi v primerih, ko ni obtožbe, in v skladu z načelom „sledenja denarju“ z zasegom premoženja, za katerega se ugotovi, da je postopek ali način za storitev kaznivega dejanja v skladu z merili civilnega prava;

10. podpira poziv OECD in skupine držav G20 h globalnemu in celovitemu akcijskemu načrtu, ki bi temeljil na podrobni analizi ugotovljenih praks zmanjšanja davčne osnove, da bi zagotovili konkretne rešitve za uskladitev mednarodnih standardov s sedanjim svetovnim poslovnim okoljem;

11. poudarja, da bi bilo treba spodbujati neodvisno raziskovalno novinarstvo, saj je bistveno pri razkrivanju primerov goljufivih sistemov, korupcije in organiziranega kriminala;

12. je globoko zaskrbljen nad razsežnostjo finančnih dejavnosti zunaj dosega davčnih organov, kot je aprila razkrila akcija „Offshore leaks“ (curljanje iz davčnih oaz); poudarja, da se po ocenah v davčnih oazah skriva 16 do 25 bilijonov EUR, ki so torej preusmerjeni z običajnih finančnih krogov; zaradi vpliva teh praks na finančne interese Unije poziva Svet k nujnemu ukrepanju, da omeji možnosti preusmerjanja kapitala iz držav članic v davčne oaze, denimo z obvezno predhodno pridobitvijo dovoljenja za vse bančne ustanove, ki prenašajo finančna sredstva v davčne oaze in/ali jih od tam prejemajo;

13. poudarja potencial e-uprave, da poveča preglednost in prepreči goljufije in korupcijo ter s tem zaščiti javna sredstva; poudarja, da je potrebna zakonodaja, ki bo spodbujala trajno inovativnost; poudarja, da EU zaostaja za svojimi industrijskimi partnerji, med drugim zaradi slabe interoperabilnosti sistemov(3); poudarja, da mora EU okrepiti svoja prizadevanja za uvedbo oblik e-uprave naslednje generacije, ki bi zagotovile večjo preglednost javnih financ in spodbudile pravočasno povezavo poslovnih transakcij z davčnimi organi, s čimer bi preprečevali davčno utajo;

14. poziva Komisijo, naj posebej obravnava vprašanje hibridne neskladnosti med posameznimi davčnimi sistemi v državah članicah;

15. poziva države članice, naj ne sklepajo dvostranskih davčnih sporazumov s tretjimi državami, Komisijo pa spodbuja, naj si še naprej prizadeva za sklenitev tovrstnih sporazumov med EU kot celoto in tretjimi državami; Komisijo tudi poziva, naj preuči, ali obstoječi dvostranski sporazumi med državami članicami in tretjimi državami spodbujajo izogibanje davkom s strani podjetij iz drugih držav članic, in naj predstavi ustrezne predloge, tudi za revizijo tovrstnih sporazumov;

16. predlaga, da se do takrat dvostranski sporazumi pred podpisom ali dokončno sklenitvijo predložijo Komisiji, ki nato v enem mesecu pripravi javno in obrazloženo mnenje;

17. poudarja, da je pomembno, da podjetja, ki opravljajo čezmejne dejavnosti, poročajo za vsako državo posebej, kar velja tudi za finančne institucije;

18. spodbuja Komisijo in Svet, naj razpravljata o možnostih nadaljnjega približevanja zakonodaje na področju davčne osnove za pravne osebe, med drugim za reševanje problema izogibanja davkom in Parlament redno obveščala o teh razpravah in njihovih zaključkih;

19. poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izključitev podjetij iz postopkov dodelitve evropskih javnih naročil in subvencij, če so bila obtožena utaje davkov;

Davek na dodano vrednost

20. vendar ugotavlja, da davčna utaja na področju DDV neposredno vpliva tako na gospodarstva držav članic kot na proračun Evropske unije, saj je ta davek lastni davčni vir;opozarja, da po besedah Računskega sodišča „[u]taja DDV vpliva na finančne interese držav članic. Vpliva tudi na proračun EU, ker vodi do nižjih lastnih sredstev iz naslova DDV. Ta izguba se nadomesti z lastnimi sredstvi iz naslova BND, kar izkrivlja prispevke posameznih držav članic v proračun EU. Poleg tega davčne goljufije spodkopavajo delovanje notranjega trga in preprečujejo pošteno konkurenco“(4);

21. ugotavlja, da sistem DDV v Evropski uniji zagotavlja znaten del javnih prihodkov (21 % v letu 2009(5)), vendar povzroča tudi visoko stopnjo nepotrebnih stroškov za zagotavljanje skladnosti in davčne utaje;

22. poudarja, da se od uvedbe DDV model pobiranja DDV ni spreminjal; poudarja, da je ta model zaradi številnih tehnoloških in gospodarskih sprememb zastarel in njegova nadaljnja uporaba povzroča številne izgube;

23. poudarja, da pomanjkljivosti pri čezmejnem sodelovanju uprav držav članic slabijo pravilno izvajanje regulativnega okvira EU za DDV, omogočajo goljufije in dejavnosti organiziranega kriminala ter povzročajo bistvene izgube, na primer zaradi raznolikega izvajanja carinskega postopka 42; obžaluje pomanjkanje skladnosti pri preverjanju davčnih identifikacijskih številk na carinski ravni; meni, da bi z uvedbo evropske davčne identifikacijske številke pridobili večjo preglednost in enotnost upravljanja carinskega postopka 42; zato Komisijo poziva, naj v zvezi s tem čim prej pripravi oceno učinka;

24. obžaluje, da Svet še vedno zadržuje dve pomembni pobudi, katerih cilj je boj proti goljufijam na področju DDV, in sicer predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (COM(2012)0428) in predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije (COM(2009)0511);

25. poziva Komisijo, naj predstavi predlog, da bi omogočila začetek pogajanj o dvostranskih sporazumih med EU in tretjimi državami za uvedbo učinkovitega obveznega upravnega postopka za sodelovanje na področju DDV;

Carina

26. poudarja, da pravilno delovanje carinskega sistema neposredno vpliva na izračun davka na dodano vrednost; je resno zaskrbljen, da carinski pregledi v EU ne delujejo pravilno, kar povzroča velike izgube davka na dodano vrednost(6); meni, da je nesprejemljivo, da davčne uprave v večini držav članic nimajo neposrednega dostopa do carinskih podatkov in da samodejno navzkrižno preverjanje z davčnimi podatki zaradi tega ni mogoče; poudarja, da se organizirani kriminal dobro zaveda šibkosti sedanjega sistema;

27. obžaluje, da Komisiji in državam članicam ni uspelo zagotoviti pravočasnega izvajanja posodobljenega carinskega zakonika; poudarja, da ocenjene izpadle ekonomske koristi zaradi zamude pri izvajanju novega carinskega zakonika znašajo približno 2,5 milijarde EUR letnih prihrankov pri operativnih stroških za zagotavljanje skladnosti ob delovanju v celoti in kar 50 milijard na razširjenem mednarodnem trgu(7);

28. poudarja, da bi bilo treba ob upoštevanju poročila Urada za preprečevanje goljufij (OLAF), v katerem je bil pregledan napredek v zvezi s pravnimi postopki, sproženimi v obdobju med 2006–2011, in v skladu s katerim več kot polovica postopkov ni zaključenih, posebno pozornost nameniti primerom carinskih goljufij, ki sodijo med najvišje stopnje sistemske korupcije v Evropi(8);

29. obžaluje, da je bil od ogromne vsote, ki so jo Uniji na podlagi sporazumov plačala velika tobačna podjetja, le 9,7-odstoten delež sredstev uporabljen za ukrepe in programe za preprečevanje goljufij, preostali 90, 3-odstotni delež pa je bil dodan kot proračunski prihodek držav članic, ne da bi bil jasno dodeljen programom in dejavnostim v zvezi z bojem proti goljufijam;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Crescenzio Rivellini, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Michael Theurer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Karin Kadenbach, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Derek Vaughan

(1)

Richard Murphy, podjetje Tax Research UK:„Closing the European Tax Gap“ (Zapiranje evropske davčne vrzeli), poročilo za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, http://www.socialistsanddemocrats.eu/gpes/media3/documents/3842_EN_richard_murphy_eu_tax_gap_en_120229.pdf.

(2)

OECD (2013) „Addressing Base Erosion and Profit Shifting“ (Obravnava zniževanja osnove in prenosa dobička), OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/9789264192744-en.

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010)245).

(4)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 13/2011, str. 11, odstavek 5.

(5)

Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A (Gospodarska in znanstvena politika): „Simplifying and Modernising VAT in the Digital Single Market“ (Poenostavitev in posodobitev sistema DDV na enotnem digitalnem trgu) (IP/A/IMCO/ST/2012_03), september 2012, http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html?languageDocument=EN&file=75179

(6)

Glede na posebno poročilo št. 13/2011 Evropskega računskega sodišča je v sedmih državah članicah, ki jih je to sodišče revidiralo, v letu 2009 že samo uporaba carinskega postopka 42 prispevala k ekstrapoliranim izgubam v višini približno 2 200 milijonov EUR, kar je 29 % DDV, ki bi se teoretično odmeril na davčno osnovo vsega uvoza, ki je bil leta 2009 opravljen po carinskem postopku 42 v teh sedmih državah članicah EU;

(7)

Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A (Gospodarska in znanstvena politika):„Roadmap to Digital Single Market“ (Časovni načrt za enotni digitalni trg) (IP/A/IMCO/NT/2012_13), avgust 2012, http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html?languageDocument=EN&file=75179

(8)

„Thematic Paper on Areas of systemic corruption in the public administration of the Member States and measures in order to counter its negative effect for the EU“ (Tematski prispevek o področjih sistemske korupcije v javni upravi držav članic in ukrepi za obvladovanje njihovega negativnega vpliva za EU), Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM)“, november 2012.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Sławomir Nitras, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fabrizio Bertot, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Krišjānis Kariņš, Olle Ludvigsson, Sirpa Pietikäinen, Nils Torvalds

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

María Auxiliadora Correa Zamora, Iratxe García Pérez, Hubert Pirker

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov