POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 – „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“
6.5.2013 - (COM(2012)0710 – C7‑0392/2012 – 2012/0337(COD)) - ***I
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Gaston Franco
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 – „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“
(COM(2012)0710 – C7‑0392/2012 – 2012/0337(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0710),
– ob upoštevanju členov 294(2) in 192(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0392/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0166/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje1 poudaril tri prednostne naloge, na katerih naj bi novi program temeljil: izvajanje in krepitev okoljske zakonodaje, vključevanje okoljskih ciljev v vse sektorske politike in mednarodna razsežnost varstva okolja. |
|
|
________________ |
|
|
1Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0147. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5b) Evropska agencija za okolje je v svojem poročilu „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010“ (SOER 2010) poudarila, da še vedno ostajajo številni okoljski izzivi in da če ne bomo ukrepali proti njim, bodo posledice hude. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Učinkovito izvajanje sedanjih in prihodnjih okoljskih politik je osrednjega pomena za zagotovitev visoke stopnje zaposlenosti, konkurenčnega gospodarstva, družbene stabilnosti ter bogatega in zdravega okolja. |
Obrazložitev | |
Kot je poudarjeno v različnih delih tega dokumenta, so okoljske politike osrednjega pomena za zagotovitev, da bo EU v prihodnosti družbeno stabilna in bo imela konkurenčno gospodarstvo, ki bo zagotovilo visoko stopnjo zaposlenosti ter bogato in zdravo okolje. Te prednosti okoljskih politik so povzete in bolj jasno določene v tem predlogu spremembe. | |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Prednostne cilje Unije za leto 2020 je treba določiti na podlagi dolgoročne vizije za leto 2050. Novi program bi moral temeljiti na pobudah politike iz strategije Evropa 2020, vključno s celostnim svežnjem pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb, načrtom za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, načrtom za Evropo, gospodarno z viri, in vodilno pobudo o Uniji inovacij. |
(7) Prednostne cilje Unije za leto 2020 je treba določiti na podlagi jasne dolgoročne vizije za leto 2050, da se zagotovi trden okvir, ki bo spodbujal naložbe in rast. Novi program bi moral temeljiti na pobudah politike iz strategije Evropa 2020, vključno s celostnim svežnjem pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb, načrtom za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, načrtom za Evropo, gospodarno z viri, in vodilno pobudo o Uniji inovacij. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Program bi moral prispevati k doseganju okoljskih ciljev, ki jih je Unija že določila. |
(8) Program bi moral prispevati k doseganju okoljskih ciljev, ki jih je Unija že določila, in opredeliti področja politike, na katerih je treba določiti dodatne cilje. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Unija je sklenila, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov EU za vsaj 20 % (za 30 %, če se druge razvite države zavežejo primerljivemu zmanjšanju emisij, države v razvoju pa ustrezno prispevajo glede na svoje odgovornosti in zmožnosti); zagotovila, da se 20 % porabe energije do leta 2020 pridobi iz obnovljivih virov in za 20 % zmanjšala porabo primarne energije v primerjavi s predvidenimi ravnmi, kar se doseže z večjo energetsko učinkovitostjo. |
(9) Unija je sklenila, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov EU za vsaj 20 % (za 30 %, če se bodo druge razvite države zavezale primerljivemu zmanjšanju emisij, države v razvoju pa ustrezno prispevale glede na svoje odgovornosti in zmožnosti); zagotovila, da se bo 20 % porabe energije do leta 2020 pridobilo iz obnovljivih virov, in za 20 % zmanjšala porabo primarne energije v primerjavi s predvidenimi ravnmi, kar bomo dosegli z večjo energetsko učinkovitostjo. Te sklepe bi bilo treba nadaljevati na podlagi veljavnega okvira za podnebno in energetsko politiko, ki bo temeljil na zavezujočih ciljih za leto 2030, da se zagotovi stroškovno učinkovita uresničitev dolgoročnih podnebnih ciljev. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Unija je sklenila, da bo do leta 2020 zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU, dosegla njihovo obnovitev, kolikor je to mogoče in povečala prispevek EU k preprečevanju svetovne izgube biotske raznovrstnosti. |
(10) Unija je sklenila, da bo do leta 2020 zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU, dosegla njihovo obnovitev, kolikor je to mogoče, in povečala prispevek EU k preprečevanju svetovne izgube biotske raznovrstnosti, ter se zavezala k uresničevanju dolgoročne vizije, da bodo biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja, – naravni kapital Unije – do leta 2050 v Evropski uniji zaščitene, cenjene in ustrezno obnovljene zaradi vrednosti, ki jo ima biotska raznovrstnost sama po sebi, in zaradi njihovega bistvenega prispevka k dobremu počutju ljudi in gospodarski blaginji. |
Obrazložitev | |
Izraz sporočila Komisije (COM(2011)0244), sklepov Sveta z dne 25. in 26. maja 2010 in 23. junija 2011 ter stališča Evropskega parlamenta, kot je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju v njegovem poročilu o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (2011/2307). | |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Unija si je zastavila cilj, da bi do leta 2030 zaustavila svetovno izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 bruto obseg krčenja tropskega pragozda zmanjšala za vsaj 50 % v primerjavi z ravnjo leta 20081. |
|
|
_______________ |
|
|
1 2912. seja Sveta za okolje 4. decembra 2008. |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba ukrepe za doseganje prednostnih ciljev sprejeti na različnih ravneh upravljanja. |
(19) V skladu z načelom subsidiarnosti in najnovejšimi znanstvenimi dognanji bi bilo treba ukrepe za doseganje prednostnih ciljev sprejeti na različnih ravneh upravljanja. |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Pri zagotavljanju uspešnosti programa in doseganju njegovih prednostnih ciljev je pomembno sodelovanje z nevladnimi udeleženci. |
(20) Pri zagotavljanju uspešnosti programa in doseganju njegovih prednostnih ciljev je pomembno pregledno sodelovanje z nevladnimi udeleženci. |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Izguba biotske raznovrstnosti in poslabšanje ekosistemov v Uniji pomembno vplivata na okolje ter predstavljata visoke stroške za celotno družbo, zlasti za gospodarske udeležence v sektorjih, ki so neposredno odvisni od ekosistemskih storitev. |
(21) Izguba biotske raznovrstnosti in poslabšanje ekosistemov v Uniji pomembno vplivata ne samo na okolje in dobro počutje ljudi, marveč tudi na prihodnje generacije, in prinašajo visoke stroške za vso družbo, zlasti za gospodarske udeležence v sektorjih, ki so neposredno odvisni od ekosistemskih storitev. Grožnje za biotsko raznovrstnost so tudi izziv za Unijo, in sicer zaradi njene odgovornosti do najbolj oddaljenih regij, čezmorskih držav in ozemelj, ki so nekakšna žarišča biotske raznovrstnosti1, on do preostalega sveta zaradi okoljskega odtisa Unije onkraj njenih meja. |
|
|
_______________ |
|
|
1 „Žarišča biotske raznovrstnosti“ so zemljepisna območja, kjer je žarišča biotska raznovrstnost ogrožena. V najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih je 70 % evropske biotske raznovrstnosti in več endemičnih vrst kot na vsej evropski celini. |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) V Uniji so na voljo velike možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in učinkovitejšo rabo virov. S tem se bodo na podlagi prihranka stroškov zaradi boljše učinkovitosti, trgovanja z inovacijami in boljšega upravljanja virov v njihovem celotnem življenjskem ciklu zmanjšali pritiski na okolje, konkurenčnost se bo povečala ter ustvarili se bodo novi viri rasti in delovnih mest. |
(22) V Uniji so na voljo velike možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in učinkovitejšo rabo energije in virov. S tem se bodo na podlagi prihranka stroškov zaradi boljše učinkovitosti, trgovanja z inovacijami in boljšega upravljanja virov v vsem njihovem življenjskem ciklu zmanjšali pritiski na okolje, konkurenčnost se bo povečala ter ustvarili se bodo novi viri rasti in delovnih mest. |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Slabšanje morskega okolja, tudi zaradi zakisljevanja oceanov, odpadkov v morju in hrupa, močno ogrožajo morsko okolje EU. |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Okoljske težave in vplivi še vedno predstavljajo znatno tveganje za zdravje in dobro počutje ljudi, pri čemer so lahko ukrepi za izboljšanje stanja okolja koristni. |
(23) Okoljske težave in vplivi predstavljajo vedno večje tveganje za zdravje in dobro počutje ljudi, pri čemer so lahko ukrepi za izboljšanje stanja okolja koristni in bi jih bilo treba spodbujati v vseh vidikih politike Evropske unije. |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Pri politiki Unije o podnebnih spremembah bi si bilo treba prizadevati za celovit pristop in upoštevati, da morajo k spoprijemanju s podnebnimi spremembami prispevati vsi gospodarski sektorji, če želimo doseči cilje za leto 2050. Poleg možnosti v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami, so potrebni dodatni ukrepi za sprostitev stroškovno učinkovitih zmanjšanj emisij, ki jih zajema odločba o delitvi prizadevanj, in sicer tako, da bi spodbudili zelene naložbe in spremembe v vedenju potrošnikov in drugih udeležencev. |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Popolno in usklajeno izvajanje okoljskega pravnega reda v celotni Uniji je dobra naložba za okolje in zdravje ljudi ter tudi za gospodarstvo. |
(24) Popolno in usklajeno izvajanje okoljskega pravnega reda v celotni Uniji je obveznost, določena s Pogodbo, ter dobra naložba za okolje in zdravje ljudi ter tudi za gospodarstvo. |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Okoljska politika Unije bi morala še naprej temeljiti na trdnih dokazih. |
(25) Okoljska politika Unije bi morala še naprej temeljiti na trdnem znanju in dokazih ter se odzivati na nova znanstvena dognanja. |
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Okoljske cilje bi bilo treba podpreti z ustreznimi naložbami. |
(26) Okoljske cilje bi bilo treba podpreti z ustreznimi naložbami in uporabo javno-zasebnih partnerstev, predvsem na področju odpadkov pa z ustrezno usmeritvijo pomoči iz strukturnih skladov EU v skladu z okvirno direktivo o odpadkih. Tako bi bilo treba sredstva EU prednostno zagotoviti za dejavnosti, ki so višje v hierarhiji ravnanja z odpadki (reciklažni obrati bi morali na primer imeti prednost pred odlaganjem odpadkov). |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Vključevanje okoljskih vidikov je ključno pri zmanjševanju pritiskov na okolje, ki so posledica politik in ukrepov drugih sektorjev, ter pri izpolnjevanju ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem. |
(27) Vključevanje okoljskih vidikov v vsa področja politike je ključno pri zmanjševanju pritiskov na okolje, ki so posledica politik in ukrepov drugih sektorjev, ter pri izpolnjevanju ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem. |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Novi splošni akcijski program, ki temelji na rezultatih konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (vrh Rio+20), organizirane leta 2012, bi moral podpirati mednarodne in regionalne postopke za preoblikovanje svetovnega gospodarstva v vključujoče zeleno gospodarstvo v smislu trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine. |
(30) Novi splošni okoljski akcijski program Unije bi moral podpirati izvajanje obveznosti, sprejetih na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju (vrh Rio+20), organizirani leta 2012, v EU in na mednarodni ravni, za preoblikovanje svetovnega gospodarstva v vključujoče zeleno gospodarstvo v smislu trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine. |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Uvodna izjava 33 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(33a) V skladu s sporočilom Komisije (COM(2012)0095) in resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2013 z naslovom „Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo“1 bi bilo treba posebno pozornost posvetiti izvajanju evropske okoljske zakonodaje.
|
|
|
___________ |
|
|
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0077. |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, |
(b) spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno, inovativno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) izboljšanje utemeljitve okoljske politike, |
(e) izboljšanje zbirke znanja in dokazov, na katerih temelji okoljska politika, |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Program zagotavlja visoko raven varstva okolja in kakovost življenja na podlagi pravičnega in trajnostnega dobrega počutja državljanov. |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Vsi ukrepi in cilji iz programa se izvajajo v skladu z načeli pametne pravne ureditve ter po potrebi na podlagi celovite ocene učinka. |
3. Vsi ukrepi in cilji iz programa se izvajajo v skladu z načeli pametne pravne ureditve ter morajo temeljiti na zanesljivih znanstveno dokazanih dejstvih in po potrebi na podlagi celovite ocene učinka. |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Unija in države članice so odgovorne za zagotavljanje doseganja prednostnih ciljev iz tega programa. Opredeljene izzive obravnavajo s skladnim pristopom. Ukrepi se sprejmejo v skladu z načelom subsidiarnosti na ravni, ki je najbolj primerna za doseganje prednostnih ciljev in z njimi povezanih rezultatov iz tega programa. |
1. Unija in države članice so odgovorne za zagotavljanje doseganja prednostnih ciljev iz tega programa. Opredeljene izzive obravnavajo s skladnim pristopom. Ukrepi se sprejmejo v skladu z načeli prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti na ravni, ki je najbolj primerna za doseganje prednostnih ciljev in z njimi povezanih rezultatov iz tega programa. |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Priloga 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Znaten napredek je bil dosežen tudi na področju vključevanja okoljskih ciljev v druge politike in dejavnosti Unije. Prenovljena skupna kmetijska politika (SKP) je od leta 2003 neposredna plačila povezala z zahtevo, da kmetje zemljišča obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji ter upoštevajo ustrezno okoljsko zakonodajo. Boj proti podnebnim spremembam je postal sestavni del energetske politike, pri čemer je napredek dosežen na področju vključevanja vprašanj v zvezi z učinkovito rabo virov, podnebnimi spremembami in energetsko učinkovitostjo v druge ključne sektorje, na primer prometni in nepremičninski sektor. |
4. Znaten napredek je bil dosežen tudi na področju vključevanja okoljskih ciljev v druge politike in dejavnosti Unije. Prenovljena skupna kmetijska politika (SKP) je od leta 2003 neposredna plačila povezala z zahtevo, da kmetje zemljišča obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji ter upoštevajo ustrezno okoljsko zakonodajo. Boj proti podnebnim spremembam je postal sestavni del energetske politike, pri čemer je napredek dosežen na področju vključevanja vprašanj v zvezi z učinkovito rabo virov, podnebnimi spremembami in energetsko učinkovitostjo v druge ključne sektorje, na primer prometni in nepremičninski sektor. Vendar je treba v prihodnosti bolj paziti na doslednejše izvajanje določb o navzkrižni skladnosti. |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Priloga 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Vendar so številni okoljski trendi v EU še vedno zaskrbljujoči, nenazadnje zaradi nezadostnega izvajanja obstoječe okoljske zakonodaje EU. V dobrem stanju je le 17 % vrst in habitatov, ki so bili ocenjeni v skladu z direktivo o habitatih, zaradi poslabšanja in izgube naravnega kapitala pa so ogrožena prizadevanja za doseganje ciljev EU v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. S tem so povezani visoki stroški, ki v našem gospodarskem ali socialnem sistemu še niso ustrezno ovrednoteni. Trideset odstotkov ozemlja EU je zelo razdrobljenega, kar vpliva na povezljivost in zdravje ekosistemov ter na njihovo zmožnost zagotavljanja storitev in uspešnih habitatov za vrste. Čeprav je v EU dosežen napredek na področju ločevanja rasti od emisij toplogrednih plinov, rabe virov in okoljskih vplivov, je raba virov večinoma še vedno netrajnostna in neučinkovita, z odpadki pa se še vedno ne ravna ustrezno. Zato podjetja v EU ne izkoriščajo pomembnih priložnosti, ki jih glede konkurenčnosti, zmanjšanja stroškov, boljše produktivnosti in zanesljivosti oskrbe zagotavlja učinkovita raba virov. Kakovost vode in ravni onesnaženosti zraka so v številnih delih Evrope še vedno problematične, pri čemer so državljani EU še vedno izpostavljeni nevarnim snovem, ki lahko ogrožajo njihovo zdravje in dobro počutje. Netrajnostna raba zemljišč ogroža rodovitna tla ter vpliva na prehransko varnost in doseganje ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Degradacija tal se večinoma nenadzorovano nadaljuje. |
5. Vendar so številni okoljski trendi v EU še vedno zaskrbljujoči, nenazadnje zaradi nezadostnega izvajanja obstoječe okoljske zakonodaje EU. V dobrem stanju je le 17 % vrst in habitatov, ki so bili ocenjeni v skladu z direktivo o habitatih, zaradi poslabšanja in izgube naravnega kapitala pa so ogrožena prizadevanja za doseganje ciljev EU v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. Od 395 evropskih avtohtonih vrst, ki jih Svetovna zveza za varstvo narave na svojem rdečem seznamu ogroženih vrst označuje kot hudo ogrožene, jih je 110 ogroženih zaradi napada invazivnih tujih vrst. S tem so povezani visoki stroški, ki v našem gospodarskem ali socialnem sistemu še niso ustrezno ovrednoteni. Trideset odstotkov ozemlja EU je zelo razdrobljenega, kar vpliva na povezljivost in zdravje ekosistemov ter na njihovo zmožnost zagotavljanja storitev in uspešnih habitatov za vrste. Zaradi različnih groženj v vodah EU, ki jih povzroča človek, je še naprej prisotna nevarnost zmanjšanja in izumrtja morskih habitatov in vrst. Čeprav je v EU dosežen napredek na področju ločevanja rasti od emisij toplogrednih plinov, rabe virov in okoljskih vplivov, je raba virov večinoma še vedno netrajnostna in neučinkovita, z odpadki pa se še vedno ne ravna ustrezno. Zato podjetja v EU ne izkoriščajo pomembnih priložnosti, ki jih glede konkurenčnosti, zmanjšanja stroškov, boljše produktivnosti in zanesljivosti oskrbe zagotavlja učinkovita raba virov. Kakovost vode in ravni onesnaženosti zraka so v številnih delih Evrope še vedno problematične, pri čemer so državljani EU še vedno izpostavljeni nevarnim snovem, ki ogrožajo njihovo zdravje in dobro počutje. Netrajnostna raba zemljišč ogroža rodovitna tla ter vpliva na prehransko varnost v svetu in doseganje ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Degradacija tal se večinoma nenadzorovano nadaljuje. |
Obrazložitev | |
Ekološki in ekonomski argumenti za ukrepanje so zares tehtni. Biološke invazije so eden glavnih vzrokov za izgubljanje biotske raznovrstnosti. Invazivne tuje vrste utegnejo daljnosežno in škodljivo vplivati na okolje in naravne vire za cele generacije. Ogrožajo človekovo življenje in zdravje in povzročajo veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki jo samo v Evropi ocenjujejo na vsaj 12 milijard EUR letno. Nadaljnje odlašanje z dejanskim ukrepanjem bo EU drago stalo pri doseganju njenih ciljev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in pri njenih svetovnih zavez na tem področju. | |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Priloga 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Zaradi vedno večjega svetovnega povpraševanja po blagu in storitvah ter izčrpavanja virov skupaj s sedanjimi sistemi nevarčne proizvodnje in potrošnje v svetovnem gospodarstvu se povečujejo stroški osnovnih surovin, mineralov in energije, povečuje se onesnaževanje, nastaja več odpadkov, povečujejo se svetovne emisije toplogrednih plinov ter prihaja do obsežnejše degradacije tal, krčenja gozdov in izgube biotske raznovrstnosti. Skoraj dve tretjini svetovnih ekosistemov se poslabšujeta, pri čemer obstajajo dokazi, da so že presežene meje zmogljivosti planeta na področju biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in dušikovega cikla. Do leta 2030 bo verjetno nastal 40-odstoten primanjkljaj vode, razen če se znatno izboljša učinkovita raba virov. Obstaja tudi tveganje, da se bodo te težave zaradi podnebnih sprememb še poslabšale, pri čemer bodo nastali visoki stroški. Leta 2011 so naravne nesreče, h katerim so prispevale tudi podnebne spremembe, povzročile svetovne gospodarske izgube v višini več kot 300 milijard EUR. OECD je opozorila, da lahko nadaljnje poslabšanje in erozija naravnega kapitala povzročita nepovratne spremembe, ki lahko ogrozijo napredek, ki je bil v zadnjih dveh stoletjih dosežen na področju izboljšanja življenjskih standardov, in povzročijo znatne stroške. |
7. Zaradi vedno večjega svetovnega povpraševanja po blagu in storitvah, neobstoja trajnostnega upravljanja virov na svetovni ravni ter izčrpavanja nekaterih od teh virov skupaj s sedanjimi sistemi nevarčne proizvodnje in potrošnje v svetovnem gospodarstvu se povečujejo stroški osnovnih surovin, mineralov in energije, povečuje se onesnaževanje, nastaja več odpadkov, povečujejo se svetovne emisije toplogrednih plinov ter prihaja do obsežnejše degradacije tal, krčenja gozdov in izgube biotske raznovrstnosti. Skoraj dve tretjini svetovnih ekosistemov se poslabšujeta, pri čemer obstajajo dokazi, da so že presežene meje zmogljivosti planeta na področju biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in dušikovega cikla. Do leta 2030 bo verjetno nastal 40-odstotni primanjkljaj vode, razen če se znatno izboljša učinkovita raba virov. Obstaja tudi tveganje, da se bodo te težave zaradi podnebnih sprememb še poslabšale, pri čemer bodo nastali visoki stroški1. Leta 2011 so naravne nesreče, h katerim so prispevale tudi podnebne spremembe, povzročile svetovne gospodarske izgube v višini več kot 300 milijard EUR. OECD je opozorila, da lahko nadaljnje poslabšanje in erozija naravnega kapitala povzročita nepovratne spremembe, ki lahko ogrozijo napredek, ki je bil v zadnjih dveh stoletjih dosežen na področju izboljšanja življenjskih standardov, in povzročijo znatne stroške. |
|
|
__________________ |
|
|
1 Po Sternovem pregledu ekonomije podnebnih sprememb bodo skupni stroški podnebnih sprememb brez ukrepanja letno znašali vsaj 5 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Ob upoštevanju širšega okvira nevarnosti in vplivov bi se lahko ta številka povečala na 20 % BDP. |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Priloga 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Če želimo omogočiti dobro življenje v prihodnosti, je treba nujno in usklajeno ukrepati, da se izboljša ekološka odpornost in povečajo koristi, ki jih lahko gospodarstvu in družbi zagotovi okoljska politika, pri čemer je treba spoštovati ekološke omejitve planeta. Ta program izraža zavezanost EU, da se preoblikuje v vključujoče zeleno gospodarstvo, ki zagotavlja rast in razvoj, varuje zdravje in dobro počutje ljudi, zagotavlja dostojna delovna mesta, zmanjšuje neenakosti ter vlaga v naravni kapital in ga ohranja. |
9. Če želimo omogočiti dobro življenje v prihodnosti, je treba nujno in usklajeno ukrepati, da se izboljša ekološka odpornost in povečajo koristi, ki jih lahko gospodarstvu in družbi zagotovi okoljska politika, pri čemer je treba spoštovati ekološke omejitve planeta. Ta program izraža zavezanost EU, da se preoblikuje v vključujoče zeleno gospodarstvo, ki zagotavlja rast in razvoj, varuje zdravje in dobro počutje ljudi, zagotavlja dostojna delovna mesta, zmanjšuje neenakosti ter vlaga v biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja, – naravni kapital – in jih ohranja zaradi vrednosti, ki jo imajo same po sebi, in njihovega bistvenega prispevka k dobremu počutju ljudi in gospodarski uspešnosti. |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Priloga 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
10. Ukrepe do leta 2020 in po njem bo med drugim usmerjala naslednja vizija za leto 2050: Leta 2050 živimo dobro, ob upoštevanju okoljskih omejitev našega planeta. Naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo na način, ki krepi odpornost naše družbe. Naša nizkoogljična rast je že dolgo ločena od rabe virov in narekuje tempo globalnemu trajnostnemu gospodarstvu. |
10. Ukrepe do leta 2020 in po njem bo med drugim usmerjala naslednja vizija za leto 2050: leta 2050 živimo dobro, ob upoštevanju okoljskih omejitev našega planeta. Naše dobro počutje in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo na način, ki krepi odpornost naše družbe. Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve se varujejo, cenijo in ustrezno obnavljajo. Naša nizkoogljična rast je že dolgo ločena od rabe virov in narekuje tempo globalnemu trajnostnemu gospodarstvu. Pravno varstvo v okoljskih zadevah je zagotovljeno v EU in zunaj nje. Vsi ljudje imajo enak dostop do okoljskih koristi. Bremena, ki so posledica poslabšanja okolja, se razdelijo pravično. |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Priloga 11 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
11. Za takšno preoblikovanje je treba okoljska vprašanja celovito vključiti v druge politike, na primer na področju energije, prometa, kmetijstva, ribištva, gospodarstva in industrije, raziskav in inovacij, zaposlovanja in sociale, da se zagotovi skladen, skupen pristop. Ukrepe znotraj EU morajo dopolnjevati tudi izboljšani ukrepi na svetovni ravni in sodelovanje s sosednjimi državami za spopadanje s skupnimi izzivi. |
11. Za preoblikovanje je treba okoljska vprašanja celovito vključiti v druge politike, na primer na področju energije, prometa, kmetijstva, ribištva, mednarodne trgovine, gospodarstva in industrije, raziskav in inovacij, zaposlovanja, trgovine, razvoja, zunanjih zadev in varnosti ter sociale, da se zagotovi skladen, skupen pristop. Ukrepe znotraj EU morajo dopolnjevati tudi izboljšani ukrepi na svetovni ravni in sodelovanje s sosednjimi državami za spopadanje s skupnimi izzivi. |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Priloga 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
12. EU je to preoblikovanje začela izvajati z dolgoročnimi, celostnimi strategijami za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, učinkovitejšo rabo virov in hitrejši prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Komisija je okoljska vprašanja in cilje dodatno vključila v nedavne pobude na drugih ključnih področij politike, vključno z energijo in prometom, z reformami politik EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja, ribištva in kohezije pa si je prizadevala za povečanje okoljskih koristi, pri čemer je upoštevala dosedanje dosežke. |
12. EU je preoblikovanje začela izvajati z dolgoročnimi, celostnimi strategijami za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, učinkovitejšo rabo virov in hitrejši prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Komisija je okoljska vprašanja in cilje dodatno vključila v nedavne pobude na drugih ključnih področij politike, vključno z energijo in prometom, z reformami politik EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja, ribištva in kohezije pa si je prizadevala za povečanje okoljskih koristi, pri čemer je upoštevala dosedanje dosežke. Pri tem pa je treba bolj dosledno izvajati določbe o navzkrižni skladnosti. |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Priloga 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
13. EU je sprejela številne mednarodno dogovorjene okoljske zaveze, vključno z zavezami iz konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20), kjer je izrazila svojo podporo vključujočemu zelenemu gospodarstvu kot osrednjemu delu širše strategije za trajnostni razvoj. |
13. EU je sprejela številne pravno zavezujoče zaveze v okviru večstranskih okoljskih sporazumov in politično zavezujoče okoljske zaveze, vključno z zavezami, dogovorjenimi na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20). Končni dokument konference Rio + 20 priznava vključujoče zeleno gospodarstvo kot pomembno orodje za doseganje trajnostnega razvoja in določa okvir za ukrepanje za vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja, od katerih so številne izražene v prednostnih ciljih tega programa. Poleg tega je bilo z njim dogovorjeno, da se oblikujejo cilji trajnostnega razvoja, okrepi institucionalni okvir in razvije finančna strategija za trajnostni razvoj. EU in njene države članice morajo zdaj zagotoviti izpolnitev navedenih zavez doma s svojo notranjo politiko in v svetu s prispevki k mednarodnemu ukrepanju. |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Priloga 14 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
14. Ta program z opredelitvijo prednostnih ciljev, ki jih mora EU doseči do leta 2020, dopolnjuje navedena prizadevanja. |
14. Ta program z opredelitvijo prednostnih ciljev, ki jih mora EU doseči do leta 2020, in okvirnih načrtov za leto 2050 dopolnjuje navedena prizadevanja. Zagotavlja izvajanje, spodbuja domače ukrepe in številnim udeležencem pomaga izbirati stroškovno učinkovite naložbe. |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Priloga 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
15. V številnih primerih bodo za doseganje teh ciljev potrebni predvsem ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, v skladu z načelom subsidiarnosti. V drugih primerih bodo potrebni dodatni ukrepi na ravni EU. Ker spada okoljska politika na področje deljene pristojnosti v EU, je eden od namenov tega programa vzpostaviti skupno odgovornost za skupne cilje in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja in javne organe. Jasni cilji oblikovalcem politike in drugim zainteresiranim stranem, vključno z regijami in mesti, podjetji in socialnimi partnerji ter posameznimi državljani, zagotavljajo tudi usmeritev in predvidljiv okvir za ukrepanje. |
15. V številnih primerih bodo za doseganje teh ciljev potrebni predvsem ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, v skladu z načelom subsidiarnosti, ob pogoju, da ima javnost primerno besedo v razpravah o okoljskih vprašanjih. V drugih primerih bodo potrebni dodatni ukrepi na ravni EU. Ker spada okoljska politika na področje deljene pristojnosti v EU, je eden od namenov tega programa vzpostaviti skupno odgovornost za skupne cilje in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja in javne organe. Jasni cilji in izmenjava najboljše prakse oblikovalcem politike in drugim zainteresiranim stranem, vključno z regijami in mesti, podjetji in socialnimi partnerji ter posameznimi državljani, zagotavljajo tudi usmeritev in predvidljiv okvir za ukrepanje. |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Priloga 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
16. Gospodarska uspešnost in blaginja EU sta odvisni od njenega naravnega kapitala, vključno z ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, tj. od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do produktivnih zemljišč in morij, od sladke vode in čistega zraka do opraševanja, preprečevanja poplav ter uravnavanja podnebja in zaščite pred naravnimi nesrečami. Varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala je namenjen velik del zakonodaje EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, okvirno direktivo o morski strategiji, direktivo o kakovosti zraka in s tem povezanimi direktivami ter direktivama o habitatih in pticah. K zmanjšanju pritiskov na biotsko raznovrstnost, vključno z ekosistemi, vrstami in habitati, prispeva tudi zakonodaja o podnebnih spremembah, kemikalijah, industrijskih emisijah in odpadkih. |
16. Gospodarska uspešnost in blaginja EU sta odvisni od njenega naravnega kapitala, tj. biotske raznovrstnosti, vključno z ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, tj. od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do produktivnih zemljišč in morij, od sladke vode in čistega zraka do opraševanja, preprečevanja poplav ter uravnavanja podnebja in zaščite pred naravnimi nesrečami. Varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala je namenjen velik del zakonodaje EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, direktivo o komunalni odpadni vodi1, direktivo o nitratih2, okvirno direktivo o morski strategiji, direktivo o kakovosti zraka in s tem povezanimi direktivami ter direktivama o habitatih in pticah. K zmanjšanju pritiskov na biotsko raznovrstnost, vključno z ekosistemi, tlemi, vrstami in habitati, prispeva tudi zakonodaja o podnebnih spremembah, kemikalijah, industrijskih emisijah in odpadkih. |
|
|
__________________ |
|
|
1 Direktiva 91/271/EGS. |
|
|
2 Direktiva 91/676/EGS. |
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Priloga 17 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
17. Vendar zadnje ocene kažejo, da se biotska raznovrstnost v EU še vedno izgublja in da je večina ekosistemov močno degradirana. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 določa cilje in ukrepe, ki so potrebni za spremembo teh negativnih trendov in za izboljšanje ekosistemskih storitev. Strategijo je treba izvajati v celoti, če želi EU do leta 2020 izpolniti svoj krovni cilj o biotski raznovrstnosti. Čeprav strategija vključuje ukrepe za boljše izvajanje direktiv o pticah in habitatih, vključno z omrežjem Natura 2000, bo za doseganje krovnega cilja potrebno popolno izvajanje vse veljavne zakonodaje, ki je namenjena varstvu naravnega kapitala. |
17. Vendar zadnje ocene kažejo, da se biotska raznovrstnost v EU še vedno izgublja in da je večina ekosistemov močno degradirana. Invazivne tuje vrste pomenijo večjo nevarnost za biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo, kot je bilo prvotno ocenjeno. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 določa cilje in ukrepe, ki so potrebni za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in za ohranitev, obnovitev in izboljšanje ekosistemov in njihovih storitev. Strategijo je treba izvajati v celoti, če želi EU do leta 2020 izpolniti svoj krovni cilj o biotski raznovrstnosti. Čeprav strategija vključuje ukrepe za boljše izvajanje direktiv o pticah in habitatih, vključno z omrežjem Natura 2000, bo za doseganje krovnega cilja potrebno popolno izvajanje vse veljavne zakonodaje, ki je namenjena varstvu naravnega kapitala. |
Obrazložitev | |
Ekološki in ekonomski argumenti za ukrepanje so zares tehtni. Biološke invazije so eden glavnih vzrokov za izgubljanje biotske raznovrstnosti. Invazivne tuje vrste utegnejo daljnosežno in škodljivo vplivati na okolje in naravne vire za cele generacije. Ogrožajo človekovo življenje in zdravje in povzročajo veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki jo samo v Evropi ocenjujejo na vsaj 12 milijard EUR letno. Nadaljnje odlašanje z dejanskim ukrepanjem bo EU drago stalo pri doseganju njenih ciljev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in pri njenih svetovnih zavez na tem področju. | |
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Priloga – odstavek 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
18. Kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem bo zahteva iz okvirne direktive o vodah v zvezi z doseganjem „dobrega ekološkega stanja“ do leta 2015 verjetno izpolnjena le za približno 53 % teles površinske vode v EU39. Obstaja tudi tveganje, da cilj iz okvirne direktive o morski strategiji v zvezi z doseganjem „dobrega okoljskega stanja“ do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen, med drugim zaradi stalnega čezmernega ribolova in prisotnosti morskih odpadkov v evropskih morjih. Čeprav so politike EU v zvezi z zrakom in industrijskimi emisijami prispevale k zmanjšanju številnih oblik onesnaževanja, so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in onesnaženja z ozonom, kar je povezano z emisijami iz prometa, intenzivnim kmetijstvom in proizvodnjo energije. |
18. Kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem bo cilj iz okvirne direktive o vodah v zvezi z doseganjem „dobrega ekološkega stanja“ do leta 2015 verjetno dosežen le za približno 53 % teles površinske vode v EU. Zato bi morale določbe o navzkrižni skladnosti veljati tudi za okvirno direktivo o vodah. Cilj iz okvirne direktive o morski strategiji v zvezi z doseganjem „dobrega okoljskega stanja“ do leta 2020 tudi ostaja podvržen velikim pritiskom, med drugim zaradi stalnih antropogenih groženj, kot so čezmerni ribolov, onesnaženost (vključno s podmorskim onesnaževanjem s hrupom) in prisotnost odpadkov v morjih, skupaj z učinki globalnega segrevanja (na primer zakisljevanje oceanov). Čeprav so politike EU v zvezi z zrakom in industrijskimi emisijami prispevale k zmanjšanju številnih oblik onesnaževanja, so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in žvepla in onesnaženja z ozonom, kar je povezano z emisijami iz prometa, netrajnostnimi kmetijskimi praksami in proizvodnjo energije. |
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Priloga – odstavek 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
18a. Kmetijstvo in gozdarstvo skupaj pokrivata 78 % tal Unije in imata še naprej glavno vlogo pri ohranjanju naravnih virov in kulturnih krajin, ki so pogoj za druge človeške dejavnosti na podeželju. Pogozdovanje je ključnega pomena za utrjevanje tal ter za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic, medtem ko trajnostno kmetijstvo pripomore k boljšemu ohranjanju tal in kakovosti voda. Spodbujati bi bilo treba ekstenzivne in tradicionalne prakse visoke ekološke in konzervacijske vrednosti ter lokalno proizvodnjo in potrošnjo, ki sta eden od načinov za preprečevanje emisij toplogrednih plinov, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti integriranim in inovativnim kmetijskim praksam, na primer preciznih tehnologijam in ekološkim pristopom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju rodovitnosti tal z nekemičnimi gnojili in uporabo stročnic. Z uporabo pravih politik, predvsem izdatno prestrukturirane skupne kmetijske politike, je mogoče povečati zmogljivost kmetijske krajine za shranjevanje ogljika. Poleg tega je posebnost sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) edini sektor, ki je zaradi svoje zmožnosti za skladiščenje ogljika dejansko tudi ponor ogljika.
|
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Priloga – odstavek 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
19. Zato je za varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU potrebno tudi obravnavanje težav pri viru, med drugim z boljšim vključevanjem ciljev v zvezi z naravnim kapitalom v druge politike, pri čemer je treba zagotoviti, da so politike usklajene in zagotavljajo posredne koristi. K doseganju teh ciljev prispevajo tudi ozelenitveni elementi iz predlogov Komisije o reformah, zlasti za kmetijstvo, ribištvo in kohezijsko politiko EU, ki so podprti s predlogi za okolju prijaznejši proračun EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Na vodne ekosisteme na podeželskih območjih bi moralo ugodno vplivati povezovanje kmetijskih izplačil z izpolnjevanjem ustreznih zahtev iz okvirne direktive o vodah, kot je določeno v predlogih Komisije za reformo skupne kmetijske politike40. Ukrepi za okolju prijaznejšo skupno kmetijsko politiko bodo spodbujali tudi kmetijske prakse v zvezi z diverzifikacijo posevkov, zaščito trajnega travinja ter vzpostavitvijo in ohranjanjem ekološko dragocenih kmetijskih in gozdnih območij, ki ugodno vplivajo na okolje. |
19. Zato je za varovanje, ohranjanje, izboljšanje in ustrezno vrednotenje naravnega kapitala EU potrebno tudi obravnavanje težav pri viru, med drugim z boljšim vključevanjem ciljev v zvezi z naravnim kapitalom v razvoj in izvajanje drugih politik, pri čemer je treba zagotoviti, da so politike usklajene in zagotavljajo posredne koristi. K doseganju teh ciljev prispevajo tudi ozelenitveni elementi iz predlogov Komisije o reformah, zlasti za kmetijstvo, ribištvo in kohezijsko politiko EU, ki so podprti s predlogi za okolju prijaznejši proračun EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Na vodne ekosisteme na podeželskih območjih bi moralo ugodno vplivati povezovanje kmetijskih izplačil z izpolnjevanjem objektivnih in merljivih meril iz okvirne direktive o vodah, saj kmetijstvo, ki izpolnjuje stroge okoljske zahteve, tako ne samo zagotavlja kakovost tal in jih trajno izboljšuje ter ohranja biotsko raznovrstnost na podeželskih območjih, temveč tudi pomembno prispeva k večji kakovosti zraka in vode. Ukrepi za okolju prijaznejšo skupno kmetijsko politiko bodo spodbujali tudi kmetijske prakse v zvezi z diverzifikacijo posevkov, zaščito trajnega travinja in trajnih pašnikov, trajnostnim kmetijskim gozdarstvom ter vzpostavitvijo in ohranjanjem ekološko dragocenih kmetijskih in gozdnih območij, ki ugodno vplivajo na okolje. Pomemben sestavni del trajnostnega kmetijstva je gospodarjenje ob upoštevanju odgovornosti do prihodnjih generacij, ki je istočasno produktivno in gospodarno z viri. |
Predlog spremembe 42 Predlog sklepa Priloga 20 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
20. V zvezi z morskim okoljem je treba zagotoviti, da je izkoriščanje gospodarskih priložnosti, ki jih ponuja pomorski sektor, od ribolova, pomorskega prometa in akvakulture do surovin ter energije na morju in morske biotehnologije, v skladu z ohranjanjem in trajnostnim upravljanjem morskih in obalnih ekosistemov. |
20. V zvezi z morskim okoljem ima Unija glavno odgovornost, saj ima predvsem zaradi evropskih čezmorskih regij največje morsko območje na svetu. Zagotoviti je treba, da bo izkoriščanje gospodarskih priložnosti, ki jih ponuja pomorski sektor, od ribolova, pomorskega prometa in akvakulture do surovin ter energije na morju in morske biotehnologije, v skladu z ohranjanjem in trajnostnim upravljanjem morskih in obalnih ekosistemov. Celostno evropsko upravljanje obalnih območij je lahko v povezavi s trajnostnim pomorskim prostorskim načrtovanjem učinkovit instrument za nadzor morskih in obalnih dejavnosti in izravnavanje različnih funkcij morskih območij. |
|
|
Morsko okolje tudi močno zaostaja na področju varstva okolja, saj omrežje Natura 2000 na morju, ki je bilo načrtovano za leto 20121, še vedno ni niti ekološko enovito niti še ni začelo delovati. Prizadevanja držav članic za razširitev omrežja Natura 2000 na morju na podlagi obstoječih znanstvenih spoznanj in izvajanje programov pridobivanja znanstvenega znanja na morju za dokončanje omrežja so pomembna, zato je z njimi treba nadaljevati. Učinkovitost upravljanja zaščitenih morskih območij je treba izboljšati, zlasti v Sredozemlju. |
|
|
_______________ |
|
|
1 COM(2006)0216 z dne 22. maja 2006. |
Predlog spremembe 43 Predlog sklepa Priloga 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
21. Pristope za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki temeljijo na ekosistemih ter ugodno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost in zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev, bi bilo treba kot del politike EU o podnebnih spremembah uporabljati v širšem smislu, pri čemer bi bilo treba pri sprejemanju odločitev v zvezi z obnovljivo energijo v celoti upoštevati druge okoljske cilje, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom voda. Poleg tega je treba razširiti ukrepe za obravnavanje onesnaževanja zraka in emisij CO2, povezanih s prometom. |
21. Pristope za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki temeljijo na ekosistemih ter ugodno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost in zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev, bi bilo treba kot del politike EU o podnebnih spremembah uporabljati v širšem smislu, pri čemer bi bilo treba pri sprejemanju odločitev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v celoti upoštevati druge okoljske cilje, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom tal in voda. Poleg tega je treba razširiti ukrepe za obravnavanje onesnaževanja zraka in emisij CO2, povezanih s prometom. |
Predlog spremembe 44 Predlog sklepa Priloga 22 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
22. Degradacija, fragmentacija in netrajnostna raba zemljišč v EU ogrožajo zagotavljanje številnih ključnih ekosistemskih storitev in biotsko raznovrstnost ter povečujejo ranljivost Evrope za podnebne spremembe in naravne nesreče. Poleg tega povzročajo degradacijo tal. Več kot 25 % ozemlja EU je prizadetega zaradi erozije tal zaradi vode, kar ogroža funkcije tal in vpliva na kakovost sladke vode. Stalni težavi sta tudi onesnaževanje in pozidava tal. V EU naj bi bilo onesnaženih več kot pol milijona območij, pri čemer bodo do njihove opredelitve in ocene še naprej predstavljala morebitna resna tveganja za okolje in zdravje. Vsako leto se več kot 1 000 km² zemljišč izkoristi za stanovanjske, industrijske, prometne ali rekreacijske namene. Te dolgoročne spremembe je težko ali drago izničiti, pri čemer skoraj vedno vključujejo kompromise med različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi potrebami. Odločitve držav članic v zvezi z načrtovanjem rabe zemljišč bi morale postati bolj trajnostne. |
22. Degradacija, fragmentacija in netrajnostna raba zemljišč v EU in zunaj nje ogrožajo zagotavljanje številnih ključnih ekosistemskih storitev in biotsko raznovrstnost ter povečujejo ranljivost Evrope za podnebne spremembe in naravne nesreče. Poleg tega povzročajo degradacijo tal in dezertifikacijo. Več kot 25 % ozemlja EU je prizadetega zaradi erozije tal zaradi vode, kar ogroža funkcije tal in vpliva na kakovost sladke vode. Stalni težavi sta tudi onesnaževanje in pozidava tal. V EU naj bi bilo onesnaženih več kot pol milijona območij, pri čemer bodo do njihove opredelitve in ocene še naprej predstavljala morebitna resna tveganja za okolje, gospodarstvo in družbo, vključno z tveganji za zdravje. Vsako leto se več kot 1000 km² zemljišč izkoristi za stanovanjske, industrijske, prometne ali rekreacijske namene. Taka umetna zatesnitev tal s pozidavo negativno vpliva na naravni vodni režim, saj površinska voda ne more več ponikniti in priti v podtalnico. Ker tla zaradi tega med drugim ne morejo več vsrkavati in shranjevati deževnice, prihaja do večjega odtekanja in posledično do poplav in pomanjkanja pitne vode. Te dolgoročne spremembe je težko ali drago izničiti, pri čemer skoraj vedno vključujejo kompromise med različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi potrebami. Odločitve držav članic v zvezi z načrtovanjem rabe zemljišč morajo zato natančno opredeliti in omejiti obseg površin, odobrenih za pozidavo. Da se izravna neizogibna zatesnitev velikih območij, je treba zagotoviti zadostno število ekoloških izravnalnih površin, pri tem pa bi bilo zlasti treba upoštevati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo voda, tako da bi dosegli cilj, da se do leta 2050 doseže stanje brez neto izkoriščanja zemljišč. |
|
|
Da bi se spoprijeli s hudim problemom pozidave tal, je treba države članice EU spodbujati, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje rabe zemljišč za pozidavo in naj ohranjajo kmetijska zemljišča za proizvodnjo hrane, krme in obnovljivih surovin. |
Predlog spremembe 45 Predlog sklepa Priloga 23 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
23. Za zmanjšanje največjih umetnih pritiskov na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotovili, da se pri odločitvah v zvezi z rabo zemljišč na vseh ustreznih ravneh primerno upoštevajo vplivi na okolje ter socialni in gospodarski učinki. Sklepi vrha Rio+20 vključujejo poziv k „nevtralnosti na področju degradacije zemljišč“. EU in države članice bi morale razmisliti o tem, kako lahko v okviru svojih pristojnosti najbolje zagotovijo izvajanje takšne zaveze ter znotraj zavezujočega pravnega okvira obravnavajo vprašanja v zvezi s kakovostjo tal. Opredeljeni bodo tudi cilji za trajnostno rabo zemljišč in tal. |
23. Za zmanjšanje največjih umetnih pritiskov na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotovili, da se pri odločitvah v zvezi z rabo zemljišč na vseh ustreznih ravneh primerno upoštevajo vplivi na okolje ter socialni in gospodarski učinki. Sklepi vrha Rio+20, s katerimi se priznava gospodarski in družbeni pomen dobrega upravljanja zemljišč, vključujejo poziv k „nevtralnosti na področju degradacije zemljišč“. EU in države članice bi morale nemudoma razmisliti o tem, kako lahko v okviru svojih pristojnosti najbolje zagotovijo izvajanje takšne zaveze ter kako lahko z uporabo pristopa na osnovi tveganja znotraj zavezujočega pravnega okvira obravnavajo vprašanja v zvezi s kakovostjo tal, pri čemer bi morale uporabiti upoštevne vidike predloga Komisije za direktivo o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES1. Poleg tega bi bilo treba spodbujati izmenjavo znanja in izkušenj med državami članicami. Opredeliti bi bilo treba tudi cilje za trajnostno rabo zemljišč in tal. |
|
|
________________ |
|
|
1 COM(2006)0232 z dne 22.9.2006. |
Predlog spremembe 46 Predlog sklepa Priloga 24 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
24. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za upravljanje cikla hranil na način, ki bo stroškovno učinkovitejši in bolj gospodaren z viri, ter za izboljšanje učinkovitosti uporabe gnojil. Zato je treba za obravnavo navedenih izzivov izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU. |
24. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za upravljanje cikla hranil na način, ki bo stroškovno učinkovitejši in bolj gospodaren z viri, ter za izboljšanje učinkovitosti uporabe gnojil in ustvarjanje trajnostnega cikla hranil med mestnimi in podeželskimi območji. Zato je treba za obravnavo navedenih izzivov vlagati v raziskave in izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU. |
Predlog spremembe 47 Predlog sklepa Priloga – odstavek 24 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
24a. Manj intenzivna živinoreja bi bila koristna za uresničitev več ciljev programa, saj bi povzročila manjše emisije dušika in fosforja, manjšo ogroženost biotske raznovrstnosti ter boljšo kakovost tal, zraka in vode. |
Predlog spremembe 48 Predlog sklepa Priloga 25 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
25. Ukrepi za obnovitev 15 % propadajočih ekosistemov v EU in razširitev uporabe zelene infrastrukture, ki so sprejeti v okviru strategije za biotsko raznovrstnost, bodo prispevali k odpravi razdrobljenosti zemljišč. Dodatno bodo okrepili naravni kapital in povečali odpornost ekosistema, pri čemer lahko zagotovijo stroškovno učinkovite možnosti za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja naravnih nesreč. Medtem bodo prizadevanja držav članic za kartiranje in oceno ekosistemov in njihovih storitev ter pobuda za preprečevanje neto izgub, ki je načrtovana za leto 2015, prispevali k ohranjanju zaloge naravnega kapitala na različnih ravneh. Vključitev gospodarske vrednosti ekosistemskih storitev v računovodske sisteme ter sisteme poročanja na ravni EU in nacionalni ravni do leta 2020 bo spodbudila boljše upravljanje naravnega kapitala EU. |
25. Ukrepi za obnovitev 15 % propadajočih ekosistemov v EU do leta 2020 in razširitev uporabe zelene infrastrukture, ki so sprejeti v okviru strategije za biotsko raznovrstnost, bodo prispevali k odpravi razdrobljenosti zemljišč. Ta vrednost bi morala biti minimalni cilj in bi si morala EU določiti precej višji cilj glede obnovitve, ki bi izražal njen bolj ambiciozni krovni cilj in vizijo za leto 2050. Poleg popolnega izvajanja direktiv o pticah in o habitatih dodatno bodo tudi ukrepi, sprejeti po strategiji za biotsko raznovrstnost, prispevali k vzpostavitvi in ohranitvi zdravih in odpornih ekosistemov ter izboljšanju njihovih storitev. Dodatno bodo okrepili naravni kapital in povečali odpornost ekosistema, pri čemer lahko zagotovijo stroškovno učinkovite možnosti za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja naravnih nesreč. Medtem bodo prizadevanja držav članic za kartiranje in oceno ekosistemov in njihovih storitev ter pobuda za preprečevanje neto izgub, ki je načrtovana za leto 2015, prispevali k ohranjanju zaloge naravnega kapitala. Vključitev gospodarske vrednosti ekosistemskih storitev v računovodske sisteme ter sisteme poročanja na ravni EU in nacionalni ravni do leta 2020 bo spodbudila boljše upravljanje naravnega kapitala EU. |
Predlog spremembe 49 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemskih storitev se zaustavita, pri čemer se ohranijo ter izboljšajo ekosistemi in njihove storitve; |
(a) izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemskih storitev se zaustavita, pri čemer se ohranijo, obnovijo ter izboljšajo ekosistemi in njihove storitve, zlasti s popolnim izvajanjem in učinkovitim ohranjanjem omrežja Natura 2000 ob podpori okvirov prednostnega ukrepanja in izvajanju „načela za preprečevanje neto izgub“. |
Predlog spremembe 50 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) učinki pritiska na sladkovodne vire, somornice in obalno morje se znatno zmanjšajo, da se doseže, ohrani ali izboljša dobro stanje, kot je določeno v okvirni direktivi o vodah; |
(b) učinki pritiska na sladkovodne vire, somornice in obalno morje se znatno zmanjšajo, da se doseže, ohrani ali izboljša dobro stanje, kot je določeno v okvirni direktivi o vodah, med drugim z ukrepi navzkrižne skladnosti; |
Predlog spremembe 51 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) vplivi onesnaževanja zraka na ekosisteme in biotsko raznovrstnost se dodatno zmanjšajo; |
(d) vplivi onesnaževanja zraka na ekosisteme in biotsko raznovrstnost se znatno zmanjšajo, da se doseže dolgoročni cilj nepreseganja kritičnih obremenitev in ravni; |
Predlog spremembe 52 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26– pododstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) gozdovi in njihove storitve so zavarovane, njihova odpornost na podnebne spremembe in požare pa je večja. |
(g) gozdovi in njihove storitve so zavarovane in trajnostno upravljane, njihova odpornost na podnebne spremembe, požare, nevihte in napade škodljivcev pa je večja. |
Predlog spremembe 53 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26– pododstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) državljani Unije aktivno sodelujejo pri varovanju, ohranjanju in krepitvi naravnega kapitala EU in zagotavljajo, da mu je priznana ustrezna vrednost; |
Predlog spremembe 54 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26– pododstavek 1 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) opraševanje se ohranja na visoki ravni, sprejmejo se ukrepi za podpiranje in spodbujanje zdravja čebel in po potrebi tudi ukrepi, ki skupaj z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje tveganja spremljajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo po znanstveni oceni tveganja negativne učinke na kolonije. |
Predlog spremembe 55 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) popolno izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost; |
(a) popolno izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost brez nadaljnjega odlašanja; |
Predlog spremembe 56 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26– pododstavek 2 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) sprejmejo se dodatni ukrepi za zaščito, spodbujanje in podpiranje kmetijskih sektorjev, za katere se je izkazalo, da prispevajo k biotski raznovrstnosti, zlasti čebelarstva; |
Predlog spremembe 57 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) popolno izvajanje načrta za varovanje evropskih vodnih virov; |
(b) popolno izvajanje okvirne direktive o vodah in načrta za varovanje evropskih vodnih virov, med drugim z ukrepi za navzkrižno skladnost; |
Predlog spremembe 58 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) krepitev prizadevanj, da se med drugim zagotovi doseganje zdravih staležev rib najpozneje do leta 2020, pri čemer se najprej zagotovi, da se ribolov na vseh ribolovnih območjih od leta 2015 izvaja na ravni največjega trajnostnega donosa ali pod njo, ter vzpostavitev količinskih ciljev zmanjševanja odpadkov v morju na ravni celotne EU; |
(c) krepitev prizadevanj, da se med drugim zagotovi doseganje zdravih staležev rib najpozneje do leta 2020, pri čemer se najprej zagotovi, da se ribolov na vseh ribolovnih območjih od leta 2015 izvaja na ravni največjega trajnostnega donosa ali pod njo, ter boj proti onesnaževanju, vzpostavitev količinskih ciljev zmanjševanja odpadkov v morju na ravni celotne EU in dokončanje omrežja zaščitenih morskih območij v Uniji; poleg tega vzpostavitev celostnega in skladnega upravljanja obale, da se zagotovi dolgoročno ravnovesje med varstvom okolja in trajnostno rabo morskih in obalnih območij; |
Predlog spremembe 59 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) krepitev prizadevanj za doseganje popolne skladnosti z zakonodajo EU o kakovosti zraka ter opredelitev strateških ciljev in ukrepov po letu 2020; |
(d) doseganje popolne skladnosti z zakonodajo EU o kakovosti zraka ter opredelitev strateških ciljev in ukrepov po letu 2020; |
Predlog spremembe 60 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) krepitev prizadevanj za zmanjšanje erozije tal in povečanje organskih snovi v tleh, sanacijo onesnaženih območij in izboljšanje vključevanja vidikov rabe zemljišč v usklajen postopek odločanja, v katerega so vključene vse ustrezne upravne ravni in ki je podprt s sprejetjem ciljev v zvezi s tlemi in zemljišči kot virom ter s cilji načrtovanja rabe zemljišč; |
(e) krepitev prizadevanj za zmanjšanje erozije tal in povečanje organskih snovi v tleh, sanacijo onesnaženih območij in izboljšanje vključevanja vidikov rabe zemljišč v usklajen postopek odločanja, v katerega so vključene vse ustrezne upravne ravni in ki je podprt s sprejetjem ciljev v zvezi s tlemi in zemljišči kot virom ter s cilji načrtovanja rabe zemljišč; |
|
|
krepitev prizadevanj na nacionalni ravni za zmanjšanje rabe zemljišč in za ohranjanje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane, krme in obnovljivih surovin; |
Predlog spremembe 61 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) sprejetje novih ukrepov za zmanjšanje emisij dušika in fosforja, vključno z emisijami iz komunalne in industrijske odpadne vode ter emisijami, ki nastanejo zaradi uporabe gnojil; |
(f) sprejetje novih ukrepov za zmanjšanje emisij dušika in fosforja, vključno z emisijami iz komunalne in industrijske odpadne vode ter emisijami, ki nastanejo zaradi uporabe gnojil, ter za predelavo odpadnega fosforja; |
Obrazložitev | |
Spodbujati je treba predelavo fosforja, ključne spojine v kmetijstvu, glede na to, da naravna nahajališča izginjajo in ga je v precejšnjih količinah mogoče najti v odpadni komunalni vodi. | |
Predlog spremembe 62 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26– pododstavek 2 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) večje zagotavljanje javnih informacij v Uniji glede okoljske politike, izboljšanje izobraževanja o okolju v nacionalnih šolskih sistemih in podpora množičnih dejavnosti; |
Predlog spremembe 63 Predlog sklepa Priloga – odstavek - 27 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
- 27. Cilj strategije Evropa 2020 je spodbujati trajnostno rast s pomočjo dveh vodilnih pobud, ki ustvarjata ravnovesje med okoljskimi prizadevanji in cilji industrijske politike („Evropa, gospodarna z viri“ in „Industrijska politika za dobo globalizacije“1) pri čemer je prednostna naloga izgradnja nizkoogljičnega gospodarstva, ki je bolj gospodarno z viri in bolj konkurenčno. |
|
|
_______________ |
|
|
1 COM(2010)0614 z dne 28. oktobra 2010. |
Predlog spremembe 64 Predlog sklepa Priloga 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
27. Cilj vodilne pobude strategije Evropa 2020 „Evropa, gospodarna z viri,“ je podpreti prehod na gospodarstvo, ki je učinkovito pri rabi vseh virov, v celoti ločuje gospodarsko rast od rabe virov in energije ter njihovih okoljskih vplivov, znižuje emisije toplogrednih plinov, z učinkovitostjo in inovacijami izboljšuje konkurenčnost ter spodbuja večjo varnost oskrbe z energijo. Ključna elementa pobude, ki opredeljujeta okvir za prihodnje ukrepe za izpolnjevanje teh ciljev, sta Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. |
27. Cilj vodilne pobude „Evropa, gospodarna z viri,“ je podpreti prehod na gospodarstvo, ki je učinkovito pri rabi vseh virov, zmanjšuje splošno pridobivanje in rabo virov, v celoti ločuje gospodarsko rast od rabe virov in energije ter njihovih okoljskih vplivov, znižuje emisije toplogrednih plinov, z učinkovitostjo in inovacijami izboljšuje konkurenčnost ter spodbuja večjo zanesljivost oskrbe z energijo in viri. Ključni elementi pobude, ki opredeljujejo okvir za prihodnje ukrepe za izpolnjevanje teh ciljev, so Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in izmenjava dobrih praks med državami članicami. |
Predlog spremembe 65 Predlog sklepa Priloga – odstavek 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
27a. Evropsko biogospodarstvo je bistven element pametne in zelene rasti v Evropi. Biogospodarstvo zlasti močno vpliva na regionalna gospodarstva v Uniji, spodbuja gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta. Biogospodarstvo zahteva naložbe v verige za preskrbo s surovinami, da se zagotovi dostopnost surovin. |
Predlog spremembe 66 Predlog sklepa Priloga 28 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
28. V celotnem gospodarstvu so potrebne inovacije za izboljšanje učinkovite rabe virov, da se glede na vedno višje cene virov, pomanjkanje in omejitev ponudbe poveča konkurenčnost. Pri spodbujanju inovacij, vključno z ekoinovacijami, je ključen poslovni sektor. Vendar trgi ne bodo uspešno delovali samostojno. Potrebni so vladni ukrepi na ravni Unije in držav članic, ki zagotavljajo ustrezne okvirne pogoje za ekoinovacije ter spodbujajo razvoj trajnostnih poslovnih ali tehnoloških rešitev za okoljske izzive. |
28. V celotnem gospodarstvu so potrebne inovacije za izboljšanje učinkovite rabe virov in zmanjšanje splošne rabe virov, da se glede na vedno višje cene virov, odvisnost od uvoza, pomanjkanje in omejitev ponudbe poveča konkurenčnost. Kot prispevek k zavarovanju oskrbe s surovinami je treba okrepiti partnerstva za inovacije med industrijo in sektorjem za ravnanje z odpadki ter raziskave možnosti recikliranja pomembnih tehnoloških surovin. Pri spodbujanju inovacij, vključno z ekoinovacijami, je ključen poslovni sektor. Vendar trgi ne bodo uspešno delovali samostojno. Potrebni so vladni ukrepi na ravni Unije in držav članic, ki zagotavljajo ustrezen pravni okvir za ekoinovacije ter spodbujajo razvoj trajnostnih poslovnih ali tehnoloških rešitev za okoljske izzive in trajnostne načine rabe virov. |
Predlog spremembe 67 Predlog sklepa Priloga 29 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
29. Ta ključna zahteva za spopadanje z okoljskimi izzivi ima tudi pomembne družbeno-gospodarske koristi. Potencialna rast delovnih mest, ki je posledica prehoda na nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo, je ključnega pomena za doseganje ciljev zaposlovanja iz strategije Evropa 2020. V zadnjih letih se je zaposlenost v sektorju okoljskih tehnologij in storitev v EU povečala za približno 3 % na leto. Ocenjuje se, da je svetovni trg za ekološko industrijo vreden vsaj bilijon EUR, pri čemer naj bi se ta vrednost v naslednjih desetih letih skoraj podvojila. Evropska podjetja so na področju recikliranja in energetske učinkovitosti že vodilna v svetu, pri čemer jih je treba spodbujati, da izkoristijo takšno povečanje svetovnega povpraševanja, ter podpreti z akcijskim načrtom za ekološke inovacije. V evropskem sektorju obnovljivih virov bo do leta 2020 predvidoma ustvarjenih več kot 400 000 novih delovnih mest. |
29. Ta ključna zahteva za spopadanje z okoljskimi izzivi ima tudi pomembne družbeno-gospodarske koristi. Vzvod okoljske politike je treba uporabiti za povečanje konkurenčnosti podjetij, kar bo trajnostni industriji v Uniji dalo zagon. Potencialna rast delovnih mest, ki je posledica prehoda na varno in trajnostno nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo, je ključnega pomena za doseganje ciljev zaposlovanja iz strategije Evropa 2020. V zadnjih letih se je zaposlenost v sektorju okoljskih tehnologij in storitev v EU povečala za približno 3 % na leto. Ocenjuje se, da je svetovni trg za ekološko industrijo vreden vsaj bilijon EUR, pri čemer naj bi se ta vrednost v naslednjih desetih letih skoraj podvojila. Evropska podjetja so na področju recikliranja in energetske učinkovitosti že vodilna v svetu, pri čemer jih je treba spodbujati, da izkoristijo takšno povečanje svetovnega povpraševanja, ter podpreti z akcijskim načrtom za ekološke inovacije. V evropskem sektorju obnovljivih virov bo do leta 2020 predvidoma ustvarjenih več kot 400 000 novih delovnih mest. |
Predlog spremembe 68 Predlog sklepa Priloga – odstavek 29 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
29a. Da bo to mogoče doseči, bo morala Unija oblikovati in ohraniti pogoje, ki so potrebni za razvoj ekološke industrije, med katerimi je zagotavljanje trajnostne oskrbe s surovinami1 za to industrijo. |
|
|
_______________ |
|
|
1 COM(2011)0025 z dne 2. februarja 2011, z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“. |
Predlog spremembe 69 Predlog sklepa Priloga – odstavek 29 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
29b. Poleg tega bo partnerstvo za močnejšo evropsko industrijo služilo kot sredstvo za povečanje naložb in inovacij v šestih zelenih rastočih trgih, povezanih z gospodarstvom, ki so: napredne proizvodne tehnologije za čisto proizvodnjo, ključne omogočitvene tehnologije, proizvodi na biološki osnovi, trajnostno gradbeništvo in surovine, čista vozila in plovila ter pametna omrežja1.
|
|
|
_______________ |
|
|
1 COM(2012)0582 z dne 10. oktobra 2012, z naslovom ‘Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva: Posodobitev sporočila o industrijski politiki’. |
Predlog spremembe 70 Predlog sklepa Priloga 30 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
30. Popolno izvajanje celostnega svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb je bistveno za doseganje ključnih točk, določenih za leto 2020, in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050. Medtem ko si EU prizadeva zmanjšati domače emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in sicer do leta 2020, bo za uresničitev cilja glede 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti potrebno veliko hitrejše izboljšanje učinkovitosti. To je pomembno tudi zaradi še vedno naraščajočega povpraševanja po energiji in rednih razprav o različnih interesih glede rabe zemljišč za hrano ali za bioenergijo. K temu bo predvidoma pomembno prispevala nova direktiva o energetski učinkovitosti. |
30. Popolno izvajanje celostnega svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb je bistveno za doseganje ključnih točk, določenih za leto 2020, in konkurenčnega, trajnostnega, nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo temeljilo na visoki ravni oskrbe iz obnovljivih virov energije, do leta 2050. Medtem ko si Unija prizadeva zmanjšati domače emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in sicer do leta 2020 – ta cilj bo morda celo presegla –, bo za uresničitev cilja glede 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti potrebno veliko hitrejše izboljšanje učinkovitosti na vseh ravneh. Ker bo k temu predvidoma pomembno prispevala nova direktiva o energetski učinkovitosti, bi jo bilo treba dopolniti z določitvijo zahtev za rabo energije vseh izdelkov, povezanih z energijo, ki vstopajo na trg Unije. To je pomembno tudi zaradi še vedno naraščajočega povpraševanja po energiji. Energetsko učinkovitost mora spremljati tudi učinkovita raba virov. Posebno pozornost je treba nameniti vedno večji tekmi za zemljišča za hrano in energijo. Poleg tega je bistveno zagotoviti, da se lesni viri, vključno z biomaso za energetske namene, upravljajo trajnostno in uporabljajo čim bolj učinkovito ob upoštevanju načela kaskadne rabe ter gospodarskega ozadja različnih rab lesnih virov. To bi prispevalo k izgradnji nizkoogljičnega gospodarstva. |
Predlog spremembe 71 Predlog sklepa Priloga 31 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
31. K zmanjšanju emisij toplogrednih plinov bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji, da bo EU prispevala ustrezen delež v okviru svetovnih prizadevanj. EU mora sprejeti naslednje ukrepe glede svojega podnebnega okvira in okvira za energetiko po letu 2020, da se pripravi na mednarodna pogajanja o novem pravno zavezujočem sporazumu, ter da tako državam članicam in industriji zagotovi jasen okvir za izvedbo potrebnih srednjeročnih naložb. Zato mora EU obravnavati možnosti politike za zagotovitev zmanjšanj iz načrta za nizkoogljično gospodarstvo po letu 2020. Energetski načrt do leta 2050 in belo knjigo o prometu je treba podpreti s trdnimi okviri politike. Poleg tega morajo države članice kot del svetovnega prizadevanja za omejitev povečanja povprečne temperature na manj kot 2 °C pripraviti in sprejeti dolgoročne, stroškovno učinkovite strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, da bi dosegli cilj EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do sredine stoletja v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Sistem EU za trgovanje z emisijami bo osrednji steber podnebne politike EU tudi po letu 2020. |
31. K zmanjšanju emisij toplogrednih plinov bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji, da bo EU izpolnila svoje zaveze in dosegla cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. EU mora nujno sprejeti naslednje ukrepe za nov podnebni okvir in okvir za energetiko po letu 2020 s tremi pravno zavezujočimi cilji za zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, da se pripravi na aktivno udeležbo v mednarodnih pogajanjih o novem pravno zavezujočem sporazumu do leta 2015 ter da tako državam članicam in industriji zagotovi jasen pravni okvir za izvedbo potrebnih srednjeročnih in dolgoročnih naložb. Zato mora EU obravnavati možnosti politike za zagotovitev zmanjšanj iz načrta za nizkoogljično gospodarstvo po letu 2020 v skladu s predlaganimi mejniki in najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Energetski načrt do leta 2050 in belo knjigo o prometu je treba podpreti s trdnimi okviri politike, mejniki in cilji za leto 2030, 2040 in 2050. Poleg tega morajo države članice pripraviti in sprejeti dolgoročne, stroškovno učinkovite strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, da bi dosegli cilj EU glede dekarbonizacije do sredine stoletja v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 kot del svetovnega prizadevanja za omejitev povečanja povprečne temperature na manj kot 2 °C Sistem EU za trgovanje z emisijami bo osrednji steber podnebne politike EU tudi po letu 2020 in ga je treba strukturno reformirati, da bo spodbujal naložbe v nizkoogljične in trajnostne tehnologije. Sistem EU za trgovanje z emisijami bo osrednji steber podnebne politike EU tudi po letu 2020 in ga je treba strukturno reformirati, da bo spodbujal naložbe v nizkoogljične in trajnostne tehnologije. |
Predlog spremembe 72 Predlog sklepa Priloga 33 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
33. Sprejeti bodo tudi ukrepi za nadaljnje izboljšanje okoljske uspešnosti dobrin in storitev na trgu EU v njihovem celotnem življenjskem ciklu, in sicer z ukrepi za povečanje ponudbe okoljsko trajnostnih izdelkov in spodbujanje znatnega premika v povpraševanju potrošnikov po teh proizvodih. To se bo doseglo z uravnoteženo kombinacijo spodbud za potrošnike in podjetja, vključno z MSP, tržnih instrumentov in predpisov za zmanjšanje okoljskih vplivov njihovih dejavnosti in proizvodov. Veljavna zakonodaja o proizvodih, kot so Direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, Direktiva v zvezi z energijskim označevanjem in Uredba o znaku za okolje, bo pregledana z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in učinkovitosti virov proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, kar zagotavlja bolj skladen okvir za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo v EU. |
33. Potreben je pravni okvir, ki daje ustrezne signale proizvajalcem in potrošnikom za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na obnovljivo in krožno gospodarstvo. Okoljska učinkovitost dobrin in storitev na trgu EU v njihovem celotnem življenjskem ciklu se bo izboljšala z ukrepi za povečanje ponudbe okoljsko trajnostnih izdelkov in spodbujanje znatnega premika v povpraševanju potrošnikov po teh proizvodih. Za reševanje razdrobljenosti in omejitev veljavnega pravnega reda za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo bo potrebna konsolidacija veljavne zakonodaje o proizvodih, kot so Direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in Direktiva v zvezi z energijskim označevanjem in Uredba o znaku za okolje, z namenom izboljšati okoljsko učinkovitost in učinkovitost virov proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Bolj skladni pravni okvir za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo bodo podprli cilji in kazalniki življenjskega cikla, da bi podjetja in posameznike spodbudili k bolj odgovornem ravnanju. Optimizirana bo uporaba embalaže, pomoči bodo deležni poslovni modeli, gospodarni z viri, in okrepljena bo odgovornost proizvajalcev. Da bi potrošnikom in končnim uporabnikom zagotovili primerljive in zanesljive informacije, bodo potekala prizadevanja za vzpostavitev usklajene metode Unije za izračunavanje okoljskega odtisa proizvodov ter poenostavljen in racionaliziran sistem okoljskega označevanja proizvodov.
|
|
|
Izboljšanje okoljske učinkovitosti blaga in storitev na trgu Unije bo dosežena z uravnoteženo kombinacijo spodbud za potrošnike in podjetja, vključno z MSP, tržnih instrumentov in predpisov za zmanjšanje okoljskih vplivov njihovih dejavnosti in proizvodov. V zvezi s tem je treba uvesti ustrezne okvire na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi pomagali malim in srednjim podjetjem izboljšati njihovo okoljsko učinkovitost1, zlasti s kampanjami za ozaveščanje in programi tehnične/finančne pomoči, ki so posebej namenjeni malim in srednjim podjetjem. |
|
|
_______________ |
|
|
1V skladu z načelom IX (Omogočiti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti) Akta za mala podjetja za Evropo, COM(2008)0394 z dne 25. junija 2008. |
Predlog spremembe 73 Predlog sklepa Priloga 34 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
34. Ker je 80 % vseh vplivov na okolje, povezanih z izdelki, določenih že v fazi njihovega načrtovanja, mora okvir politike EU zagotoviti, da so prednostni izdelki na trgu EU okoljsko primerno zasnovani, da se optimizira učinkovitost rabe virov in materiala, in sicer z obravnavanjem med drugim možnosti recikliranja, reciklirane vsebine in trajnosti. Te zahteve bo mogoče uveljaviti in izvajati. Na ravni EU in nacionalni ravni se bodo okrepila prizadevanja za odpravo ovir za ekoinovacije in sprostitev celotnega potenciala ekoloških industrij Evrope, s čimer se ustvarijo koristi za zelena delovna mesta in rast. |
34. Ker je 80 % vseh vplivov na okolje, povezanih z izdelki, določenih že v fazi njihovega načrtovanja, mora okvir politike EU zagotoviti, da so prednostni izdelki na trgu EU okoljsko primerno zasnovani, da se optimizira učinkovitost rabe virov in materiala, in sicer z obravnavanjem med drugim trajnosti, popravljivosti, možnosti ponovne uporabe, možnosti recikliranja, uporabe reciklirane vsebine in razgradnje. Dolgoročno morajo imeti izdelki in njihovi deli trajnostni vir, zasnovani morajo biti za ponovno uporabo ali jih mora biti mogoče v celoti reciklirati. Te zahteve bo mogoče uveljaviti in izvajati. Na ravni EU in nacionalni ravni se bodo okrepila prizadevanja za odpravo ovir za ekoinovacije, boljšo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov ter sprostitev celotnega potenciala ekoloških industrij Evrope, s čimer se ustvarijo koristi za zelena delovna mesta in rast. |
Predlog spremembe 74 Predlog sklepa Priloga 35 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
35. Da bi vzpostavili okvir za ukrepanje glede izboljšanja vidikov učinkovite rabe virov, ki presega emisije toplogrednih plinov in energijo, bodo določeni cilji za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje na okolje, zlasti v živilskem, stanovanjskem sektorju in sektorju mobilnosti. V vseh navedenih sektorjih nastane skoraj 80 % vplivov potrošnje na okolje. V sklepih konference Rio+20 je priznana potreba po znatnem zmanjšanju izgube hrane po spravilu in drugih izgub hrane ter odpadkov v celotni verigi preskrbe s hrano. |
35. Da bi vzpostavili okvir za ukrepanje glede izboljšanja vidikov učinkovite rabe virov, ki presega emisije toplogrednih plinov in energijo, je treba do leta 2015 sprejeti mero in cilje za odtis, kar zadeva zemljo, vodo, materiale in ogljik. Vsaj eden teh kazalnikov bi moral biti del evropskega semestra do leta 2015. Poleg tega bodo določeni cilji za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje na okolje, zlasti v živilskem, stanovanjskem sektorju in sektorju mobilnosti. V vseh navedenih sektorjih nastane skoraj 80 % vplivov potrošnje na okolje. V sklepih konference Rio+20 je priznana potreba po znatnem zmanjšanju izgube hrane po spravilu in drugih izgub hrane ter odpadkov v celotni verigi preskrbe s hrano. Pomembno je tudi oceniti in omejiti vpliv potrošnje v Uniji na okolje za proizvode in surovine, ki bodo verjetno prispevali k krčenju in degradaciji gozdov zunaj Unije, z namenom doseči podnebne cilje1. |
|
|
Zato bi morala Komisija predložiti celovito strategijo za preprečevanje nastajanja nepotrebnih živilskih odpadkov in aktivno podpirati države članice pri boju proti čezmernemu nastajanju odpadkov. |
|
|
_______________ |
|
|
1 To velja zlasti za potrošnjo uvoženih prehrambenih in neprehrambenih proizvodov, kot so meso, sojina zrna, palmovo olje in kovinske rude, ki niso bili proizvedeni trajnostno. Glej COM(2008)0645 z dne 17.10.2008 „o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti“. |
Predlog spremembe 75 Predlog sklepa Priloga – odstavek 35 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
35a. Krmljenje živine z žitaricami, ki jih lahko uživajo ljudje, ni gospodarno z viri, saj se veliko njihove prehranske vrednosti izgubi med pretvorbo iz rastlinske v živalsko snov. To je primer negospodarne rabe žit ter zemlje, vode in energije, ki so bile porabljene za njihovo pridelavo. |
Predlog spremembe 76 Predlog sklepa Priloga 36 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
36. Poleg obveznih zahtev glede zelenih javnih naročil za nekatere kategorije izdelkov je večina držav članic sprejela prostovoljne akcijske načrte, veliko pa jih je določilo cilje za posebne skupine izdelkov. Vendar imajo uprave na vseh ravneh veliko možnosti, da s svojimi odločitvami o nakupih dodatno zmanjšajo svoj vpliv na okolje. Države članice in regije morajo sprejeti dodatne ukrepe za doseganje cilja glede uporabe meril za zelena javna naročila pri vsaj 50 % javnih naročil. Komisija bo ocenila možnost sprejetja dodatne sektorske zakonodaje, da se določijo obvezna pravila o zelenih javnih naročilih za dodatne kategorije izdelkov. |
36. Poleg obveznih zahtev glede zelenih javnih naročil za nekatere kategorije izdelkov je večina držav članic sprejela prostovoljne akcijske načrte, veliko pa jih je določilo cilje za posebne skupine izdelkov. Vendar imajo uprave na vseh ravneh veliko možnosti, da s svojimi odločitvami o nakupih dodatno zmanjšajo svoj vpliv na okolje. Države članice in regije morajo sprejeti dodatne ukrepe za doseganje cilja glede uporabe meril za zelena javna naročila pri vsaj 50 % javnih naročil. Komisija bo predlagala dodatno sektorsko zakonodajo, da se določijo obvezna pravila o zelenih javnih naročilih za dodatne kategorije izdelkov. |
Predlog spremembe 77 Predlog sklepa Priloga 37 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
37. Veliko možnosti je na voljo tudi za izboljšanje ravnanja z odpadki v EU, zaradi katerega bi se izboljšala raba virov, odprli novi trgi, ustvarila nova delovna mesta in zmanjšala odvisnost od uvoza surovin, hkrati pa bi se zmanjšali vplivi na okolje. V EU vsako leto nastane 2,7 milijarde ton odpadkov, od katerih je 98 milijonov ton odpadkov nevarnih. Povprečno se ponovno uporabi ali reciklira le 40 % trdnih odpadkov. Ostali odpadki se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo. V nekaterih državah članicah se reciklira več kot 70 % odpadkov, kar kaže, da bi bilo mogoče odpadke uporabiti kot enega glavnih virov EU. Hkrati se v veliko državah članicah na odlagališče odloži več kot 75 % komunalnih odpadkov. |
37. Veliko možnosti je na voljo tudi za izboljšanje ravnanja z odpadki v EU, zaradi katerega bi se izboljšala raba virov in sekundarnih surovin, odprli novi trgi, ustvarila nova delovna mesta in zmanjšala odvisnost od uvoza surovin, hkrati pa bi se zmanjšali vplivi na okolje. V EU vsako leto nastane 2,7 milijarde ton odpadkov, od katerih je 98 milijonov ton odpadkov nevarnih. Povprečno se ponovno uporabi ali reciklira le 40 % trdnih odpadkov. Ostali odpadki se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je lahko sežiganje in odlaganje odpadkov na odlagališča samo zadnja možna rešitev za ravnanje z odpadki. Preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihova ponovna uporaba in recikliranje morajo biti v vsakem primeru prednostne rešitve. V nekaterih državah članicah se reciklira več kot 70 % odpadkov, kar kaže, da bi bilo mogoče odpadke uporabiti kot enega glavnih virov EU. Hkrati se v veliko državah članicah na odlagališče odloži več kot 75 % komunalnih odpadkov. |
Predlog spremembe 78 Predlog sklepa Priloga 38 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
38. Za spreminjanje odpadkov v vir, k čemur se poziva v načrtu za učinkovito rabo virov, je potrebno popolno in usklajeno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih po vsej EU, ki je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in vključuje različne vrste odpadkov. Potrebna so dodatna prizadevanja za: absolutno zmanjšanje nastajanja odpadkov na prebivalca, omejitev energetske predelave odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, postopno ukinjanje odlaganja na odlagališče, zagotovitev visokokvalitetnega recikliranja in razvoj trgov za sekundarne surovine. Z nevarnimi odpadki bo treba ravnati tako, da se čim bolj zmanjšajo znatni škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje, kot je bilo dogovorjeno na vrhu Rio+20. Zato je treba v celotni EU veliko bolj sistematično uporabljati tržne instrumente, ki dajejo prednost preprečevanju nastajanja, recikliranju in ponovni uporabi. Odpraviti je treba ovire, ki nastajajo pri dejavnostih recikliranja na notranjem trgu EU, ter pregledati obstoječe cilje za preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in preusmeritev z odlagališč, da bi se doseglo krožno gospodarstvo s kaskadno rabo virov in skoraj ničelno stopnjo preostalih odpadkov. |
38. Za spreminjanje odpadkov v vir, k čemur se poziva v načrtu za učinkovito rabo virov, je potrebno popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih po vsej EU, ki temelji na dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki ob upoštevanju življenjskega cikla in celostnih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter vključuje različne vrste odpadkov. Potrebna so dodatna prizadevanja, vključno s preprečevanjem (npr. zmanjšanjem količine odpadne hrane), za znatno absolutno zmanjšanje odpadkov na prebivalca, omejitev energetske predelave odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati in kompostirati, postopno ukinjanje odlaganja na odlagališče za materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kompostirati in sežgati, razen za nekatere nevarne odpadke, pri katerih je odlaganje na odlagališče najbolj varen način odstranjevanja, spodbujanje ponovne uporabe, zagotovitev visokokvalitetnega recikliranja in ciklov uporabe nestrupenih materialov ter razvoj trgov za sekundarne surovine. Z nevarnimi odpadki bo treba ravnati tako, da se čim bolj zmanjšajo znatni škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje, kot je bilo dogovorjeno na vrhu Rio+20. Zato je treba v vsej EU veliko bolj sistematično uporabljati primerno mešanico političnih in tržnih instrumentov, ki so v skladu s petstopenjsko hierarhijo odpadkov, ter načrtovanje infrastruktur za ravnanje z odpadki. Odpraviti je treba ovire, ki nastajajo pri dejavnostih recikliranja na notranjem trgu EU, ter pregledati obstoječe cilje za preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in preusmeritev z odlagališč, da bi se doseglo krožno gospodarstvo s kaskadno rabo virov in skoraj ničelno stopnjo preostalih odpadkov. |
Predlog spremembe 79 Predlog sklepa Priloga 39 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
39. Kot prednostna naloga bo obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja voda. Čeprav je zaradi suše in pomanjkanja vode prizadetih vedno več delov Evrope, se na primer zaradi uhajanja v distribucijskem omrežju predvidoma še vedno zavrže 20–40 % razpoložljive vode v Evropi. Glede na razpoložljive modele še vedno obstaja veliko možnosti, da se v EU izboljša učinkovita rabe vode. Poleg tega se pričakuje, da se bo obremenitev vodnih virov v Evropi zaradi vedno večjega povpraševanja in vplivov podnebnih sprememb znatno povečala. Glede na to morajo Unija in države članice ukrepati, da bi z uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode, ki odražajo dejansko vrednost vode, zagotovile, da se pri odvzemanju vode upoštevajo omejitve obnovljivih vodnih virov do leta 2020, vključno z izboljšanjem učinkovite rabe vode. Napredek bo omogočen s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda. |
39. Kot prednostna naloga bo obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja voda. Čeprav je zaradi suše in pomanjkanja vode prizadetih vedno več delov Evrope, se na primer zaradi uhajanja v distribucijskem omrežju predvidoma še vedno zavrže 20–40 % razpoložljive vode v Evropi. Glede na razpoložljive modele še vedno obstaja veliko možnosti, da se v EU izboljša učinkovita rabe vode. Poleg tega se pričakuje, da se bo obremenitev vodnih virov v Evropi zaradi vedno večjega povpraševanja in vplivov podnebnih sprememb znatno povečala. Glede na to morajo Unija in države članice ukrepati, da bi z uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode, ki odražajo dejansko vrednost vode, zagotovile, da se pri odvzemanju vode upoštevajo omejitve obnovljivih vodnih virov do leta 2020, vključno z izboljšanjem učinkovite rabe vode, pri čemer je treba zagotoviti, da ima vsak državljan dostop do tega ključnega vira. Zlasti kmetijski sektor in sektor proizvodnje energije bi bilo treba kot največja potrošnika spodbujati k učinkovitejši rabi vodnih rezerv. Napredek bo omogočen s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda. Prednostna naloga na področju politike čiščenja voda mora biti ločevanje uporabljenih maščob pri viru, preden se odplaknejo v kanalizacijska omrežja, ki naj mu sledita njihovo zbiranje in recikliranje. |
Predlog spremembe 80 Predlog sklepa Priloga 40 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
40. Dolgoročen in predvidljiv okvir politike na vseh teh področjih bo prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki je potrebna za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve. Kazalniki in cilji učinkovite rabe virov so potrebni, da se zagotovijo potrebna navodila za javne in zasebne nosilce odločanja na področju preoblikovanja gospodarstva. Ti bodo postali sestavni del tega programa, ko bo sprejet na ravni Unije. |
40. Dolgoročen in predvidljiv okvir politike na vseh teh področjih bo prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki je potrebna za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve. Do leta 2015 so potrebni kazalniki in cilji učinkovite rabe virov za odtis glede porabe vode, zemlje, materialov in ogljika, da se zagotovijo potrebna navodila za javne in zasebne nosilce odločanja na področju preoblikovanja gospodarstva. Ti bodo postali sestavni del tega programa, ko bo sprejet na ravni Unije. |
Predlog spremembe 81 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) EU dosegla svoje podnebne in energetske cilje za leto 2020 in si prizadevala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 – 95% do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, kot del svetovnega prizadevanja za omejitev povprečnega naraščanja temperature pod 2° C. |
(a) EU dosegla svoje podnebne in energetske cilje za leto 2020 in si prizadevala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 – 95% do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, kot del svetovnega prizadevanja za omejitev povprečnega naraščanja temperature pod 2° C. Sprejeti podnebni in energetski cilji do leta 2030. |
Predlog spremembe 82 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 1 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) Splošen vpliv industrije EU na okolje v vseh večjih industrijskih sektorjih bistveno zmanjšan, učinkovitost virov pa povečana. |
(b) Splošni vpliv industrije EU na okolje v vseh večjih industrijskih sektorjih bistveno zmanjšan, učinkovitost virov pa povečana zaradi tržnih spodbud in spodbud, s katerimi se nagrajuje dobra praksa v podjetjih. Učinkovitost virov v proizvodni verigi in življenjskem ciklu proizvodov se bo lahko merila in primerjala z referenčnimi vrednostmi. |
Predlog spremembe 83 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 1 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) Splošen vpliv proizvodnje in potrošnje na okolje zmanjšan, zlasti v živilskem in stanovanjskem sektorju ter sektorju mobilnosti. |
(c) Strukturne spremembe v proizvodnji, tehnologiji in inovacijah ter vzorcih potrošnje in življenjskem slogu so zmanjšale splošni vpliv proizvodnje in potrošnje na okolje, zlasti v živilskem in stanovanjskem sektorju ter sektorju mobilnosti. |
Predlog spremembe 84 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Preprečeno uničevanje gozdov. Blago in proizvodi, povezani s krčenjem gozdov, odpravljeni s trga Unije. |
Predlog spremembe 85 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) Ravnanje z odpadki kot virom varno, nastajanje odpadkov na prebivalca absolutno zmanjšano, energetska predelava odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati omejena in odlaganje na odlagališča učinkovito odpravljeno. |
(d) Ravnanje z odpadki varno preprečeno ali obravnavano kot vir na način, ki bo preprečil škodo za okolje in zdravje, nastajanje odpadkov na prebivalca absolutno zmanjšano, energetska predelava odpadkov omejena na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati ali kompostirati, in odlaganje na odlagališča za materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kompostirati in sežgati,učinkovito odpravljeno, razen za nekatere nevarne odpadke, pri katerih je odlaganje na odlagališče najbolj varen način odstranjevanja. |
Predlog spremembe 86 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) Popolno izvajanje svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb in dogovor glede okvira podnebne in energetske politike za obdobje po letu 2020. |
(a) Popolno izvajanje svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb in dogovor glede okvira podnebne in energetske politike za obdobje po letu 2020 z vzpostavitvijo okvira energetske in podnebne politike za leto 2030, ki bo temeljil na treh pravno zavezujočih ciljih glede emisij toplogrednih plinov, obnovljive energije in energetske učinkovitosti, v skladu z mejniki iz načrta za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050. |
Predlog spremembe 87 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) Posplošitev uporabe „najboljših razpoložljivih tehnologij“ in povečanje prizadevanj za spodbujanje uvajanja nastajajočih inovativnih tehnologij, postopkov in storitev. |
(b) Posplošitev uporabe „najboljših razpoložljivih tehnologij“ v povezavi z direktivo o industrijskih emisijah in povečanje prizadevanj za spodbujanje uvajanja nastajajočih inovativnih tehnologij, postopkov in storitev. |
Predlog spremembe 88 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (ba) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) zmanjšana uporaba embalaže in prevoza v življenjskem ciklu proizvodov; |
Predlog spremembe 89 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) Spodbujanje javnih in zasebnih prizadevanj za raziskave in inovacije, potrebnih za razvoj inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki bodo pospešili prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire, ter znižali stroške takšnega prehoda. |
(c) Spodbujanje javnih in zasebnih prizadevanj za raziskave in inovacije, potrebnih za razvoj inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki bodo pospešili prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire, znižali stroške takšnega prehoda ter prispevali k bistvenemu zmanjšanju izgub hrane v celotni prehranski verigi.
|
Predlog spremembe 90 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Določitev kazalnikov in ciljev za učinkovito rabo virov do leta 2015 na podlagi načrta za učinkovito rabo virov. Uvedba vodilnega kazalnika in cilja v okviru evropskega semestra, ki ga bo dopolnjeval pregled kazalnikov za rabo zemljišč, ogljika, vode in surovin. |
Predlog spremembe 91 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) Oblikovanje skladnejšega okvira za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Pregled zakonodaje o proizvodih z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in učinkovitosti virov proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Določanje ciljev za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje. |
(d) Oblikovanje skladnejšega okvira za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, po potrebi tudi z združitvijo obstoječih instrumentov v skladen zakonski okvir. Pregled zakonodaje o proizvodih z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in učinkovitosti virov proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Spodbuditev povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah, tako da bodo bolj dostopni, cenovno ugodni, funkcionalni in privlačni. Spodbujanje načela kaskadne uporabe surovin. Razvoj kazalnikov in določitev ciljev za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje. Boj proti razsipavanju hrane. Racionalizacija in posplošitev okoljskega označevanja proizvodov. |
Predlog spremembe 92 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) Upoštevanje sprememb na trgu dela in razvoj programov usposabljanja za delovna mesta v zelenem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 93 Predlog sklepa Annex – paragraph 41 – subparagraph 2 – point d b (new) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(db) Okrepitev prizadevanj za uresničitev cilja, da se pri vsaj 50 % javnih razpisov uveljavijo merila zelenega javnega naročanja in oblikovanje prostovoljne mreže podjetij v Uniji za zelena javna naročila. |
Predlog spremembe 94 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) V celoti izvajati zakonodajo EU o odpadkih. To bo vključevalo uporabo hierarhije ravnanja z odpadki ter učinkovito uporabo tržnih instrumentov in ukrepov, s katerimi se zagotovi učinkovito postopno ukinjanje odlaganja na odlagališče, omejitev energetske predelave odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, uporabo recikliranih odpadkov kot pomemben in zanesljiv vir surovin za EU, varno ravnanje z nevarnimi odpadki in njihovo zmanjšano nastajanje, odprava nezakonitih pošiljk odpadkov in odpravo ovir za okolju prijazne dejavnosti recikliranja na notranjem trgu EU. |
(e) V celoti izvajati in okrepiti zakonodajo EU o odpadkih ter doseči skoraj ničelno stopnjo odpadkov. To bo vključevalo uporabo hierarhije ravnanja z odpadki v skladu z okvirno direktivo o odpadkih ter učinkovito uporabo tržnih instrumentov in ukrepov za zmanjšanje nastajanja odpadkov, za spodbujanje ponovne uporabe, za zagotavljanje višje kakovosti recikliranja in cikle nestrupenih surovin, tako da se odpadki lahko uporabljajo kot pomemben in zanesljiv vir surovin za EU, ter zagotovitev visokokakovostnega sistema za ločevanje virov, da bo energetska predelava odpadkov omejena na materiale, ki se jih ne da reciklirati in kompostirati; odlaganje na odlagališče za materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kompostirati in sežgati bo postopno dejansko ukinjeno, razen v zvezi z nekaterimi nevarnimi odpadki, za katere bi bilo odlaganje na odlagališčih najvarnejša metoda in bo količina nevarnih odpadkov znatno zmanjšana in se bo z njimi tudi sicer varno ravnalo. Odprava nezakonitih pošiljk odpadkov (tudi z bolj strogim nadzorom) in ovir za okolju prijazne dejavnosti recikliranja na notranjem trgu EU. Za to bo potreben sistematičen pregled politik Unije o odpadkih v skladu s premikom h krožnemu gospodarstvu ter z določitvijo ambicioznih ciljev recikliranja in preprečevanja odpadkov. S posebnimi prizadevanji za obveščanje javnosti bo treba ljudi ozaveščati o tem vprašanju ter jih spodbujati k odgovornemu ravnanju za zmanjšanje onesnaževanje in boj proti neekološkemu in nesocialnemu ravnanju. Prizadevanja za obveščanje javnosti morajo ljudem tudi pomagati pri razumevanju pravil o ločevanju in zbiranju gospodinjskih odpadkov, ki bi jih bilo treba bolj približati potrebam potrošnikov, ter spodbujati ljudi k ločevanju odpadkov. |
Predlog spremembe 95 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (e a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ea) Oblikovanje novega zakonskega instrumenta, ki bo spodbudil učinkovitejšo rabo omejenih virov biomase, in sicer na podlagi ocene skupne razpoložljivosti, uvedbe načela kaskadne uporabe in podpornih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da bo skupna količina uporabljene biomase v vseh sektorjih omejena na toliko, kolikor je zmorejo ekosistemi trajnostno proizvesti. |
Predlog spremembe 96 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) Izboljšanje učinkovitosti rabe vode z določitvijo ciljev na ravni povodij in uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode. |
(f) Izboljšanje učinkovitosti rabe vode z določitvijo in spremljanjem ciljev na ravni povodij, določitvijo predpisov o uporabi očiščenih odpadnih voda in uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode iz člena 9 Okvirne direktive o vodah ter z izboljšanim znanjem, gospodarjenjem, naložbenimi zmogljivostmi in vključitvijo vprašanj vode v druge politike. |
Predlog spremembe 97 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka (f a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) Priprava in izvajanje akcijskega načrta Unije za ocenjevanje in omejevanje vpliva potrošnje na okolje v Uniji za proizvode in surovine, ki bodo verjetno prispevali h krčenju in degradaciji gozdov zunaj Unije. |
Predlog spremembe 98 Predlog sklepa Priloga 42 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
42. Okoljska zakonodaja EU je zagotovila pomembne koristi za javno zdravje in dobro počutje. Vendar vode, onesnaževanje zraka in kemikalije ostajajo med glavnimi okoljskimi vprašanji javnosti v EU. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije okoljski stresorji povzročijo 15–20 % vseh smrti v 53 evropskih državah. Po podatkih OECD bo onesnaženost zraka v mestih do leta 2050 postala glavni okoljski vzrok umrljivosti po vsem svetu. |
42. Okoljska zakonodaja EU je zagotovila pomembne koristi za javno zdravje in dobro počutje. Vendar vode, onesnaževanje zraka, kemikalije in onesnaževanje s hrupom ostajajo med glavnimi okoljskimi vprašanji javnosti v EU. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije okoljski stresorji povzročijo 15–20 % vseh smrti v 53 evropskih državah. Po podatkih OECD bo onesnaženost zraka v mestih do leta 2050 postala glavni okoljski vzrok umrljivosti po vsem svetu. |
Predlog spremembe 99 Predlog sklepa Priloga 44 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
44. Dostop do vode zadovoljive kakovosti ostaja težava na številnih podeželskih območjih v EU, pri čemer je zagotavljanje kakovostnih kopalnih voda v Evropi ugodno za zdravje ljudi in turistično industrijo EU. Škodljive posledice poplav za zdravje ljudi in gospodarske dejavnosti so vse pogostejše, kar je mogoče delno pripisati spremembam hidrološkega kroga in rabe zemljišč. |
44. Dostop do vode zadovoljive kakovosti ostaja težava na številnih podeželskih območjih v EU, pri čemer je zagotavljanje kakovostnih kopalnih voda v Evropi ugodno za zdravje ljudi in turistično industrijo EU. Škodljive posledice poplav za zdravje ljudi in gospodarske dejavnosti so vse pogostejše, kar je mogoče delno pripisati spremembam hidrološkega kroga in rabe zemljišč. Za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije o vodah je treba sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev naravnih rečnih bregov in pogozditev bližnjih območij. |
Predlog spremembe 100 Predlog sklepa Priloga 48 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
48. Horizontalna zakonodaja o kemikalijah (REACH ter uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju) zagotavlja osnovno varstvo zdravja ljudi in okolja ter spodbuja uporabo razvijajočih se metod testiranja brez preskusov na živalih. Vendar so vplivi skupnih učinkov različnih kemikalij (mešanice), nanomaterialov, kemikalij, ki motijo delovanje endokrinega (hormonskega) sistema (endokrini motilci hormonov), in kemikalij v izdelkih na zdravje ljudi in okolje še vedno nejasni. V zadnjih letih je bilo objavljenih veliko informacij glede nujnosti ukrepov za obravnavanje teh izzivov, zlasti če želi EU doseči cilj, ki ga je sprejela na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in ga ponovno potrdila na vrhu Rio+20, da bi do leta 2020 zagotovili „zmanjšanje pomembnih škodljivih vplivov“ kemikalij na zdravje ljudi in okolje ter se učinkovito, uspešno, dosledno in usklajeno odzvali na nova in nastajajoča vprašanja in izzive. EU bo še naprej razvijala in izvajala pristope za obravnavanje skupnih učinkov kemikalij in vprašanj varnosti glede endokrinih motilcev hormonov ter vzpostavila celovit pristop za zmanjšanje škodljivih učinkov nevarnih snovi, vključno s kemikalijami v izdelkih, ki bo temeljil na celoviti zbirki znanja o izpostavljenosti kemikalijam in njihovi strupenosti. Varnost nanomaterialov in trajnostno ravnanje z njimi bosta zagotovljena v okviru celovitega pristopa, ki vključuje oceno in obvladovanje tveganja, obveščanje ter spremljanje. S temi pristopi skupaj se bo povečala zbirka znanja o kemikalijah in zagotovil predvidljiv okvir za spodbujanje razvoja bolj trajnostnih rešitev. |
48. Horizontalna zakonodaja o kemikalijah (REACH ter uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju) zagotavlja osnovno varstvo zdravja ljudi in okolja ter spodbuja uporabo razvijajočih se metod testiranja brez preskusov na živalih. Vendar so vplivi vseh učinkov različnih kemikalij (mešanice), nanomaterialov, kemikalij, ki motijo delovanje endokrinega (hormonskega) sistema (endokrini motilci hormonov), in kemikalij v izdelkih na zdravje ljudi in okolje še vedno nejasni. V zadnjih letih je bilo objavljenih veliko informacij glede nujnosti ukrepov za obravnavanje teh izzivov, zlasti če želi EU doseči cilj, ki ga je sprejela na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in ga ponovno potrdila na vrhu Rio+20, da bi do leta 2020 zagotovili zmanjšanje vplivov izpostavljenosti kemikalijam na zdravje ljudi in okolje ter se učinkovito, uspešno, dosledno in usklajeno odzvali na nova in nastajajoča vprašanja in izzive. EU bo še naprej razvijala in izvajala pristope za obravnavanje skupnih učinkov kemikalij in vprašanj varnosti glede endokrinih motilcev hormonov, tudi predpise za industrijo, ter v vsej ustrezni zakonodaji Unije vzpostavila celovit pristop za zmanjšanje škodljivih učinkov nevarnih snovi, vključno s kemikalijami v izdelkih, ki bo temeljil na celoviti zbirki znanja o izpostavljenosti kemikalijam in njihovi strupenosti, in sicer ob upoštevanju previdnostnega načela, da se posebej ranljive skupine zaščiti pred izpostavljenostjo. Varnost nanomaterialov in trajnostno ravnanje z njimi bosta zagotovljena v okviru celovitega pristopa, ki vključuje oceno in obvladovanje tveganja, obveščanje ter spremljanje. S temi pristopi skupaj se bo povečala zbirka znanja o kemikalijah in zagotovil predvidljiv okvir za spodbujanje razvoja bolj trajnostnih rešitev. |
Predlog spremembe 101 Predlog sklepa Priloga 49 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
49. Rastoči trg proizvodov, kemikalij in materialov na biološki osnovi lahko pomeni prednosti, kot so manjše emisije toplogrednih plinov in nove tržne priložnosti, vendar je treba zagotoviti, da je celotni življenjski cikel teh proizvodov trajnosten in ne povečuje konkurence za zemljišča ali ravni emisij. |
49. Rastoči trg proizvodov, kemikalij in materialov na biološki osnovi lahko pomeni prednosti, kot so manjše emisije toplogrednih plinov in nove tržne priložnosti, vendar je treba zagotoviti, da je celotni življenjski cikel teh proizvodov trajnosten in ne povečuje konkurence za zemljišča in vodo ali ravni emisij. |
Predlog spremembe 102 Predlog sklepa Priloga 51 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
51. Poleg tega imajo lahko ukrepi za krepitev ekološke odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe, kot sta obnova ekosistemov in zelena infrastruktura, pomembne družbenogospodarske koristi tudi za javno zdravje. Sinergije ter možne kompromise med podnebnimi in drugimi okoljskimi cilji, kot je kakovost zraka, je treba ustrezno upravljati. Nadomestitev goriv kot odziv na vprašanja glede podnebja ali varnosti oskrbe bi lahko na primer prispevala k znatnemu povečanju trdnih delcev in nevarnih emisij. |
51. Poleg tega imajo lahko ukrepi za krepitev ekološke odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe, kot so obnova ekosistemov ter zelena in modra infrastruktura, pomembne družbenogospodarske koristi tudi za javno zdravje. Sinergije ter možne kompromise med podnebnimi in drugimi okoljskimi cilji, kot je kakovost zraka, je treba ustrezno upravljati. Nadomestitev goriv kot odziv na vprašanja glede podnebja ali varnosti oskrbe bi lahko na primer prispevala k znatnemu povečanju trdnih delcev in nevarnih emisij. |
Obrazložitev | |
Pojem zelene in modre infrastrukture označuje omrežje, sestavljeno iz kopenskih in vodnih ekoloških kontinuitet. Je orodje za trajnostno prostorsko načrtovanje in prispeva k ugodnemu stanju ohranjenosti naravnih habitatov in vrst ter k dobremu ekološkemu stanju vodnih teles. Ta pojem ekološkega omrežja je povzet v ciljih biotske raznovrstnosti iz Aičija za obdobje 2011–2020 (cilj 11). | |
Predlog spremembe 103 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) kakovost zraka v EU se znatno izboljša; |
(a) kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem v EU se znatno izboljša na priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije in v skladu z njenimi smernicami; |
Predlog spremembe 104 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 1 – točka (a a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) izvajanje pobud iz bele knjige o prometu, zlasti z nadaljnjo internalizacijo zunanjih stroškov; |
Obrazložitev | |
Ta točka je povzeta iz časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571), str.19. | |
Predlog spremembe 105 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 1 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) onesnaževanje s hrupom v EU se znatno zmanjša; |
(b) onesnaževanje s hrupom v EU se znatno zmanjša na ravni, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija; |
Predlog spremembe 106 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) skupni učinki kemikalij in varnostna vprašanja glede endokrinih motilcev hormonov so učinkovito obravnavani, tveganja za okolje in zdravje, ki so povezana z uporabo nevarnih snovi, vključno s kemikalijami v izdelkih, pa se ocenijo in zmanjšajo; |
(d) skupni učinki kemikalij in varnostna vprašanja glede endokrinih motilcev hormonov so učinkovito obravnavani v ustrezni zakonodaji Unije, tveganja za okolje in zdravje, ki so povezana z uporabo nevarnih snovi, vključno s kemikalijami v izdelkih, pa se ocenijo in zmanjšajo; opredelijo se dolgoročni ukrepi za uresničitev cilja nestrupenega okolja; |
Predlog spremembe 107 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 1 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) pomemben napredek je dosežen glede prilagajanja na vplive podnebnih sprememb. |
(f) pomemben napredek je dosežen glede preprečevanja vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; |
Predlog spremembe 108 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 2 – točka -a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(-a) izvajanje pobud iz bele knjige o prometu, zlasti z nadaljnjo internalizacijo zunanjih stroškov; |
Predlog spremembe 109 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) izvajanje posodobljene politike EU o kakovosti zraka, ki je usklajena z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, in ukrepov za boj proti onesnaževanju zraka pri viru; |
(a) izvajanje posodobljene politike EU o kakovosti zraka, ki je usklajena z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, ter priprava strategije EU za kakovost zraka v zaprtih prostorih in ukrepov za boj proti onesnaževanju zraka pri viru; |
Predlog spremembe 110 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 2 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) nadaljnje izvajanje REACH na način, ki bo zagotovil stabilnost in predvidljivost ter zmanjšal upravno in finančno breme za mala in srednja podjetja, z namenom zagotoviti visoko raven zaščite za zdravje ljudi in okolja ter prost pretok kemikalij na notranjem trgu ter narediti podjetja v Uniji bolj inovativna in konkurenčna1; |
|
|
_____________ |
|
|
1 Splošno poročilo z dne 5. februarja 2013 o uredbi REACH v skladu s členom 117(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (uredba REACH) in členom 46(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 (uredba CLP) ter pregled nekaterih elementov uredbe REACH v skladu s členi 75(2), 138(2), 138(3) in 138(6) uredbe REACH. |
Predlog spremembe 111 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) razvoj strategije EU za nestrupeno okolje, ki temelji na celoviti zbirki znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti ter spodbuja inovacije v zvezi s trajnostnimi nadomestili; |
(d) razvoj strategije EU za nestrupeno okolje do leta 2018 na podlagi horizontalnih ukrepov, da se zagotovi: 1) varnost nanomaterialov in podobnih naprednih materialov; (2) čim manjša izpostavljenost endokrinim motilcem; (3) ustrezne regulativne pristope za obravnavo kombiniranih učinkov kemikalij in (4) čim manjša izpostavljenost kemikalijam v izdelkih, tudi v uvoženih izdelkih, da bi spodbudili cikle nestrupenih surovin in zmanjšali izpostavljenost škodljivim snovem v prostorih. Ta strategija bi moralo temeljiti na celoviti zbirki znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti, pridobljenega predvsem z uporabo alternativnih metod za nadomestitev preskusov na živalih, kar bi pospešilo učinkovito odločanje ter spodbudilo inovacije in razvoj v zvezi z varnimi in trajnostnimi nadomestili; |
Predlog spremembe 112 Predlog sklepa Priloga – odstavek 52 – pododstavek 2 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) standardizacija raziskovalnih protokolov in ocenjevalnih meril za biomonitoring okolja in ljudi v vsej Uniji, da bi z ocenjevanjem kakovosti okolja in javnega zdravja v Uniji optimizirali uporabo teh orodij; |
Predlog spremembe 113 Predlog sklepa Priloga 54 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
54. Zagotavljanje dejanskega izvajanja okoljske zakonodaje EU ima trojno korist: zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske udeležence na enotnem trgu, pospeševanje inovacij in spodbujanje prednosti prvega na trgu za evropska podjetja v veliko sektorjih. Stroški, povezani z neizvajanjem zakonodaje, pa so visoki in na splošno ocenjeni na približno 50 milijard EUR na leto, vključno s stroški, ki so povezani s postopki za ugotavljanje kršitev. Samo leta 2009 je potekalo 451 postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili povezani z okoljsko zakonodajo EU. Komisija prejme tudi številne pritožbe, ki jih predložijo neposredno državljani EU, pri čemer bi lahko veliko takšnih pritožb bolje obravnavali na ravni držav članic ali lokalni ravni. |
54. Zagotavljanje dejanskega izvajanja okoljske zakonodaje EU ima trojno korist: zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske udeležence na enotnem trgu, pospeševanje inovacij in spodbujanje prednosti prvega na trgu za evropska podjetja v veliko sektorjih. Stroški, povezani z neizvajanjem zakonodaje, pa so visoki in na splošno ocenjeni na približno 50 milijard EUR na leto, vključno s stroški, ki so povezani s postopki za ugotavljanje kršitev. Leta 2011 je bila večina kršitev prava Unije na področju okoljskega prava – 299, kar ustreza 17 % vseh kršitev – uvedenih pa je bilo 114 postopkov za ugotavljanje kršitev . Komisija prejme tudi številne pritožbe, ki jih predložijo neposredno državljani EU, pri čemer bi lahko veliko takšnih pritožb bolje obravnavali na ravni držav članic ali lokalni ravni. |
Obrazložitev | |
Številke izhajajo iz 29. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU (2011) (COM(2012)0714). | |
Predlog spremembe 114 Predlog sklepa Priloga 55 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
55. Zato bo v prihodnjih letih glavna prednostna naloga izboljšanje izvajanja okoljskega pravnega reda EU na ravni držav članic. Med državami članicami in v njih obstajajo velike razlike glede izvajanja. Vsem, ki sodelujejo pri izvajanju okoljske zakonodaje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je treba zagotoviti znanje in možnost za izboljšanje zagotavljanja koristi te zakonodaje. |
55. Zato bo v prihodnjih letih glavna prednostna naloga izboljšanje izvajanja okoljskega pravnega reda EU na ravni držav članic. Med državami članicami in v njih obstajajo velike razlike glede izvajanja. Vsem, ki sodelujejo pri izvajanju okoljske zakonodaje na ravni Unije in na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je treba zagotoviti znanje, orodja in možnost za izboljšanje zagotavljanja koristi te zakonodaje. |
Predlog spremembe 115 Predlog sklepa Priloga 57 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
57. Prvič, izboljšal se bo način zbiranja in razširjanja znanja o izvajanju, da bodo splošna javnost in okoljski strokovnjaki v celoti razumeli, kako nacionalne in lokalne uprave uresničujejo obveznosti Unije. V zvezi z izzivi posameznih držav članic na področju izvajanja bo predvidena pomoč, podobna prilagojenemu pristopu, na katerem je temeljil postopek evropskega semestra. Za obravnavanje vprašanj, kot je vprašanje vira finančne podpore za izvajanje in boljših informacijskih sistemov za sledenje napredku, bodo pripravljeni na primer sporazumi o partnerskem izvajanju, ki vključujejo Komisijo in posamezne države članice. |
57. Prvič, izboljšal se bo način zbiranja in razširjanja znanja o izvajanju, da bodo splošna javnost in okoljski strokovnjaki v celoti razumeli, kako nacionalne in lokalne uprave uresničujejo obveznosti Unije. V zvezi z izzivi posameznih držav članic na področju izvajanja bo predvidena pomoč, podobna prilagojenemu pristopu, na katerem je temeljil postopek evropskega semestra. Za obravnavanje vprašanj, kot je vprašanje vira finančne podpore za izvajanje in boljših informacijskih sistemov za sledenje napredku, bodo pripravljeni na primer sporazumi o partnerskem izvajanju, ki vključujejo Komisijo in posamezne države članice. Za povečanje učinkovitosti tega postopka bodo lahko vanj vključeni lokalni in regionalni organi, na primer prek tristranskih sporazumov o partnerstvu, ob upoštevanju upravnega sistema vsake države članice. Tehnična platforma za sodelovanje na okoljskem področju, ki sta jo vzpostavila Odbor regij in Evropska komisija, bo olajšala dialog in izmenjavo informacij, da se bo izboljšalo izvajanje zakonodaje na terenu. |
Predlog spremembe 116 Predlog sklepa Priloga 59 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
59. Tretjič, izboljšal se bo način obravnavanja in reševanja pritožb glede izvajanja okoljske zakonodaje EU na nacionalni ravni. |
59. Tretjič, izboljšal se bo način obravnavanja in reševanja pritožb glede izvajanja okoljske zakonodaje EU na nacionalni ravni in bo hkrati postal bolj pregleden in dostopen. |
Predlog spremembe 117 Predlog sklepa Priloga 60 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
60. Četrtič, državljani EU bodo imeli boljši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter učinkovitega pravnega varstva v skladu z mednarodnimi pogodbami in razvojem, zagotovljenim z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in najnovejše sodne prakse Sodišča Evropske unije. Kot nadomestna možnost za pravdne spore se bo spodbujalo zunajsodno reševanje sporov. |
60. Četrtič, državljani EU bodo imeli boljši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter učinkovitega pravnega varstva v skladu z Aarhuško konvencijo in drugimi mednarodnimi pogodbami in razvojem, zagotovljenim z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in najnovejše sodne prakse Sodišča Evropske unije. Kot nadomestna možnost za pravdne spore se bo spodbujalo zunajsodno reševanje sporov. |
Obrazložitev | |
Za zagotovitev dejanskega dostopa do pravnega varstva morajo biti vsi stebri Aarhuške konvencije vključeni v pravni red okoljske politike Unije. To je v skladu s sklepi Sveta, ki so bili sprejeti 11. junija 2012. | |
Predlog spremembe 118 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) državljani EU imajo dostop do jasnih informacij o izvajanju okoljske zakonodaje EU; |
(a) dosledno izvajanje Aarhuške konvencije za zagotovitev, da imajo državljani EU dostop do jasnih informacij o izvajanju okoljske zakonodaje EU, dostop do sodnega varstva in da lahko sodelujejo pri nekaterih odločitvah v zvezi z okoljskimi vprašanji; |
Obrazložitev | |
V skladu s sklepi Sveta, sprejetimi 11. junija 2012, bi se morala Aarhuška konvencija dosledno izvajati, da bi imeli državljani neomejen dostop do pravnih sredstev v zvezi z okoljskimi vprašanji. | |
Predlog spremembe 119 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) uresniči se zahteva glede neodvisnosti regulativnih organov na nacionalni ravni pri izvrševanju okoljske zakonodaje Unije; |
Obrazložitev | |
V posameznih evropskih direktivah o notranjem trgu in tudi v sodni praksi Sodišča Evropske unije se od držav članic zahteva, da zagotovijo neodvisnost regulativnih organov in jim omogočijo, da pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno (npr. Direktiva 2009/73/ES, člen 39(4)). Enake zahteve v zvezi z regulativnimi organi bi morale veljati za izvrševanje okoljske zakonodaje EU na nacionalni ravni. | |
Predlog spremembe 120 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) okrepi se zaupanje državljanov v okoljsko zakonodajo EU; |
(d) okrepi se zaupanje državljanov v okoljsko zakonodajo EU in njeno izvrševanje ter njihovo sodelovanje pri ukrepih za reševanje okoljskih težav; |
Predlog spremembe 121 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) priprava sporazumov o partnerskem izvajanju med državami članicami in Komisijo; |
(b) priprava prostovoljnih in preglednih sporazumov o partnerskem izvajanju med državami članicami in Komisijo ter vključitev lokalnih in regionalnih organov, ki bi državam članicam pomagali pri preprečevanju ali odpravljanju nastalih težav; |
Predlog spremembe 122 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) vključitev zavezujočih meril za učinkovite inšpekcijske preglede in nadzor držav članic v širšo okoljsko zakonodajo EU in njihova dopolnitev z zmogljivostjo na ravni EU, ki omogoča obravnavo okoliščin, v katerih obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, pri čemer bo podprta s podporo za mreže strokovnjakov; |
(c) spodbujanje držav članic k racionalizaciji obstoječih zmogljivosti na področju inšpekcijskih pregledov in krepitev mreže IMPEL; vključitev zavezujočih meril za učinkovite inšpekcijske preglede in nadzor držav članic v širšo okoljsko zakonodajo EU in njihova dopolnitev z zmogljivostjo na ravni EU, ki omogoča obravnavo okoliščin, v katerih obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost; |
Predlog spremembe 123 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) zagotovitev, da je v nacionalnih določbah o dostopu do pravnega varstva upoštevana sodna praksa Sodišča Evropske unije, in spodbujanje zunajsodnega reševanja sporov kot načina za iskanje sporazumnih rešitev za spore na področju okolja. |
(e) zagotovitev, da je v nacionalnih določbah o dostopu do pravnega varstva upoštevana sodna praksa Sodišča Evropske unije, in spodbujanje učinkovitega reševanja sporov kot načina za iskanje sporazumnih rešitev za spore na področju okolja. |
Predlog spremembe 124 Predlog sklepa Priloga – Prednostni cilj 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Prednostni cilj 5: izboljšanje utemeljitve okoljske politike |
Prednostni cilj 5: izboljšanje zbirke znanja in podatkov na področju okoljske politike |
Predlog spremembe 125 Predlog sklepa Priloga 64 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
64. Okoljska politika EU temelji na spremljanju okolja, podatkih, kazalniki in ocenah, povezanih z izvajanjem zakonodaje EU, ter formalnih znanstvenih raziskavah in pobudah na področju znanosti za državljane. S pomembnim napredkom pri krepitvi te utemeljitve se je povečala ozaveščenost in izboljšalo zaupanje oblikovalcev politike in javnosti v pristop k politiki, ki temelji na dokazih, s čimer se je izboljšalo njihovo razumevanje zapletenih okoljskih in družbenih izzivov. |
64. Zbirka podatkov okoljske politike EU temelji na spremljanju okolja, podatkih, kazalniki in ocenah, povezanih z izvajanjem zakonodaje EU, ter formalnih znanstvenih raziskavah in pobudah na področju znanosti za državljane. S pomembnim napredkom pri krepitvi te zbirke znanja in podatkov se je povečala ozaveščenost in izboljšalo zaupanje oblikovalcev politike in javnosti v pristop k politiki, ki temelji na dokazih, s čimer se je izboljšalo njihovo razumevanje zapletenih okoljskih in družbenih izzivov. |
Predlog spremembe 126 Predlog sklepa Priloga 65 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
65. Na ravni EU in mednarodni ravni je treba sprejeti ukrepe za dodatno krepitev in izboljšanje povezave med znanostjo in politiko na področju okolja, kot na primer z imenovanjem glavnih znanstvenih svetovalcev, kot so to že storile Komisija in nekatere države članice. |
65. Na ravni EU in mednarodni ravni je treba sprejeti ukrepe za dodatno krepitev in izboljšanje povezave med znanostjo in politiko na področju okolja, kot na primer z optimizacijo tekočega dela nacionalnih agencij za okolje, Evropske agencije za okolje (EEA) in njenega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) ter z imenovanjem glavnih znanstvenih svetovalcev, kot so to že storile Komisija in nekatere države članice. Poleg tega je pomembno, da Unija dejavno prispeva k Medvladni platformi za biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov (IPBES), ko bo postala njena polnopravna članica, da se vzpostavi povezava med lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi ravnmi pri upravljanju biotske raznovrstnosti. |
Predlog spremembe 127 Predlog sklepa Priloga 66 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
66. Vendar je zaradi hitrosti trenutnega razvoja in negotovosti v zvezi z verjetnimi prihodnjimi trendi potrebno dodatno prizadevanje za ohranitev in okrepitev te utemeljitve, da se zagotovi, da bo politika v EU še naprej temeljila na pravilnem razumevanju stanja okolja, mogočih možnostih odziva in njihovih posledicah. |
66. Vendar je zaradi hitrosti trenutnega razvoja in negotovosti v zvezi z verjetnimi prihodnjimi trendi potrebno dodatno prizadevanje za ohranitev in okrepitev zbirke znanja in podatkov, da se zagotovi, da bo politika v EU še naprej temeljila na pravilnem razumevanju stanja okolja, mogočih možnostih odziva in njihovih posledicah. |
Predlog spremembe 128 Predlog sklepa Priloga 68 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
68. Nadaljnje izvajanje načela „enkratna proizvodnja, večkratna uporaba“ skupnega okoljskega informacijskega sistema ter skupnih pristopov in standardov o zbiranju in primerjavi prostorskih informacij v okviru sistemov INSPIRE in GMES65 bo prispevalo k preprečevanju podvajanja prizadevanj in odpravljanju nepotrebne upravne obremenitve javnih organov, k čemur po prispevalo tudi prizadevanje za poenostavitev obveznosti poročanja na različnih področjih zakonodaje. Države članice morajo zagotoviti, da bodo zbrane informacije za presojo vplivov načrtov, programov in projektov na okolje (npr. s presojo vplivov na okolje ali strateško okoljsko presojo) javnosti bolj dostopne. |
68. Nadaljnje izvajanje načela „enkratna proizvodnja, večkratna uporaba“ skupnega okoljskega informacijskega sistema ter skupnih pristopov in standardov o zbiranju in primerjavi prostorskih informacij v okviru sistemov INSPIRE in Copernicus (prej znan kot GMES) ter drugih okoljskih informacijskih sistemov za Evropo (na primer BISE in WISE) bo prispevalo k preprečevanju podvajanja prizadevanj in odpravljanju nepotrebne upravne obremenitve javnih organov, k čemur po prispevalo tudi prizadevanje za poenostavitev obveznosti poročanja na različnih področjih zakonodaje. Države članice morajo zagotoviti, da bodo zbrane informacije za presojo vplivov načrtov, programov in projektov na okolje (npr. s presojo vplivov na okolje ali strateško okoljsko presojo) javnosti bolj dostopne. |
Predlog spremembe 129 Predlog sklepa Priloga – odstavek 69 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
69. Še vedno obstajajo znatne vrzeli na področju znanja, med katerimi jih je nekaj pomembnih za prednostne cilje tega programa. Naložbe v dodatne raziskave za odpravo teh vrzeli so zato bistvene, da se javnim organom in podjetjem zagotovi trdna podlaga za sprejemanje odločitev, ki v celoti upoštevajo dejanske socialne, gospodarske ter okoljske koristi in stroške. Opozoriti je treba zlasti na štiri vrzeli: |
69. Še vedno obstajajo znatne vrzeli na področju znanja, med katerimi jih je nekaj pomembnih za prednostne cilje tega programa. Naložbe v dodatne raziskave za odpravo teh vrzeli so zato bistvene, da se javnim organom in podjetjem zagotovi solidno znanje o najnovejšem dogajanju na področju znanosti, ki v celoti upošteva dejanske socialne, gospodarske ter okoljske koristi in stroške. Opozoriti je treba zlasti na štiri vrzeli: |
Predlog spremembe 130 Predlog sklepa Priloga – odstavek 69 – alinea 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
– pri prehodu na vključujoče zeleno gospodarstvo je treba ustrezno obravnavati medsebojne vplive socialno-ekonomskih in okoljskih dejavnikov. Z izboljšanjem našega razumevanja vzorcev trajnostne potrošnje in proizvodnje, vprašanj, kako bi se lahko natančneje obravnavali stroški ukrepov ali neukrepanja, kako spremembe vedenja posameznikov in družbe prispevajo k okoljskim rezultatom in kako svetovni megatrendi vplivajo na okolje Evrope, se lahko pobude politike prilagodijo tako, da zagotavljajo učinkovitejšo rabo virov in prispevajo k odpravljanju pritiskov na okolje; |
– pri prehodu na vključujoče zeleno gospodarstvo je treba ustrezno obravnavati medsebojne vplive socialno-ekonomskih in okoljskih dejavnikov. Z izboljšanjem našega razumevanja vzorcev trajnostne potrošnje in proizvodnje, vprašanj, kako bi se lahko natančneje obravnavali stroški in koristi ukrepov ali neukrepanja, kako spremembe vedenja posameznikov in družbe prispevajo k okoljskim rezultatom in kako svetovni megatrendi vplivajo na okolje Evrope, se lahko pobude politike prilagodijo tako, da zagotavljajo učinkovitejšo rabo virov in prispevajo k odpravljanju pritiskov na okolje; |
Obrazložitev | |
Pri izboljšanju razumevanja trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje je treba upoštevati tako stroške kot koristi ukrepov in neukrepanja. | |
Predlog spremembe 131 Predlog sklepa Priloga – odstavek 69 – alinea 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
– še vedno obstajajo negotovosti glede zdravja ljudi ter okoljskih posledic endokrinih motilcev hormonov, mešanic, kemikalij v izdelkih in nanomaterialov. Odprava teh vrzeli lahko pospeši odločanje in omogoči nadaljnji razvoj pravnega reda na področju kemikalij, ki bo ustrezneje obravnaval zadevna področja in hkrati spodbujal bolj trajnostno rabo kemikalij. Boljše razumevanje okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje ljudi, bi omogočilo sprejetje preventivnih ukrepov politik; |
– še vedno obstajajo negotovosti glede vseh vplivov endokrinih motilcev hormonov, mešanic, kemikalij v izdelkih in nanomaterialov na zdravje ljudi in okolje, najnovejše raziskave pa so pokazale, da endokrini motilci hormonov škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva razvoj otrok. Obstajajo tudi pomisleki glede morebitnih posledic kombiniranih učinkov kemikalij v izdelkih, nanomaterialih in podobnih naprednih materialih. Uporaba obstoječega znanja skupaj z nenehnimi prizadevanji za odpravo preostalih vrzeli v znanju, tudi z uporabo biološkega in okoljskega nadzora, z izmenjavo izkušenj med državami članicami in uporabo usklajenih mehanizmov znanja, lahko pospeši odločanje in omogoči nadaljnji razvoj pravnega reda na področju kemikalij, ki bo ustrezneje obravnaval zadevna področja, in obenem prispeva k bolj trajnostnemu pristopu na področju rabe kemikalij. Boljše razumevanje okoljskih dejavnikov in ravni izpostavljenosti, ki vplivajo na zdravje ljudi in okolje, bi omogočilo sprejetje preventivnih ukrepov politik. To bi bilo treba zagotoviti, kjer je mogoče, z uporabo alternativnih metod testiranja, da bi zmanjšali testiranje na živalih. |
Predlog spremembe 132 Predlog sklepa Priloga 70 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
70. Nova in nastajajoča vprašanja, ki so posledica hitrega tehnološkega razvoja, zaradi katerega se zdi politika zastarela, kot so nanomateriali, nekonvencionalni viri energije, zajemanje in skladiščenje ogljika ter elektromagnetni valovi, pomenijo izzive glede obvladovanja tveganja ter lahko povzročajo navzkrižje interesov, potreb in pričakovanj. To pa lahko povzroči večjo zaskrbljenost javnosti in morebitno nenaklonjenost novim tehnologijam. Zato je treba zagotoviti širšo in eksplicitno družbeno razpravo o okoljskih tveganjih in možnih kompromisih, ki smo jih pripravljeni sprejeti ob upoštevanju občasno nepopolnih ali nezanesljivih informacij o nastajajočih tveganjih in njihovem obravnavanju. S sistematičnim pristopom k obvladovanju okoljskih tveganj se bo izboljšala zmožnost EU, da pravočasno prepozna tehnološki razvoj in se nanj odzove ter s tem pomiri javnost. |
70. Nova in nastajajoča vprašanja, ki so posledica hitrega tehnološkega razvoja, zaradi katerega se zdi politika zastarela, kot so nanomateriali in podobni napredni materiali, nekonvencionalni viri energije, zajemanje in skladiščenje ogljika ter elektromagnetni valovi, pomenijo izzive glede obvladovanja tveganja ter lahko povzročajo navzkrižje interesov, potreb in pričakovanj. To pa lahko povzroči večjo zaskrbljenost javnosti in morebitno nenaklonjenost novim tehnologijam. Zato je treba zagotoviti širšo in eksplicitno družbeno razpravo o okoljskih tveganjih in možnih kompromisih, ki smo jih pripravljeni sprejeti ob upoštevanju občasno nepopolnih ali nezanesljivih informacij o nastajajočih tveganjih in njihovem obravnavanju. S sistematičnim pristopom k obvladovanju okoljskih tveganj se bo izboljšala zmožnost EU, da pravočasno prepozna tehnološki razvoj in se nanj odzove ter s tem pomiri javnost. |
Obrazložitev | |
V prihodnosti se lahko uvedejo neznane snovi in materiali, zato je treba zagotoviti, da bodo ti materiali in snovi obravnavani na podoben način kot drugih nanomateriali. | |
Predlog spremembe 133 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
71. Da se izboljša utemeljitev okoljske politike, bo s programom do leta 2020 zagotovljeno naslednje: |
71. Da se izboljša zbirke znanja in podatkov na področju okoljske politike, bo s programom do leta 2020 zagotovljeno naslednje: |
Predlog spremembe 134 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) oblikovalci politike in podjetja imajo boljšo podlago za razvoj in izvajanje okoljskih in podnebnih politik, vključno z merjenjem stroškov in koristi; |
(a) oblikovalci politike in podjetja imajo boljšo podlago za razvoj in izvajanje okoljskih in podnebnih politik, vključno z merjenjem stroškov in koristi ukrepanja ali neukrepanja; |
Predlog spremembe 135 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) povečanje deleža sredstev Unije za raziskave za oceno nevarnosti novih proizvodov, procesov in tehnologij. |
Predlog spremembe 136 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) uskladitev raziskovalnih prizadevanj na ravni EU in ravni držav članic ter njihova usmeritev v obravnavanje ključnih vrzeli na področju znanja o okolju, vključno s tveganji v zvezi z okoljskimi prelomnimi točkami; |
(a) preprečevanje zmanjševanja sredstev za raziskave ter usklajevanje, spodbujanje in usmerjanje raziskovalnih prizadevanj na ravni EU in ravni držav članic v obravnavanje ključnih vrzeli na področju znanja o okolju, vključno s tveganji v zvezi z okoljskimi prelomnimi točkami, izpostavljenimi v konceptu zmogljivosti planeta; |
Predlog spremembe 137 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) sprejetje sistematičnega pristopa k obvladovanju tveganja; |
(b) sprejetje sistematičnega in celostnega pristopa k obvladovanju tveganja na podlagi preventivnega delovanja, previdnostnega načela, načela odgovornosti povzročitelja, načela odpravljanja onesnaževanja pri viru in načela sorazmernosti; |
Predlog spremembe 138 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) poenostavitev, poenotenje in posodobitev zbiranja, upravljanja in izmenjave okoljskih podatkov in informacij. |
(c) poenostavitev, poenotenje in posodobitev zbiranja, upravljanja in izmenjave okoljskih podatkov in informacij, vključno z razvojem in izvajanjem evropskega skupnega okoljskega informacijskega sistema. |
Predlog spremembe 139 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 2 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) izvedba celovite ocene razpoložljivosti trajnostne oskrbe z biomaso in konkurenčnih načinov uporabe in potreb. |
Predlog spremembe 140 Predlog sklepa Priloga 1 – točka 71 – pododstavek 2 – točka (c b) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(cb) vzpostavitev celovite zbirke znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti za podporo strategiji za nestrupeno okolje. |
(V povezavi s predlogom spremembe odstavka 52, pododstavka 2, točke d, ki so ga predlagali ti poslanci.) | |
Obrazložitev | |
Zahtevam za boljšo utemeljitev okoljske politike bi bilo treba dodati vzpostavitev celovite zbirke znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti za podporo strategiji za nestrupeno okolje. | |
Predlog spremembe 141 Predlog sklepa Priloga 74 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
74. Unija in države članice bodo morale vzpostaviti prave pogoje za zagotovitev, da se okoljske posledice ustrezno obravnavajo in da zasebni sektor prejme prave tržne signale ob ustreznem upoštevanju morebitnih škodljivih socialnih učinkov. To bo vključevalo bolj sistematično uporabo načela „plača povzročitelj obremenitve“ s postopnim opuščanjem subvencij, škodljivih za okolje, ter zmanjšanjem obdavčenja dela in njegovo preusmeritvijo k onesnaževanju. Ker je naravnih virov vedno manj, se lahko povečajo ekonomske rente in dobički, povezani z njihovim lastništvom ali ekskluzivno uporabo. Javno posredovanje, ki zagotavlja, da takšne rente niso čezmerne in da se upoštevajo zunanji učinki, bo prispevalo k učinkovitejši rabi teh virov, preprečevanju izkrivljanja trga ter novim javnim prihodkom. Prizadevanja za okoljske in podnebne prednostne naloge bodo potekala v okviru evropskega semestra, kadar bodo pomembne za možnosti trajnostne rasti posameznih držav članic, na katere so naslovljena priporočila, prilagojena posamezni državi. Drugi tržni instrumenti, kot so plačila za ekosistemske storitve, bi se morali na ravni EU in nacionalni ravni uporabljati obsežneje, da bi spodbudili sodelovanje zasebnega sektorja in trajnostno upravljanje naravnega kapitala. |
74. Unija in države članice bodo morale vzpostaviti prave pogoje za zagotovitev, da se okoljske posledice ustrezno obravnavajo in da zasebni sektor prejme prave tržne signale ob ustreznem upoštevanju morebitnih škodljivih socialnih učinkov. To bo vključevalo bolj sistematično uporabo načela „plača povzročitelj obremenitve“ s postopnim opuščanjem subvencij, škodljivih za okolje, ter zmanjšanjem obdavčenja dela in njegovo preusmeritvijo k onesnaževanju in rabi virov. Ker je naravnih virov vedno manj, se lahko povečajo ekonomske rente in dobički, povezani z njihovim lastništvom ali ekskluzivno uporabo. Javno posredovanje, ki zagotavlja, da takšne rente niso čezmerne in da se upoštevajo zunanji učinki, bo prispevalo k učinkovitejši rabi teh virov, preprečevanju izkrivljanja trga ter novim javnim prihodkom. Prednostne naloge na področju okolja in podnebja se bodo izvajale v okviru evropskega semestra z uvedbo vodilnih kazalnikov, kadar so te prednostne naloge pomembne za obete trajnostne rasti posameznih držav članic, na katere so naslovljena samo njim namenjena priporočila. Drugi tržni instrumenti, kot so plačila za ekosistemske storitve, bi se morali na ravni EU in nacionalni ravni uporabljati obsežneje, da bi spodbudili sodelovanje zasebnega sektorja in trajnostno upravljanje naravnega kapitala. |
Predlog spremembe 142 Predlog sklepa Priloga – odstavek 77 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
77a. Do leta 2020 bi bilo treba omejiti sredstva iz kohezijskih in strukturnih skladov Unije na projekte, ki niso škodljivi za okolje. |
Obrazložitev | |
V skladu s ciljem ohranitve, zaščite in okrepitve okolja Unije, s sredstvi EU ne bi smeli finančno podpirati projektov, ki mu nasprotujejo. Če iz ocene projekta, financiranega s sredstvi EU, izhaja, da škoduje okolju, je treba sredstva vrniti Uniji. | |
Predlog spremembe 143 Predlog sklepa Priloga 78 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
78. Večji obseg kapitala, ki je v okviru pakta za rast in delovna mesta iz leta 2012 na voljo Evropski investicijski banki (EIB), pomeni dodaten vir naložb. |
78. Večji obseg kapitala, ki je v okviru pakta za rast in delovna mesta iz leta 2012 na voljo Evropski investicijski banki (EIB), pomeni dodaten vir naložb, ki se porabi v skladu z okoljskimi in podnebnimi cilji Unije. |
Predlog spremembe 144 Predlog sklepa Priloga 79 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
79. Čeprav je na voljo veliko sredstev za okolje, izkušnje iz programskega obdobja 2007–2013 kažejo, da je bila v prvih letih uporaba sredstev na nacionalni in regionalni ravni zelo neenakomerna, kar bi lahko ogrozilo doseganje dogovorjenih ciljev. Da bi se izognili ponovnim težavam, morajo države članice okoljske in podnebne cilje vključiti v svoje strategije in programe financiranja za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, razvoj podeželja in pomorsko politiko, nameniti prednost zgodnji uporabi finančnih sredstev za okolje in podnebne spremembe ter okrepiti finančno sposobnost organov izvajanja za stroškovno učinkovite in trajnostne naložbe, da se zagotovi ustrezna in potrebna finančna podpora za naložbe na teh področjih. |
79. Čeprav je na voljo veliko sredstev za okolje, izkušnje iz programskega obdobja 2007–2013 kažejo, da je bila v prvih letih uporaba sredstev na nacionalni in regionalni ravni zelo neenakomerna, kar bi lahko ogrozilo doseganje dogovorjenih ciljev. Da bi se izognili ponovnim težavam, morajo države članice okoljske in podnebne cilje vključiti v svoje strategije in programe financiranja za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, razvoj podeželja in pomorsko politiko, nameniti prednost zgodnji uporabi finančnih sredstev za okolje in podnebne spremembe ter okrepiti finančno sposobnost organov izvajanja za stroškovno učinkovite in trajnostne naložbe, da se zagotovi ustrezna in potrebna finančna podpora za naložbe na teh področjih. Priporoča se na primer sistematična uporaba okvirov prednostnega ukrepanja iz direktive o habitatih, živalskih in rastlinskih vrstah za uskladitev finančnih potreb omrežja Natura 2000. |
Predlog spremembe 145 Predlog sklepa Priloga – odstavek 79 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
79a. Na splošno je treba predlagati načine za zagotavljanje učinkovite uporabe sredstev Unije za strukturne ukrepe na področjih, povezanih z vodo, prometom, energetsko učinkovitostjo in odpadki. Na primer zagotavljanje sredstev Unije za občinsko infrastrukturo za ravnanje z odpadki ni odvisno od izvajanja spremljajočih ukrepov ali od doseganja ciljev politike Unije na področju ravnanja z odpadki, kar spodkopava učinkovitost sredstev Unije1. |
|
|
_______________ |
|
|
V zvezi s tem glej priporočila Računskega sodišča v Posebnem poročilu št. 20/2012 z naslovom „Ali financiranje projektov za izgradnjo objektov za gospodarjenje s komunalnimi odpadki v okviru strukturnih ukrepov uspešno pomaga državam članicam pri doseganju ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki?“ (UL C 28, 30.01.2013, str. 2). |
Obrazložitev | |
Preveč evropskih sredstev, namenjenih okoljskim ukrepom, ostaja premalo ali neoptimalno izkoriščenih. | |
Predlog spremembe 146 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) postopno opuščanje subvencij, škodljivih za okolje, večja uporaba tržnih instrumentov, vključno z obdavčitvijo in cenovno politiko, ter širitev trgov za naravne dobrine in storitve, pri čemer se ustrezno upoštevajo morebitni škodljivi socialni učinki; |
(a) Komisija in države članice nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi opredelitev iz točke (ab) tega pododstavka. Za to je potrebno zlasti: postopno opuščanje vseh subvencij, škodljivih za okolje, do leta 2020 in poročanje o napredku prek programov nacionalnih reform; večja uporaba tržnih instrumentov, vključno s preusmeritvijo obdavčitve z dela na okolje za vsaj 10 % in cenovno politiko, ter širitev trgov za naravne dobrine in storitve, pri čemer se ustrezno upoštevajo morebitni škodljivi socialni učinki. |
Predlog spremembe 147 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka (a a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) postopno opuščanje financiranja projektov, škodljivih za okolje, iz kohezijskega sklada in strukturnih skladov do leta 2020; |
Obrazložitev | |
V skladu s ciljem ohranitve, zaščite in okrepitve okolja Unije, s sredstvi EU ne bi smeli finančno podpirati projektov, ki mu nasprotujejo. Če iz ocene projekta, financiranega s sredstvi EU, izhaja, da škoduje okolju, je treba sredstva vrniti Uniji. | |
Predlog spremembe 148 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka (ab) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ab) Komisija mora opredeliti subvencije, škodljive za okolje, ki izhajajo iz vladnih ukrepov, ki dajejo prednost potrošnikom ali proizvajalcem, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje diskriminira dobro okoljsko prakso.1 |
|
|
__________________ |
|
|
1 prilagojeno na podlagi OECD (1998 in 2005) v IEEP et al., glej http://ec.europa.eu/environment/enveco/taxation/index.htm |
Predlog spremembe 149 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka (ba) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) zagotavljanje večje nacionalne pomoči in pomoči Unije za prizadevanja, usmerjena k energetski učinkovitosti tudi v gospodinjstvih (toplotna izolacija, nakup energetsko učinkovitih naprav, namestitev generatorjev za mikroproizvodnjo obnovljive energije itd.); |
Predlog spremembe 150 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82– pododstavek 2 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) priprava ureditev, prek katerih se zagotavljajo nadomestila za opravljene okoljske storitve, kadar zaradi tega nastanejo ovire ali dodatni stroški, povezani z naložbo in upravljanjem; zlasti spodbujanje oblikovanja in vzpostavitve plačilnih sistemov za okoljske storitve, da se ustvari ravnotežje med gospodarskim razvojem in ohranjanjem; |
Obrazložitev | |
Les PSE sont des outils économiques incitatifs dont les expériences pilotes se multiplient. Les propriétaires ou gestionnaires sont payés par les usagers ou les bénéficaires pour la fourniture du service ou pour l'application d'une méthode de gestion spécifique assurant la réalisation du service environnemental désiré. Ils peuvent notamment financer le maintien et le rétablissement des services écosystémiques fournis par les forêts multifonctionnelles, qui entraînent pour les propriétaires privés et les communes des contraintes ainsi que des surcoûts d'investissement et de gestion. | |
Predlog spremembe 151 Predlog sklepa Priloga – odstavek 86 – pododstavek 2 – točka (ba) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) celovito izvajanje direktive o strateški okoljski presoji1 in direktive o presoji vplivov na okolje2. |
|
|
__________________ |
|
|
1 Direktiva 2001/42/ES |
|
|
2 Direktiva 85/337/ES |
Predlog spremembe 152 Predlog sklepa Priloga 88 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
88. V večini mest se srečujejo z običajnimi okoljskimi težavami, vključno s slabo kakovostjo zraka, visoko stopnjo hrupa, emisijami toplogrednih plinov, pomanjkanjem vode, poplavami in neurji, onesnaženimi območji, degradiranimi območji in odpadki. Hkrati so mesta v EU dejavniki, ki določajo standarde glede trajnosti v mestih, in pogosto kot prva uvajajo inovativne rešitve za okoljske izzive. V vedno več evropskih mestih je okoljska trajnost bistven element v strategijah razvoja mest. |
88. V večini mest se srečujejo z običajnimi okoljskimi težavami, vključno s slabo kakovostjo zraka, visoko stopnjo hrupa, emisijami toplogrednih plinov, spremembami mestne in primestne biotske raznovrstnosti, pomanjkanjem vode, poplavami in neurji, onesnaženimi območji, degradiranimi območji in odpadki, pa tudi z vprašanjem upravljanja z energijo. Hkrati so mesta v EU dejavniki, ki določajo standarde glede trajnosti v mestih, in pogosto kot prva uvajajo inovativne rešitve za okoljske izzive. V vedno več evropskih mestih je okoljska trajnost bistven element v strategijah razvoja mest. |
Obrazložitev | |
Kar zadeva živalske vrste v mestih, nekatere izginjajo, medtem ko druge lahko postanejo invazivne. Torej je pomembno ustrezno upravljanje mestne biotske raznovrstnosti. | |
Predlog spremembe 153 Predlog sklepa Priloga – odstavek 88 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
88a. Urbanizacija Unije pri evropskih meščanih vzbuja okoljsko ozaveščenost in potrebo po ponovni vzpostavitvi stika z naravo v bližini mest. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v mestih je zato postalo pomembno vprašanje. Vrnitev narave v mestno okolje, zlasti prek novih načinov urejanja mestne krajine, z zelenjem poraščenih zidov in streh ter s pomočjo razvoja zelene in modre infrastruktur, je v skladu s tem trendom. Uspešnost evropskih mest na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti je treba ocenjevati na podlagi posebnega indeksa biotske raznovrstnosti mest, kot je singapurski indeks, ki je bil predstavljen na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti v Nagoyi leta 2010. |
Obrazložitev | |
Pomanjkanje znanstvenih podatkov o biotski raznovrstnosti v mestih zavira pripravo projektov za njeno zaščito. | |
Predlog spremembe 154 Predlog sklepa Priloga – odstavek 88 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
88b. Na dolgi rok mora Unija razviti celovito strategijo o tem, kako lahko zeleno in vključujoče gospodarstvo prispeva k boljšemu urbanemu okolju z osredotočanjem na povezovanje urbanističnega načrtovanja in ciljev glede učinkovite rabe virov, nizkoogljičnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostne rabe tal v naseljih, ravnanja z odpadki, odpornosti ekosistemov, gospodarjenja z vodnimi viri, zdravja ljudi, sodelovanja javnosti pri odločanju ter izobraževanja in ozaveščanja o okolju. |
Predlog spremembe 155 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) večina mest v EU izvaja politike za trajnostno urbanistično načrtovanje in projektiranje. |
(a) večina mest v EU izvaja politike za trajnostno urbanistično načrtovanje in projektiranje ter mobilnost v skladu s celovito dolgoročno strategijo o trajnostnih mestih. |
Predlog spremembe 156 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) opredelitev in sprejetje sklopa meril za ocenjevanje okoljske uspešnosti mest, pri čemer se upoštevajo gospodarski in socialni učinki; |
(a) opredelitev in sprejetje sklopa skupnih meril in kazalnikov za ocenjevanje okoljske uspešnosti mest, pri čemer se upoštevajo gospodarski in socialni učinki ter zgodovinske in geografske posebnosti mestnih modelov; |
Predlog spremembe 157 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (a a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) okrepitev upravljanja biotske raznovrstnosti v mestih in ozaveščanje o pomenu prosto živečih živali v mestih. |
Predlog spremembe 158 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (ab) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ab) večji prihranek energije z izgradnjo pametnih zgradb in uporabo IKT; spodbujanje trajnostne prenove in gradnje; razvoj in povezovanje znanstvenega in tehničnega znanja o gradbeništvu v mrežo na evropski ravni na podlagi celostnih gradbenih pristopov, ki zajemajo okoljsko uspešnost, energetsko učinkovitost, varnost, zdravje, prilagajanje potrebam uporabnikov, inovacije in gospodarsko konkurenčnost; |
Predlog spremembe 159 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (ba) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) podpora zdravi in trajnostni mobilnosti v mestih ter zmanjšanje onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom; razvoj in posodobitev omrežij mestnega javnega prevoza; vključitev elektromobilnosti v lokalne prevozne modele in priprava načrtov za električna vozila na ravni mest Unije; razvoj varne infrastrukture za pešce in kolesarje za podvojitev števila uporabnikov aktivnih načinov potovanja, kot sta hoja in kolesarjenje. |
Obrazložitev | |
Parlament v svoji resoluciji o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (2011/2096(INI)) iz decembra 2011 poziva k prizadevanjem za podvojitev uporabe aktivnih načinov potovanja, kot sta hoja in kolesarjenje. | |
Predlog spremembe 160 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (bb) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) napredek pri razvoju celovite strategije o prispevku zelenega in vključujočega gospodarstva k boljšemu mestnemu okolju. |
Predlog spremembe 161 Predlog sklepa Priloga – odstavek 91 – pododstavek 2 – točka (bc) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bc) izmenjava najboljše prakse o inovativnem napredku in trajnostnem mestnem bivanju med mesti na ravni Unije in mednarodni ravni. |
Predlog spremembe 162 Predlog sklepa Priloga 92 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
92. Okoljska trajnost je ključna za zmanjšanje revščine ter zagotavljanje kakovosti življenja in gospodarske rasti. Svetovni voditelji so na konferenci Rio+20 ponovno potrdili zavezo glede trajnostnega razvoja ter priznali, da je vključujoče zeleno gospodarstvo pomemben instrument za doseganje trajnostnega razvoja in da je zdravo okolje bistveno za zagotavljanje prehranske varnosti in zmanjšanje revščine. Glede na to, da se število prebivalcev v vedno bolj urbaniziranem svetu povečuje, bodo ti izzivi vključevali nujne ukrepe v zvezi z vodo, oceani, trajnostnimi zemljišči in ekosistemi, učinkovito rabo virov (zlasti odpadkov), trajnostno energijo in podnebnimi spremembami, kar vključuje tudi postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva. Obravnavati jih bo treba s prilagojenimi pristopi na lokalni, nacionalni ravni ali ravni Unije ter z angažiranim sodelovanjem pri mednarodnem prizadevanju za razvoj rešitev, ki so potrebne za zagotovitev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. |
92. Zagotavljanje trajnosti je eden največjih svetovnih izzivov v tem trenutku in je ključnega pomena za odpravo revščine ter zagotovitev blaginje in dobrega počutja vseh. Svetovni voditelji so na konferenci Rio+20 ponovno potrdili zavezo glede trajnostnega razvoja ter spodbujanja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostne prihodnosti planeta tako za sedanjo kot bodoče generacije. Prav tako so priznali, da je vključujoče zeleno gospodarstvo pomemben instrument za doseganje trajnostnega razvoja in da je zdravo okolje bistveno za zagotavljanje prehranske varnosti in zmanjšanje revščine. Glede na to, da se število prebivalcev v vedno bolj urbaniziranem svetu povečuje, bodo ti izzivi vključevali nujne mednarodne ukrepe na številnih področjih, na primer v zvezi z vodo, oceani, trajnostnimi zemljišči in ekosistemi, učinkovito rabo virov (zlasti odpadkov), trajnostno energijo in podnebnimi spremembami, kar vključuje tudi postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva. Poleg uresničevanja teh zavez v praksi na lokalni, nacionalni ravni in ravni Unije, bo Unija angažirano sodelovala pri mednarodnem prizadevanju za razvoj rešitev, ki so potrebne za zagotovitev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. |
Predlog spremembe 163 Predlog sklepa Priloga 93 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
93. Sklepe konference Rio+20 bo treba upoštevati pri prednostnih nalogah notranje in zunanje politike Unije in držav članic. Unija se mora zavzemati tudi za vzpostavitev političnega foruma na visoki ravni, ki bo postopno nadomestil komisijo za trajnostni razvoj in spremljal izvajanje sklepov konference Rio+20. |
93. Sklepe konference Rio+20 je treba upoštevati pri prednostnih nalogah notranje in zunanje politike Unije in držav članic. Unija se mora zavzemati tudi za delovanje političnega foruma na visoki ravni, ki bo nadomestil komisijo za trajnostni razvoj in spremljal izvajanje sklepov konference Rio+20.
|
Predlog spremembe 164 Predlog sklepa Priloga 94 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
94. Veliko prednostnih ciljev iz tega programa je mogoče celovito doseči le, če se uporabi globalni pristop in zagotovi sodelovanje s partnerskimi državami. Zato morajo Unija in države članice sodelovati v ustreznih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih postopkih, pri čemer mora biti njihovo sodelovanje tesno, osredotočeno, enotno in usklajeno. Še naprej morajo spodbujati učinkovit, na pravilih temelječ okvir za svetovno okoljsko politiko, ki ga mora dopolnjevati učinkovitejši strateški pristop, pri katerem so dvostranski in regionalni politični dialogi in sodelovanje ustrezno prilagojeni strateškim partnerjem Unije, državam kandidatkam in sosednjim državam ter državam v razvoju, pri čemer je treba zanje zagotoviti zadostna finančna sredstva. |
94. Veliko prednostnih ciljev iz tega programa je mogoče celovito doseči le, če se uporabi globalni pristop in zagotovi sodelovanje s partnerskimi državami ter državami in ozemlji, pridruženimi Uniji. Zato morajo Unija in države članice sodelovati v ustreznih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih postopkih, kot so dvostranski trgovinski sporazumi, pri čemer mora biti njihovo sodelovanje tesno, osredotočeno, enotno in usklajeno. Še naprej morajo spodbujati učinkovit, na pravilih temelječ okvir za svetovno okoljsko politiko, ki ga mora dopolnjevati učinkovitejši strateški pristop, pri katerem so dvostranski in regionalni politični dialogi in sodelovanje ustrezno prilagojeni strateškim partnerjem Unije, državam kandidatkam in sosednjim državam ter državam v razvoju, pri čemer je treba zanje zagotoviti zadostna finančna sredstva. Okrepiti bi bilo treba politiko obveščanja EU o njenih ukrepih v zvezi z okoljem na svetovni ravni. |
Obrazložitev | |
Prizadevanja za boj proti regionalnim in svetovnim okoljskim težavam mora zajemati vse ozemlje EU, predvsem najbolj oddaljene regije, pa tudi z Unijo povezane čezmorske države in ozemlja, saj se na teh ozemljih nahaja 70 % evropske biotske raznovrstnosti. Ta ozemlja lahko v svojih regijah služijo kot primeri in stične točke za doseganje prednostnih nalog iz tega programa. Čezmorske države in ozemlja bodo v ta program vključeni v skladu s pogoji iz Sklepa o čezmorski pridružitvi. | |
Predlog spremembe 165 Predlog sklepa Priloga 95 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
95. Časovno obdobje, ki ga zajema ta program, se ujema s ključnimi fazami mednarodne podnebne politike, politike o biotski raznovrstnosti in politike o kemikalijah. Da ne bi presegli zgornje meje 2 °C, je treba svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za najmanj 50 % glede na ravni iz leta 1990. Kljub temu so se pogodbenice UNFCCC zavezale, da bodo emisije, ki jih je treba zmanjšati do leta 2020, zmanjšale le za polovico. Brez odločnejših ukrepov na svetovni ravni podnebnih sprememb verjetno ne bo mogoče omejiti. Države bodo tudi v najboljšem možnem primeru zaradi preteklih emisij toplogrednih plinov vedno pogosteje izpostavljene neizogibnim vplivom podnebnih sprememb, zato bodo morale razviti strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. V okviru Durbanske platforme za okrepljeno ukrepanje bo do leta 2015 predvidoma sklenjen celovit in trden sporazum, ki se bo uporabljal za vse udeležence, pri čemer se bo predvidoma začel izvajati leta 2020. EU bo v tem postopku še vedno proaktivno sodelovala, med drugim pri razpravah o vprašanju, kako odpraviti odstopanje med sedanjimi zavezami o zmanjšanju emisij, ki so jih predložile razvite države in države v razvoju, in o ukrepih, ki so potrebni za nadaljnje upoštevanje načrta glede emisij, združljivega s ciljem omejitve povečanja temperature za 2 °C. Nadaljnji ukrepi, ki temeljijo na konferenci Rio+20, morajo prispevati tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, s tem pa k boju proti podnebnim spremembam. Poleg tega si mora EU prizadevati za partnerstva na področju podnebnih sprememb s strateškimi partnerji ter takšna partnerstva dodatno okrepiti, pri čemer mora sprejeti dodatne ukrepe za vključitev okoljskih in podnebnih vprašanj v svojo razvojno politiko. |
95. Časovno obdobje, ki ga zajema ta program, se ujema s ključnimi fazami mednarodne podnebne politike, politike o biotski raznovrstnosti in politike o kemikalijah. Da ne bi presegli zgornje meje 2 °C, je treba svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za najmanj 50 % glede na ravni iz leta 1990. Kljub temu so se pogodbenice UNFCCC zavezale, da bodo emisije, ki jih je treba zmanjšati do leta 2020, zmanjšale le za polovico. Brez odločnejših ukrepov na svetovni ravni podnebnih sprememb verjetno ne bo mogoče omejiti. Države bodo tudi v najboljšem možnem primeru zaradi preteklih emisij toplogrednih plinov vedno pogosteje izpostavljene neizogibnim vplivom podnebnih sprememb, zato bodo morale razviti strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. V okviru Durbanske platforme za okrepljeno ukrepanje bo do leta 2015 predvidoma sklenjen celovit in trden sporazum, ki se bo uporabljal za vse udeležence, pri čemer se bo predvidoma začel izvajati leta 2020. EU bo v tem postopku še vedno proaktivno sodelovala, med drugim pri razpravah o vprašanju, kako odpraviti odstopanje med sedanjimi zavezami o zmanjšanju emisij, ki so jih predložile razvite države in države v razvoju, in o ukrepih, ki so potrebni za nadaljnje upoštevanje načrta glede emisij, združljivega s ciljem omejitve povečanja temperature za 2 °C, pri čemer bo upoštevala znanstvene dokaze o tem, da je cilj omejitve povečanja temperature za 1,5 °C potreben za zmanjšanje resnih vplivov na najbolj ranljive države. Nadaljnji ukrepi, ki temeljijo na konferenci Rio+20, morajo prispevati tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, s tem pa k boju proti podnebnim spremembam. Poleg tega si mora EU prizadevati za partnerstva na področju podnebnih sprememb s strateškimi partnerji, tako da izpolni zaveze v zvezi z razvojem zmogljivosti, podnebnim financiranjem in tehnično podporo, ter takšna partnerstva dodatno okrepiti, pri čemer mora sprejeti dodatne ukrepe za vključitev okoljskih in podnebnih vprašanj v svojo zunanjo politiko, vključno s trgovinsko in razvojno politiko, v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi. Unija bi morala opredeliti tudi svoje vire in ustrezen delež prispevka k zelenemu podnebnemu skladu v okviru zavez UNFCCC. |
Predlog spremembe 166 Predlog sklepa Priloga 96 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
96. Svetovne cilje glede biotske raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti je treba izpolniti do leta 2020, saj na njih temeljita zaustavitev in postopno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. EU bo k tem prizadevanjem prispevala ustrezen delež, vključno z doseganjem cilja glede podvojitve financiranja, povezanega z biotsko raznovrstnostjo, za države v razvoju do leta 2015 in ohranitve te ravni financiranja do leta 2020. V zvezi z obvladovanjem tveganj zaradi kemikalij je svetovni cilj za leto 2020 že določen. EU bo še naprej dejavno in konstruktivno sodelovala pri doseganju ciljev teh postopkov. |
96. Svetovne cilje glede biotske raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti je treba izpolniti do leta 2020, saj na njih temeljita zaustavitev in postopno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. EU bo k tem prizadevanjem prispevala ustrezen delež, vključno z doseganjem cilja glede podvojitve financiranja, povezanega z biotsko raznovrstnostjo, za države v razvoju do leta 2015 in ohranitve te ravni financiranja do leta 2020. Unija bo še naprej podpirala izvajanje Konvencije ZN o boju proti širjenju puščav, zlasti z ukrepi za doseganje nevtralnosti na področju degradacije zemljišč v skladu z dogovorom s konference Rio+20. Prav tako bo okrepila prizadevanja, da bo do leta 2020 dosegla svetovni cilj dobrega upravljanja kemikalij v njihovem celotnem življenjskem ciklu in nevarnih odpadkov, kot je bilo ponovno poudarjeno na konferenci Rio+20, in da bo podprla s tem povezane konvencije. EU bo še naprej dejavno in konstruktivno sodelovala pri doseganju ciljev teh postopkov. |
Predlog spremembe 167 Predlog sklepa Priloga – odstavek 96 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
96a. Unija bi morala proaktivno sodelovati pri mednarodnih pogajanjih o novih in nastajajočih vprašanjih, zlasti novih konvencijah, dogovorih in presojah, kot so pogajanja o izvedbenem dogovoru o območjih zunaj nacionalne jurisdikcije v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in o svetovni presoji oceanov. |
Predlog spremembe 168 Predlog sklepa Priloga – odstavek 97 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
97a. Unija bi morala v skladu s svojo notranjo politiko še povečati svoj prispevek k pobudam, ki olajšajo prehod k vključujočemu zelenemu gospodarstvu na mednarodni ravni, kot je spodbujanje ustreznih pogojev, ki to omogočajo, in razvoj tržno zasnovanih instrumentov in kazalnikov poleg BDP. |
Predlog spremembe 169 Predlog sklepa Priloga 98 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
98. Poleg tega mora EU položaj, ki ga ima kot eden od največjih trgov na svetu, izkoristiti za spodbujanje politik in pristopov, ki zmanjšujejo obremenitev svetovnih naravnih virov. To lahko stori s spremembo vzorcev porabe in proizvodnje ter zagotovitvijo, da trgovinska politika in politika notranjega trga prispevata k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev ter spodbujata druge države, da nadgradijo in okrepijo okoljske regulativne okvire in standarde. EU bo trajnostni razvoj še naprej spodbujala z usklajevanjem namenskih določb mednarodnih trgovinskih sporazumov v pogajanjih in izvajanjem takšnih določb, pri čemer mora obravnavati druge možnosti politike za zmanjšanje vpliva porabe EU na okolje v državah nečlanicah EU. Takšna možnost politike so na primer dvostranska partnerstva za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), s katerimi se določi okvir, ki zagotavlja, da lahko na trg EU vstopi le les iz zakonitih virov v partnerskih državah. |
98. Poleg tega mora EU položaj, ki ga ima kot eden od največjih trgov na svetu, izkoristiti za spodbujanje politik in pristopov, ki zmanjšujejo obremenitev svetovnih naravnih virov. To lahko stori s spremembo vzorcev porabe in proizvodnje ter zagotovitvijo, da trgovinska politika in politika notranjega trga prispevata k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev ter spodbujata druge države, da nadgradijo in okrepijo okoljske regulativne okvire in standarde ter se borijo proti okoljskemu dampingu. Da bi zagotovili okoljsko celovitost evropskih ukrepov in pošteno konkurenco ter preprečili selitev virov CO2 in selitev evropskih podjetij, je treba nadaljevati razpravo o vzpostavitvi mehanizma za vključevanje ogljika, obenem pa spoštovati pravila STO. EU bo trajnostni razvoj še naprej spodbujala z usklajevanjem namenskih določb mednarodnih trgovinskih sporazumov v pogajanjih in izvajanjem takšnih določb, pri čemer mora obravnavati druge možnosti politike za zmanjšanje vpliva porabe EU na okolje in rabo virov v državah nečlanicah EU. Takšna možnost politike so na primer dvostranska partnerstva za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), s katerimi se določi okvir, ki zagotavlja, da lahko na trg EU vstopi le les iz zakonitih virov v partnerskih državah. Preučile se bodo tudi druge možnosti politike za zmanjšanje vpliva porabe Unije na okolje na svetovni ravni. Na splošno si bo Unija prizadevala za izboljšanje vidikov, povezanih z dolžnostjo skrbnega ravnanja v vseh dobavnih verigah. |
Obrazložitev | |
Izkrivljanje konkurence in tveganja okoljskega dampinga je vse pogostejše ter škodi podjetjem in delavcem v Evropski uniji, ki morajo spoštovati višje standarde. Mehanizem za vključevanje ogljika bi omogočil boj proti tveganjem prenosa emisij CO2 v tretje države. | |
Predlog spremembe 170 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100 – pododstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) sklepi konference Rio+20 se celovito vključijo v zunanjo politiko EU, pri čemer EU uspešno prispeva k svetovnemu prizadevanju za izvajanje dogovorjenih zavez, vključno z zavezami iz konvencij iz Ria; |
(a) sklepi konference Rio+20 se celovito vključijo v notranjo in zunanjo politiko EU, pri čemer EU uspešno prispeva k svetovnemu prizadevanju za izvajanje dogovorjenih zavez, vključno z zavezami iz konvencij iz Ria; |
Predlog spremembe 171 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Unija še naprej krepi svoje pobude za lažji prehod k vključujočemu zelenemu gospodarstvu na svetovni ravni v okviru trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine ter pomembno vpliva na mednarodna prizadevanja za doseganje tega cilja. |
Predlog spremembe 172 Predlog sklepa Priloga – točka 100 – pododstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) prizadevanje za sprejetje ciljev trajnostnega razvoja, ki: a) obravnavajo prednostna področja vključujočega zelenega gospodarstva, širše cilje trajnostnega razvoja, kot so energija, voda, prehranska varnost, oceani ter trajnostna poraba in proizvodnja, ter medsektorska vprašanja, kot so pravičnost, socialna vključenost, dostojno delo, pravna država in dobro upravljanje; b) se splošno uporabljajo ter zajemajo vsa tri področja trajnostnega razvoja; c) so ocenjeni in dopolnjeni s cilji in kazalniki ter d) so usklajeni in vključeni v okvir razvoja po letu 2015 ter podpirajo podnebne ukrepe; |
(a) prizadevanje za sprejetje ciljev trajnostnega razvoja, ki: a) obravnavajo prednostna področja vključujočega zelenega gospodarstva, širše cilje trajnostnega razvoja, kot so energija, voda, prehranska varnost, oceani ter trajnostna poraba in proizvodnja, vključno z dobrim počutjem živali, ter medsektorska vprašanja, kot so pravičnost, socialna vključenost, dostojno delo, pravna država in dobro upravljanje; b) se splošno uporabljajo ter zajemajo vsa tri področja trajnostnega razvoja; c) so ocenjeni in dopolnjeni s cilji in kazalniki ter d) so usklajeni in vključeni v okvir razvoja po letu 2015 ter usklajeni z drugimi mednarodnimi zavezami, kot so zaveze glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti; |
Predlog spremembe 173 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100 – pododstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prizadevanje za učinkovitejšo strukturo za trajnostni razvoj znotraj Združenih narodov z okrepitvijo UNEP v skladu s sklepi konference Rio+20 ter nadaljnje prizadevanje, da UNEP postane agencija Združenih narodov, in podpora stalnim prizadevanjem za okrepitev sinergij med večstranskimi okoljskimi sporazumi; |
(b) prizadevanje za učinkovitejšo strukturo za trajnostni razvoj znotraj Združenih narodov, zlasti njegove okoljske razsežnosti, z: (a) nadaljnjo krepitvijo programa za okolje Združenih narodov v skladu s sklepi konference Rio+20 in na podlagi sklepa upravnega odbora tega programa o ustanovitvi skupščine ZN za okolje ob nadaljnjem prizadevanju, da UNEP postane specializirana agencija; (b) podporo stalnim prizadevanjem za okrepitev sinergij med večstranskimi okoljskimi sporazumi, zlasti grozdov na področju kemikalij, odpadkov in biotske raznovrstnosti ter c) prispevanjem k zagotovitvi vplivne vloge pri zagovarjanju okolja pri delu političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj. |
Predlog spremembe 174 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100 – pododstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) bolj strateško usmerjeno sodelovanje s partnerskimi državami. To pomeni, da mora biti sodelovanje: s strateškimi partnerji namenjeno zlasti spodbujanju najboljše prakse na področju domače okoljske politike in zakonodaje ter konvergenci v okviru večstranskih pogajanj na področju okolja; z državami, vključenimi v evropsko sosedsko politiko, namenjeno zlasti postopnemu približevanju ključni okoljski in podnebni politiki ter zakonodaji EU in okrepitvi sodelovanja za obravnavanje regionalnih okoljskih in podnebnih izzivov; z državami v razvoju namenjeno zlasti podpori njihovim prizadevanjem na področju varstva okolja, boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanja naravnih nesreč ter izpolnjevanju mednarodnih okoljskih zavez, kar prispeva k zmanjšanju revščine in trajnostnemu razvoju; |
(d) bolj strateško usmerjeno sodelovanje s partnerskimi državami, ki vključuje pravočasno obveščanje o stališču in ciljih Unije pred mednarodnimi konferencami. To pomeni, da mora biti sodelovanje: (i) s strateškimi partnerji namenjeno zlasti spodbujanju najboljše prakse na področju domače okoljske politike in zakonodaje ter konvergenci v okviru večstranskih pogajanj na področju okolja; (ii) z državami, vključenimi v evropsko sosedsko politiko, namenjeno zlasti postopnemu približevanju ključni okoljski in podnebni politiki ter zakonodaji EU in okrepitvi sodelovanja, izmenjave informacij in zmogljivosti za obravnavanje regionalnih okoljskih in podnebnih izzivov; (iii) z državami v razvoju namenjeno zlasti podpori njihovim prizadevanjem na področju varstva okolja, boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanja naravnih nesreč ter izpolnjevanju mednarodnih okoljskih zavez, kar prispeva k zmanjšanju revščine in trajnostnemu razvoju; (iv) osredotočeno na izvajanje desetletnega okvira za programe za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, sprejetega na konferenci Rio+20; |
Predlog spremembe 175 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100 – pododstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) bolj usklajeno, proaktivno in učinkovito sodelovanje v večstranskih postopkih v zvezi z okoljem, vključno z UNFCCC, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in s kemikalijami povezanimi konvencijami, in drugih pomembnih forumih, kot sta Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in Mednarodna pomorska organizacija, da se zagotovi izpolnjevanje zavez za leto 2020 na ravni EU in svetovni ravni ter sprejme dogovor o mednarodnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti po letu 2020; |
(e) bolj usklajeno, proaktivno in učinkovito sodelovanje v večstranskih postopkih v zvezi z okoljem, vključno z UNFCCC, Konvencijo o biološki raznovrstnosti, Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, Mednarodno konvencijo o ureditvi kitolova, različnimi medvladnimi konvencijami o svetovnem ohranjanju živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora ter s kemikalijami povezanimi konvencijami, in drugih pomembnih forumih, kot sta Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in Mednarodna pomorska organizacija, da se zagotovi izpolnjevanje zavez za leto 2020 na ravni EU in svetovni ravni ter sprejme dogovor o mednarodnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti po letu 2020, in okrepljena prizadevanja za izvajanje vseh ključnih večstranskih okoljskih sporazumov pred letom 2020; |
Predlog spremembe 176 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100– pododstavek 2 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) presoja vpliva porabe hrane in drugih dobrin v EU na okolje v svetovnem okviru in ocena morebitnih s tem povezanih odzivov. |
(g) presoja vpliva porabe hrane in drugih dobrin v EU na okolje v svetovnem okviru in ocena morebitnih s tem povezanih odzivov in izvajanje potrebnih ukrepov za reševanje vprašanj, ki izhajajo iz zaključkov teh presoj. |
Predlog spremembe 177 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100– pododstavek 2 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) zagotavljanje dejavne udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju svetovnega trajnostnega razvoja v skladu z deklaracijo Rio+201, ter izboljšanje okoljskega upravljanja s spodbujanjem regionalnih in nacionalnih pobud; |
|
|
_______________ |
|
|
1 odstavek 88(h) deklaracije Rio+20 |
Predlog spremembe 178 Predlog sklepa Priloga – odstavek 100– pododstavek 2 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) podpora izvajanju in nadaljnjemu razvijanju sistemov trgovanja z emisijami po svetu in omogočanje njihovega medregionalnega povezovanja. |
Obrazložitev | |
Razvijanje in povezovanje regionalnih sistemov trgovanja z emisijami bosta pripomogla k prizadevanjem za zmanjšanje podnebnih sprememb in okolju prijaznih inovacij, obenem pa zagotovila bolj stabilno ceno CO2 in tako omogočila enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni in podprla sodelovanje na področju podnebnih sprememb na svetovni ravni. | |
Predlog spremembe 179 Predlog sklepa Priloga 101 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
101. Komisija bo zagotovila, da se izvajanje programa spremlja v rednem postopku spremljanja v okviru strategije Evropa 2020. Ocena programa bo izvedena pred letom 2020, pri čemer bo temeljila zlasti na poročilu Evropske agencije za okolje o stanju okolja. |
101. Vzpostaviti bi bilo treba splošno metodo spremljanja napredka pri doseganju 9 prednostnih ciljev, vključno z mejniki in stalnim spremljanjem v celotnem obdobju izvajanja programa. Poleg tega bo Komisija zagotovila, da se izvajanje programa spremlja v rednem postopku spremljanja v okviru strategije Evropa 2020. Ocena programa bo izvedena pred letom 2020, pri čemer bo temeljila zlasti na poročilu Evropske agencije za okolje o stanju okolja. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu o napredku okoljskega akcijskega programa. |
Predlog spremembe 180 Predlog sklepa Priloga 102 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
102. Za spremljanje napredka pri izpolnjevanju prednostnih ciljev se med drugim uporabljajo kazalniki, ki jih uporablja Evropska agencija za okolje pri spremljanju stanja okolja, in kazalniki za spremljanje izvajanja obstoječih ciljev in veljavne zakonodaje na področju okolja in podnebja, vključno s podnebnimi in energetskimi cilji, cilji glede biotske raznovrstnosti in temeljnimi cilji glede učinkovite rabe virov. Dodatni kazalniki za merjenje splošnega napredka pri doseganju z viri gospodarnega evropskega gospodarstva in družbe ter njegovega prispevka k blaginji in dobremu počutju bodo razviti v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v okviru načrta za Evropo, gospodarno z viri. |
102. Za spremljanje napredka pri izpolnjevanju prednostnih ciljev se med drugim uporabljajo kazalniki, ki jih uporablja Evropska agencija za okolje pri spremljanju stanja okolja, in kazalniki za spremljanje izvajanja obstoječih ciljev in veljavne zakonodaje na področju okolja in podnebja, vključno s podnebnimi in energetskimi cilji, cilji glede biotske raznovrstnosti in temeljnimi cilji glede učinkovite rabe virov. Na področju nastajanja in predelave odpadkov bi bilo treba doseči napredek pri poznavanju in usklajevanju podatkov v okviru obstoječih evropskih predpisov o statističnih podatkih. Dodatni kazalniki za merjenje splošnega napredka pri doseganju z viri gospodarnega evropskega gospodarstva in družbe ter njegovega prispevka k blaginji in dobremu počutju bodo razviti v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v okviru načrta za Evropo, gospodarno z viri, in v skupnem okviru za izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost 2020. |
OBRAZLOŽITEV
Prejšnji evropski okoljski akcijski program se je iztekel konec julija 2012. Torej je skrajni čas, da se dogovorimo o novem splošnem okviru za obdobje do leta 2020 in predlagamo velikopotezno in realistično vizijo za leto 2050 v skladu z dinamičnim razvojem, ki se je začel na vrhu Rio+20.
Sam naslov programa „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ navaja na filozofsko razmišljanje o odnosu človeka do narave in potrebi po uskladitvi gospodarske dejavnosti z varstvom okolja okrog pojma trajnostnega razvoja. Tako bi bilo treba preseči slepo željo po preživetju in jo zamenjati z etiko odgovornosti, ki jo povzema rek, da „zemlje nismo podedovali od prednikov, ampak smo si jo izposodili od svojih otrok“.
Vse to je vsebovala že Svetovna listina o naravi iz leta 1982, vendar je treba ugotoviti, da 30 let pozneje še vedno ostajajo veliki izzivi na področju pritiskov na naravne vire, poslabšanja ekosistemov, porabe energije, onesnaževanja, odpadkov, tveganj za zdravje ali celo podnebnih sprememb. Vseeno se hkrati pojavlja velik izziv ohraniti oziroma izboljšati življenjske razmere za posameznike v Evropi in svetu. Kako torej hkrati varovati planet in ustvarjati bogastvo?
V tem času gospodarske krize in varčevanja bi lahko bilo poudarjanje okoljske politike nemogoča naloga, saj se zdi kot sekundarna prednostna naloga ali torej kot prisila in ovira za gospodarsko rast in zaposlovanje. A zdi se, da je to hkrati kratkoročno in razdvojeno vizijo razumneje nadomestiti z učinkovito kombinacijo okoljskega sporočila ter gospodarskih in industrijskih vprašanj, ki bo vse akterje združila v inovativnem delovanju, ki prinaša napredek.
Ukrepi za okolje ustvarjajo zelo visoke stroške – tako kot sicer neukrepanje na tem področju –, vendar tudi koristi, ki jih v tem obdobju ne smejo prezreti niti javnofinančni organi niti zasebni vlagatelji. Zato okoljsko vprašanje ne sme biti prilagoditvena spremenljivka, temveč se mora zelo na začetku vključiti v različne sektorske politike.
Sedmi okoljski akcijski program, ki ponuja celovit načrt, je lahko velik okoljski manifest Evropske unije za njene državljane in preostali svet, hkrati pa tudi akt, s katerim se ustanavlja evropski ekološki New deal do leta 2020, ki bo zagotavljal bolj „zeleno“ rast in ustvarjal delovna mesta.
Zamisel „zelene“ rasti, kot jo spodbuja deklaracija OECD iz leta 2009, ne pripada tej ali drugi politični usmeritvi in je lahko predmet širokega soglasja. Temelji na gospodarstvu, ki manj oziroma bolje uporablja energijo in surovine, ki proizvaja in potroši pametno z izogibanjem zapravljanju, ki nadzira zavržke in odpadke ter hkrati zmanjšuje njihov pritisk na okolje. Ni sinonim zmanjševanja, ampak prav nasprotno cilja na učinkovito rabo virov, inovacije in konkurenčnost podjetij.
Sedmi okoljski akcijski program za dosego te „zelene“ rasti zahteva številna prizadevanja, ki jih je treba razumeti. Stalen razvoj in vedno večja zapletenost evropske okoljske zakonodaje ter prepletenost in celo prekrivanje standardov povzročajo pravno nestabilnost, težave pri razumevanju in bojazni za podjetja, uprave na vseh ravneh in posameznike. To med državami članicami in v njih povzroča tudi velike razlike glede izvajanja, upravna bremena in nesoglasja pri razlagi in sodni praksi. Poleg tega včasih manjka politična volja, ko so zaveze že sprejete na evropski in mednarodni ravni.
Tako je bilo leta 2011 na okoljskem področju ugotovljenih največ kršitev prava Unije (299), kar je 17 % vseh kršitev, začetih pa je bilo 114 novih postopkov za ugotavljanje kršitev. Te kršitve so drage s finančnega in človeškega vidika.
Zato mora evropska okoljska zakonodaja za boljšo sprejetost in izvajanje temeljiti na trdni zbirki znanstvenih spoznanj, si prizadevati za večjo usklajenost in poenostavitev, pa tudi upoštevati načela pametne pravne ureditve z opiranjem na oceno učinka, oceno obstoječih politik („pregledi ustreznosti“) in pregled vpliva na konkurenčnost.
Poleg tega je treba nadzor izvajanja te zakonodaje odločno okrepiti v vsej Uniji s konsolidacijo nacionalnih sistemov okoljskih inšpekcijskih pregledov, večjim vključevanjem lokalnih in regionalnih organov ter določitvijo podpore Unije v nujnih primerih. Uporabo in učinkovitost evropskega financiranja na okoljskem področju bo treba izboljšati za zagotovitev oprijemljivih rezultatov na terenu.
Večjo pozornost si zasluži tudi obveščanje o okoljski politiki Unije. Za zagotovitev razumljivosti in predvidljivosti, nujnih za uprave na vseh ravneh, podjetnike in vlagatelje ter državljane, v zvezi z okoljskimi odločitvami EU je potrebna večja poučenost. Izvajanje evropske zakonodaje bo zato lahko le boljše. S tem se bo okrepil tudi občutek zavezanosti, tako da bodo Evropejci ponosno varovali naravni kapital in izboljšali stanje okolja na svoji celini in po svetu.
Sedmi okoljski akcijski program bi moral biti tudi močno politično sporočilo EU preostalemu svetu in prispevati k oblikovanju mednarodnega okoljskega upravljanja, ki bo preseglo finančno solidarnost. EU mora namreč doseči, da bodo tretje države tako kot ona sprejele zaveze o okolju in podnebju.
Unija ne sme ostati sama v prizadevanju, ki ga kaže na mednarodni ravni, imeti mora možnost zanesti se na zanesljive partnerje. Njena okoljska diplomacija se mora zato izogniti naivnosti na trgovinskem področju, hkrati pa spoštovati načela STO. EU mora torej bolje opredeliti pogoje dostopa do svojega trga in ga odpreti le, če tretje države ohranjajo svoje okolje in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ter če evropska podjetja niso v slabšem položaju zaradi nelojalne konkurence. Unija mora zato povečati prizadevanje za boj proti okoljskemu dampingu in selitvi virov CO2. Če bi se zadovoljila z enostranskimi zavezami, se evropskim podjetnikom to ne bi zdelo pravično in bi jih odvračalo od opravljanja dejavnosti na ozemlju Unije.
Nazadnje, okoljsko vprašanje je vprašanje odgovornosti za EU, tretje države ter tudi in predvsem za posameznika. Sedmi okoljski akcijski program mora državljana znova postaviti v središče problematike. Izobraževati, obveščati, usposabljati državljana, povečati njegovo vključenost v vsakdanje življenje, spodbujati njegove državljanske dejavnosti in njegov dostop do sodišča na okoljskem področju, so cilji, za katere si mora novi evropski program prav tako prizadevati. Torej, kaj je boljša priložnost kot leto 2013, „Evropsko leto državljanstva“, da razvijemo okoljsko ozaveščenost v Uniji?
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (26.3.2013)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“
(COM(2012)0710 – C7‑0392/2012 – 2012/0337(COD))
Pripravljavka mnenja: Daciana Octavia Sârbu
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta
Komisija namerava s sedanjim zakonodajnim predlogom za obdobje od leta 2013 do leta 2020 določiti sedmi okoljski akcijski program, pri čemer je bil prvi sprejet leta 1973. Ker se je šesti okoljski akcijski program iztekel julija 2012, je Evropski parlament pred njegovim iztekom v svoji resoluciji[1] z dne 20. aprila 2012 pozval Komisijo, naj kar se da hitro predstavi nadaljnji program, da bi omogočila prehod k trajnostni prihodnosti, zagotovila neprekinjeno delovanje in preprečila vrzel med projekti. Parlament je v svoji resoluciji pozval Komisijo, naj njen prihodnji predlog temelji na treh prednostnih nalogah: izvajanje in krepitev okoljske zakonodaje, vključevanje okoljskih ciljev v vse sektorske politike in mednarodna razsežnost varstva okolja.
Komisija je novembra 2012 predložila osnutek sklepa o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije z naslovom „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“. Cilj predlaganega sedmega okoljskega akcijskega programa je enak kot pri prejšnjih programih: oblikovati splošni okvir za različne okoljske ukrepe, načrte in zakonodajo, ki jih je nedavno objavila Komisija. Omogočati mora vključevanje in preučevanje vseh obstoječih okoljskih ciljev za leto 2020 za različna področja politike, in sicer v smislu medsebojne povezanosti. Predlog vsebuje tudi dolgoročni vidik v obliki vizije za leto 2050. Cilj novega okoljskega akcijskega programa je povečati prispevek okoljske politike k vzpostavitvi z viri gospodarnega, nizkoogljičnega gospodarstva, v katerem je naravni kapital zaščiten in se ga izboljšuje, zdravje in dobro počutje državljanov pa sta zagotovljena.
Evropska komisija v prilogi k osnutku navaja devet prednostnih ciljev, ki naj bi jih dosegle EU in njene države članice.
1. varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije;
2. spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo;
3. varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem;
4. povečanje koristi okoljske zakonodaje Unije;
5. izboljšanje utemeljitve okoljske politike;
6. zagotovitev naložb za okoljsko in podnebno politiko ter ustrezno določanje cen;
7. izboljšanje vključevanja okoljskih vidikov in usklajenosti politike;
8. krepitev trajnosti mest v Uniji;
9. povečanje učinkovitosti Unije pri spopadanju z regionalnimi in svetovnimi okoljskimi izzivi.
Okoljski izzivi za kmetijski sektor
Kmetijski sektor se sooča z znatnimi pritiski v obliki vse večjega svetovnega povpraševanja po hrani, omejenih virov, potrebe po okoljevarstvenih ukrepih in izzivov pri proizvodnji hrane zaradi okoljskih sprememb.
Kmetijstvo znatno prispeva k emisijam toplogrednih plinov, vendar ima skupaj z gozdovi tudi bistven potencial za blažitev podnebnih sprememb s pomočjo absorpcije in shranjevanja ogljika. Tudi raziskave in inovacije imajo lahko ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, denimo z zmanjšanjem emisij iz kmetijstva in povečanjem odpornosti posevkov na učinke podnebnih sprememb.
Zaradi omejenih naravnih virov bo učinkovita raba virov pri proizvodnji hrane bistvenega pomena za premagovanje sedanjih in prihodnjih izzivov. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za tretjino. To bo v povezavi s spremenjenimi vzorci porabe povečalo povpraševanje po hrani za 70 %. Zato mora evropsko kmetijstvo nujno doseči najvišjo možno raven trajnosti in učinkovitosti rabe virov.
Prav tako je pomembno opozoriti, da se je količina živilskih odpadkov na svetovni ravni od leta 1974 do danes povečala za 50 % in da so potrebni nujni ukrepi za zmanjšanje prekomernega nastajanja živilskih odpadkov znotraj prehranske verige.
Namen zakonodajnih predlogov za reformo skupne kmetijske politike je povezati neposredna plačila z zagotavljanjem javnih dobrin in kmetijsko-okoljskim ukrepom nameniti sredstva iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. To naj bi spodbudilo prakse z ugodnim vplivom na okolje, kot so diverzifikacija posevkov, zaščita trajnega travinja ter vzpostavitev in ohranitev ekološko dragocenih kmetijskih in gozdnatih območij.
Da bi lahko ohranila odpornost in konkurenčnost evropskega kmetijstva in da bi to še naprej proizvajalo živila visoke kakovosti ter zagotavljalo okoljske storitve, poleg tega pa prispevalo k trajnostnemu razvoju podeželja EU, mora Unija razviti obsežne ukrepe za obvladovanje podnebnih sprememb.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Emisije onesnaževal v zrak, vodo in tla so se v zadnjih desetletjih znatno zmanjšale, v zadnjih letih pa so se zmanjšale tudi emisije toplogrednih plinov. Zakonodaja EU o kemikalijah je bila posodobljena, pri čemer se je v izdelkih, ki se uporabljajo v večini gospodinjstev, omejila uporaba številnih strupenih ali nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Državljani EU imajo dostop do nekaterih vodnih virov najboljše kakovosti na svetu, več kot 18 % ozemlja EU in 4 % njenih morij pa je določenih kot zavarovana območja narave. |
2. Emisije onesnaževal v zrak, vodo in tla so se v zadnjih desetletjih zmanjšale, v zadnjih letih pa so se zmanjšale tudi emisije toplogrednih plinov. Zakonodaja EU o kemikalijah je bila posodobljena, pri čemer se je v izdelkih, ki se uporabljajo v večini gospodinjstev, omejila uporaba številnih strupenih ali nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Državljani EU imajo dostop do nekaterih vodnih virov najboljše kakovosti na svetu, več kot 18 % ozemlja EU in 4 % njenih morij pa je določenih kot zavarovana območja narave. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Vendar so številni okoljski trendi v EU še vedno zaskrbljujoči, nenazadnje zaradi nezadostnega izvajanja obstoječe okoljske zakonodaje EU. V dobrem stanju je le 17 % vrst in habitatov, ki so bili ocenjeni v skladu z direktivo o habitatih, zaradi poslabšanja in izgube naravnega kapitala pa so ogrožena prizadevanja za doseganje ciljev EU v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. S tem so povezani visoki stroški, ki v našem gospodarskem ali socialnem sistemu še niso ustrezno ovrednoteni. Trideset odstotkov ozemlja EU je zelo razdrobljenega, kar vpliva na povezljivost in zdravje ekosistemov ter na njihovo zmožnost zagotavljanja storitev in uspešnih habitatov za vrste. Čeprav je v EU dosežen napredek na področju ločevanja rasti od emisij toplogrednih plinov, rabe virov in okoljskih vplivov, je raba virov večinoma še vedno netrajnostna in neučinkovita, z odpadki pa se še vedno ne ravna ustrezno. Zato podjetja v EU ne izkoriščajo pomembnih priložnosti, ki jih glede konkurenčnosti, zmanjšanja stroškov, boljše produktivnosti in zanesljivosti oskrbe zagotavlja učinkovita raba virov. Kakovost vode in ravni onesnaženosti zraka so v številnih delih Evrope še vedno problematične, pri čemer so državljani EU še vedno izpostavljeni nevarnim snovem, ki lahko ogrožajo njihovo zdravje in dobro počutje. Netrajnostna raba zemljišč ogroža rodovitna tla ter vpliva na prehransko varnost in doseganje ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Degradacija tal se večinoma nenadzorovano nadaljuje. |
5. Vendar so številni okoljski trendi v EU še vedno zaskrbljujoči, nenazadnje zaradi nezadostnega izvajanja obstoječe okoljske zakonodaje EU. V dobrem stanju je le 17 % vrst in habitatov, ki so bili ocenjeni v skladu z direktivo o habitatih. Trideset odstotkov ozemlja EU je zelo razdrobljenega, kar vpliva na povezljivost in zdravje ekosistemov ter na njihovo zmožnost zagotavljanja storitev in uspešnih habitatov za vrste. Čeprav je v EU dosežen napredek na področju ločevanja rasti od emisij toplogrednih plinov, rabe virov in okoljskih vplivov, je raba virov večinoma še vedno netrajnostna in neučinkovita, z odpadki pa se še vedno ne ravna ustrezno. Zato podjetja v EU ne izkoriščajo pomembnih priložnosti, ki jih glede konkurenčnosti, zmanjšanja stroškov, boljše produktivnosti in zanesljivosti oskrbe zagotavlja učinkovita raba virov. Kakovost vode in ravni onesnaženosti zraka so v številnih delih Evrope še vedno problematične, pri čemer so državljani EU še vedno izpostavljeni nevarnim snovem, ki lahko ogrožajo njihovo zdravje in dobro počutje. Netrajnostna raba zemljišč ogroža rodovitna tla ter vpliva na prehransko varnost in doseganje ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Degradacija tal se večinoma nenadzorovano nadaljuje. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Če želimo omogočiti dobro življenje v prihodnosti, je treba nujno in usklajeno ukrepati, da se izboljša ekološka odpornost in povečajo koristi, ki jih lahko gospodarstvu in družbi zagotovi okoljska politika, pri čemer je treba spoštovati ekološke omejitve planeta. Ta program izraža zavezanost EU, da se preoblikuje v vključujoče zeleno gospodarstvo, ki zagotavlja rast in razvoj, varuje zdravje in dobro počutje ljudi, zagotavlja dostojna delovna mesta, zmanjšuje neenakosti ter vlaga v naravni kapital in ga ohranja. |
9. Če želimo omogočiti dobro življenje v prihodnosti, je treba nujno in usklajeno ukrepati, da se izboljša ekološka odpornost in povečajo koristi, ki jih lahko gospodarstvu in družbi zagotovi okoljska politika, pri čemer je treba spoštovati ekološke omejitve planeta. Ta program izraža zavezanost EU kot akterja na svetovnem prizorišču, da si v mednarodnem okviru prizadeva za preoblikovanje v vključujoče zeleno gospodarstvo, ki zagotavlja rast in razvoj, varuje zdravje, kakovost prehrane (njene sanitarne, prehranske in organoleptične lastnosti) in dobro počutje ljudi, zagotavlja dostojna delovna mesta, zmanjšuje neenakosti ter vlaga v naravni kapital in ga ohranja. |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
11. Za takšno preoblikovanje je treba okoljska vprašanja celovito vključiti v druge politike, na primer na področju energije, prometa, kmetijstva, ribištva, gospodarstva in industrije, raziskav in inovacij, zaposlovanja in sociale, da se zagotovi skladen, skupen pristop. Ukrepe znotraj EU morajo dopolnjevati tudi izboljšani ukrepi na svetovni ravni in sodelovanje s sosednjimi državami za spopadanje s skupnimi izzivi. |
11. Za takšno preoblikovanje je treba okoljska vprašanja celovito vključiti v druge politike, na primer na področju energije, prometa, kmetijstva, ribištva, mednarodne trgovine, gospodarstva in industrije, raziskav in inovacij, zaposlovanja in sociale ter davkov (lastni viri, povezani z okoljem), da se zagotovi skladen, skupen pristop. Ukrepe znotraj EU morajo dopolnjevati tudi izboljšani ukrepi na svetovni ravni in sodelovanje s sosednjimi državami za spopadanje s skupnimi izzivi. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
16. Gospodarska uspešnost in blaginja EU sta odvisni od njenega naravnega kapitala, vključno z ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, tj. od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do produktivnih zemljišč in morij, od sladke vode in čistega zraka do opraševanja, preprečevanja poplav ter uravnavanja podnebja in zaščite pred naravnimi nesrečami. Varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala je namenjen velik del zakonodaje EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, okvirno direktivo o morski strategiji, direktivo o kakovosti zraka in s tem povezanimi direktivami ter direktivama o habitatih in pticah. K zmanjšanju pritiskov na biotsko raznovrstnost, vključno z ekosistemi, vrstami in habitati, prispeva tudi zakonodaja o podnebnih spremembah, kemikalijah, industrijskih emisijah in odpadkih. |
16. Gospodarska uspešnost in blaginja EU sta odvisni od njenega naravnega kapitala, vključno z naravnimi in kmetijskimi ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, tj. od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do večnamenskih, produktivnih zemljišč v vseh regijah in morij, od sladke vode in čistega zraka do opraševanja, preprečevanja poplav ter uravnavanja podnebja in zaščite pred naravnimi nesrečami. Varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala je namenjen velik del zakonodaje EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, okvirno direktivo o morski strategiji, direktivo o kakovosti zraka in s tem povezanimi direktivami ter direktivama o habitatih in pticah. K zmanjšanju pritiskov na biotsko raznovrstnost, vključno z ekosistemi, vrstami in habitati, prispeva tudi zakonodaja o podnebnih spremembah, kemikalijah, industrijskih emisijah in odpadkih. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
18. Kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem bo zahteva iz okvirne direktive o vodah v zvezi z doseganjem „dobrega ekološkega stanja“ do leta 2015 verjetno izpolnjena le za približno 53 % teles površinske vode v EU. Obstaja tudi tveganje, da cilj iz okvirne direktive o morski strategiji v zvezi z doseganjem „dobrega okoljskega stanja“ do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen, med drugim zaradi stalnega čezmernega ribolova in prisotnosti morskih odpadkov v evropskih morjih. Čeprav so politike EU v zvezi z zrakom in industrijskimi emisijami prispevale k zmanjšanju številnih oblik onesnaževanja, so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in onesnaženja z ozonom, kar je povezano z emisijami iz prometa, intenzivnim kmetijstvom in proizvodnjo energije. |
18. Kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem bo zahteva iz okvirne direktive o vodah v zvezi z doseganjem „dobrega ekološkega stanja“ do leta 2015 verjetno izpolnjena le za približno 53 % teles površinske vode v EU. Obstaja tudi tveganje, da cilj iz okvirne direktive o morski strategiji v zvezi z doseganjem „dobrega okoljskega stanja“ do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen, med drugim zaradi stalnega čezmernega ribolova in prisotnosti morskih odpadkov v evropskih morjih. Čeprav so politike EU v zvezi z zrakom in industrijskimi emisijami prispevale k zmanjšanju številnih oblik onesnaževanja, so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in onesnaženja z ozonom, kar je povezano z emisijami iz prometa, netrajnostnimi kmetijskimi praksami in proizvodnjo energije. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
19. Zato je za varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU potrebno tudi obravnavanje težav pri viru, med drugim z boljšim vključevanjem ciljev v zvezi z naravnim kapitalom v druge politike, pri čemer je treba zagotoviti, da so politike usklajene in zagotavljajo posredne koristi. K doseganju teh ciljev prispevajo tudi ozelenitveni elementi iz predlogov Komisije o reformah, zlasti za kmetijstvo, ribištvo in kohezijsko politiko EU, ki so podprti s predlogi za okolju prijaznejši proračun EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Na vodne ekosisteme na podeželskih območjih bi moralo ugodno vplivati povezovanje kmetijskih izplačil z izpolnjevanjem ustreznih zahtev iz okvirne direktive o vodah, kot je določeno v predlogih Komisije za reformo skupne kmetijske politike. Ukrepi za okolju prijaznejšo skupno kmetijsko politiko bodo spodbujali tudi kmetijske prakse v zvezi z diverzifikacijo posevkov, zaščito trajnega travinja ter vzpostavitvijo in ohranjanjem ekološko dragocenih kmetijskih in gozdnih območij, ki ugodno vplivajo na okolje. |
19. Zato je za varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU potrebno tudi obravnavanje težav pri viru, med drugim z boljšim vključevanjem ciljev v zvezi z naravnim kapitalom v druge politike, pri čemer je treba zagotoviti, da so politike usklajene in zagotavljajo posredne koristi. Ozelenitveni elementi iz predlogov reform, zlasti za kmetijstvo, ribištvo in kohezijsko politiko EU, so podprti s predlogi za okolju prijaznejši proračun EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020, v katerem bo torej moral biti predviden ustrezen proračun za financiranje vzpostavitve takih elementov. Na vodne ekosisteme na podeželskih območjih bi morala ugodno vplivati dokončna uveljavitev okvirne direktive o vodah, ko se bo ta enakovredno izvajala v vseh državah članicah, kot je določeno v predlogih Komisije za reformo skupne kmetijske politike. Nadaljnji ukrepi za okolju prijaznejšo skupno kmetijsko politiko bodo v okviru neposrednih plačil in v okviru programov za razvoj podeželja spodbujali tudi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na okolje. Pomemben sestavni del trajnostnega kmetijstva je gospodarjenje ob upoštevanju odgovornosti do prihodnjih generacij, ki je istočasno produktivno in gospodarno z viri. |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
19a. Upravljanje z zemljišči v Uniji že desetletja prispeva k ohranjanju habitatov in k raznoliki kulturni krajini. Evropsko kmetijstvo in gozdarstvo je v preteklih desetletjih doseglo pomembna izboljšanja v vseh ekosistemih oziroma pri vseh emisijah snovi, pomembnih za kmetijstvo, delno tudi zaradi učinkovite organizacije proizvodnje. |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
22. Degradacija, fragmentacija in netrajnostna raba zemljišč v EU ogrožajo zagotavljanje številnih ključnih ekosistemskih storitev in biotsko raznovrstnost ter povečujejo ranljivost Evrope za podnebne spremembe in naravne nesreče. Poleg tega povzročajo degradacijo tal. Več kot 25 % ozemlja EU je prizadetega zaradi erozije tal zaradi vode, kar ogroža funkcije tal in vpliva na kakovost sladke vode. Stalni težavi sta tudi onesnaževanje in pozidava tal. V EU naj bi bilo onesnaženih več kot pol milijona območij, pri čemer bodo do njihove opredelitve in ocene še naprej predstavljala morebitna resna tveganja za okolje in zdravje. Vsako leto se več kot 1 000 km² zemljišč izkoristi za stanovanjske, industrijske, prometne ali rekreacijske namene. Te dolgoročne spremembe je težko ali drago izničiti, pri čemer skoraj vedno vključujejo kompromise med različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi potrebami. Odločitve držav članic v zvezi z načrtovanjem rabe zemljišč bi morale postati bolj trajnostne. |
22. Degradacija, fragmentacija in netrajnostna raba zemljišč v EU ogrožajo zagotavljanje številnih ključnih ekosistemskih storitev in biotsko raznovrstnost ter povečujejo ranljivost Evrope za podnebne spremembe in naravne nesreče. Poleg tega povzročajo degradacijo tal. Več kot 25 % ozemlja EU je prizadetega zaradi erozije tal zaradi vode, kar ogroža funkcije tal in vpliva na kakovost sladke vode. Stalni težavi sta tudi onesnaževanje in pozidava tal. V EU naj bi bilo onesnaženih več kot pol milijona območij, pri čemer bodo do njihove opredelitve in ocene še naprej predstavljala morebitna resna tveganja za okolje in zdravje. Vsako leto se več kot 1 000 km² zemljišč izkoristi za stanovanjske, industrijske, prometne ali rekreacijske namene. Te dolgoročne spremembe je težko ali drago izničiti, pri čemer skoraj vedno vključujejo kompromise med različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi potrebami. Odločitve držav članic v zvezi z načrtovanjem rabe zemljišč bi morale postati bolj trajnostne. Za obravnavanje resnega problema pozidave tal bi bilo treba države članice EU spodbujati, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje rabe zemljišč in okrepijo ohranjanje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane in krme ter obnovljivih surovin. |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
22a. Kmetijstvo in gozdarstvo skupaj obsegata 78 % pokrovnosti tal Unije. Zato imata še naprej glavno vlogo pri ohranjanju naravnih virov in kulturnih krajin, ki so pogoj za druge človeške dejavnosti na podeželju. Pogozdovanje je ključnega pomena za utrjevanje tal ter za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic, medtem ko lahko trajnostno kmetijstvo pripomore k boljšemu ohranjanju tal. Hkrati je treba poudariti integrirane in inovativne kmetijske prakse, kot so precizne tehnologije in ekološki pristopi, ter posebno pozornost nameniti izboljšanju rodovitnosti tal z nekemičnimi gnojili in vzdržnim povečanjem pridelka. |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
23. Za zmanjšanje največjih umetnih pritiskov na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotovili, da se pri odločitvah v zvezi z rabo zemljišč na vseh ustreznih ravneh primerno upoštevajo vplivi na okolje ter socialni in gospodarski učinki. Sklepi vrha Rio+20 vključujejo poziv k „nevtralnosti na področju degradacije zemljišč“. EU in države članice bi morale razmisliti o tem, kako lahko v okviru svojih pristojnosti najbolje zagotovijo izvajanje takšne zaveze ter znotraj zavezujočega pravnega okvira obravnavajo vprašanja v zvezi s kakovostjo tal. Opredeljeni bodo tudi cilji za trajnostno rabo zemljišč in tal. |
23. Za zmanjšanje največjih umetnih pritiskov na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi bodo sprejeti ukrepi na nacionalni ravni, ki bodo zagotovili, da se pri odločitvah v zvezi z rabo zemljišč na vseh ustreznih ravneh primerno upoštevajo vplivi na okolje ter socialni in gospodarski učinki. Sklepi vrha Rio+20 vključujejo poziv k „nevtralnosti na področju degradacije zemljišč“. Takšno zavezo bi bilo mogoče najbolje izpolniti znotraj držav članic EU. |
|
|
Vprašanja v zvezi s kakovostjo tal je glede na načelo subsidiarnosti najbolje reševati znotraj zavezujočega pravnega okvira na ravni držav članic. Opredeljeni bodo tudi cilji za trajnostno rabo zemljišč in tal. |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
24. Čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih vnos dušika in fosforja v okolje EU znatno zmanjšal, čezmerno sproščanje hranil še naprej vpliva na kakovost zraka in vode ter negativno vpliva na ekosisteme in tako povzroča znatne težave za zdravje ljudi. Za nadaljnje znatno zmanjšanje sproščanja hranil je treba nujno obravnavati zlasti sproščanje amonijaka zaradi neučinkovitega ravnanja z gnojili in neustreznega čiščenja odpadnih voda. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za upravljanje cikla hranil na način, ki bo stroškovno učinkovitejši in bolj gospodaren z viri, ter za izboljšanje učinkovitosti uporabe gnojil. Zato je treba za obravnavo navedenih izzivov izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU, po potrebi zaostriti standarde in obravnavati cikel hranil v okviru bolj celostnega pristopa, ki medsebojno povezuje in vključuje obstoječe politike EU, ki že obravnavajo odpravo čezmernega sproščanja hranil in evtrofikacijo. |
24. Čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih vnos dušika in fosforja v okolje EU znatno zmanjšal, precejšnje sproščanje hranil še naprej vpliva na kakovost zraka in vode ter negativno vpliva na ekosisteme in tako povzroča znatne težave za zdravje ljudi. Za nadaljnje znatno zmanjšanje sproščanja hranil je treba obravnavati zlasti sproščanje amonijaka, ki nastaja v naravnih procesih (ravnanje z gnojili in čiščenje odpadnih voda). Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za upravljanje cikla hranil na način, ki bo stroškovno učinkovitejši in bolj gospodaren z viri, ter za izboljšanje učinkovitosti uporabe gnojil in ustvarjanje trajnostnega cikla hranil med mestnimi in podeželskimi območji. Zato je treba za obravnavo navedenih izzivov vlagati v raziskave, izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU, po potrebi prilagoditi standarde in obravnavati cikel hranil v okviru bolj celostnega pristopa, ki medsebojno povezuje in vključuje obstoječe politike EU, npr. program Obzorje 2020, ki že obravnavajo odpravo čezmernega sproščanja hranil in evtrofikacijo. |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) zemljišča v EU se upravljajo trajnostno, tla so ustrezno varovana in sanacija onesnaženih območij se ustrezno izvaja; |
(e) zemljišča v EU se upravljajo trajnostno, tla v državah članicah so ustrezno varovana in države članice ustrezno izvajajo sanacijo onesnaženih območij; |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) gozdovi in njihove storitve so zavarovane, njihova odpornost na podnebne spremembe in požare pa je večja. |
(g) gozdovi in njihove številne storitve so zavarovani in trajnostno upravljani, njihova odpornost na podnebne spremembe in požare pa je večja, saj so gozdovi pomemben obnovljivi vir surovin. |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) opraševanje se ohranja na visoki ravni, sprejmejo se ukrepi za podpiranje in spodbujanje zdravja čebel in, če je potrebno, tudi ukrepi, ki skupaj z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje tveganja spremljajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo po znanstveni oceni tveganja negativne učinke na kolonije. |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Priloga – točka 26 – pododstavek 2 ‑ točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) sprejetje dodatnih ukrepov za zaščito, spodbujanje in podpiranje kmetijskih sektorjev, za katere se je izkazalo, da prispevajo k biotski raznovrstnosti, zlasti čebelarstva; |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) krepitev prizadevanj za zmanjšanje erozije tal in povečanje organskih snovi v tleh, sanacijo onesnaženih območij in izboljšanje vključevanja vidikov rabe zemljišč v usklajen postopek odločanja, v katerega so vključene vse ustrezne upravne ravni in ki je podprt s sprejetjem ciljev v zvezi s tlemi in zemljišči kot virom ter s cilji načrtovanja rabe zemljišč; |
(e) krepitev prizadevanj na nacionalni ravni za zmanjšanje erozije tal in povečanje organskih snovi v tleh, med drugim tudi z ohranjanjem in oblikovanjem uspešnih kmetijskih okoljskih programov za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike, sanacijo onesnaženih območij in izboljšanje vključevanja vidikov rabe zemljišč v usklajen postopek odločanja, v katerega so vključene vse ustrezne upravne ravni in ki je podprt s sprejetjem ciljev v zvezi s tlemi in zemljišči kot virom ter s cilji načrtovanja rabe zemljišč; krepitev prizadevanj na nacionalni ravni za zmanjšanje rabe zemljišč in za ohranjanje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane, krme in obnovljivih surovin; |
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Priloga – odstavek 26 – pododstavek 2 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) razvoj in izvajanje nove strategije EU o gozdovih, ki obravnava številne zahteve in koristi v zvezi z gozdovi ter prispeva k bolj strateško usmerjenemu pristopu k varstvu gozdov in izboljšanju njihovega stanja. |
črtano |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
28. V celotnem gospodarstvu so potrebne inovacije za izboljšanje učinkovite rabe virov, da se glede na vedno višje cene virov, pomanjkanje in omejitev ponudbe poveča konkurenčnost. Pri spodbujanju inovacij, vključno z ekoinovacijami, je ključen poslovni sektor. Vendar trgi ne bodo uspešno delovali samostojno. Potrebni so vladni ukrepi na ravni Unije in držav članic, ki zagotavljajo ustrezne okvirne pogoje za ekoinovacije ter spodbujajo razvoj trajnostnih poslovnih ali tehnoloških rešitev za okoljske izzive. |
28. V celotnem gospodarstvu so potrebne raziskave in inovacije za izboljšanje učinkovite rabe virov, da se glede na vedno višje cene virov, pomanjkanje in omejitev ponudbe poveča konkurenčnost. Inovacije so potrebne na področju porabe energije kmetijskih strojev, da se poveča energijska učinkovitost in zmanjšajo emisije CO2, ter na področju spodbujanja posodabljanja kmetij, da se sprejmejo inovativne metode in tehnologija. Pri spodbujanju inovacij, vključno z ekoinovacijami, je ključen poslovni sektor. Vendar trgi ne bodo uspešno delovali samostojno. Potrebni so vladni ukrepi na ravni Unije in držav članic, ki zagotavljajo ustrezne okvirne pogoje za ekoinovacije ter spodbujajo razvoj trajnostnih poslovnih ali tehnoloških rešitev za okoljske izzive. |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
30. Popolno izvajanje celostnega svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb je bistveno za doseganje ključnih točk, določenih za leto 2020, in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050. Medtem ko si EU prizadeva zmanjšati domače emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in sicer do leta 2020, bo za uresničitev cilja glede 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti potrebno veliko hitrejše izboljšanje učinkovitosti. To je pomembno tudi zaradi še vedno naraščajočega povpraševanja po energiji in rednih razprav o različnih interesih glede rabe zemljišč za hrano ali za bioenergijo. K temu bo predvidoma pomembno prispevala nova direktiva o energetski učinkovitosti. |
30. Popolno izvajanje celostnega svežnja pravil EU na področjih energije in podnebnih sprememb je bistveno za doseganje ključnih točk, določenih za leto 2020, in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050. Medtem ko si EU prizadeva zmanjšati domače emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in sicer do leta 2020, bo za uresničitev cilja glede 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti potrebno veliko hitrejše izboljšanje učinkovitosti. To je pomembno tudi zaradi še vedno naraščajočega povpraševanja po energiji. K temu bo predvidoma pomembno prispevala nova direktiva o energetski učinkovitosti. |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
32. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v industriji v skladu z direktivo o industrijskih emisijah se bodo v več kot 50 000 večjih industrijskih obratih v EU izboljšali vzorci rabe virov in zmanjšale emisije, kar bo znatno prispevalo k dolgoročnejšemu spodbujanju razvoja inovativnih tehnologij, okolju prijaznemu gospodarstvu in zmanjšanju stroškov industrije. |
32. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v industriji v skladu z direktivo o industrijskih emisijah se bodo v več kot 50 000 večjih industrijskih obratih v EU izboljšali vzorci rabe virov in zmanjšale emisije, kar bo znatno prispevalo k dolgoročnejšemu spodbujanju razvoja inovativnih tehnologij, okolju prijaznemu gospodarstvu in zmanjšanju stroškov industrije. Hkrati je mogoče z napredkom pri raziskavah ter ustvarjanjem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov za kmetijske pridelke znatno zmanjšati emisije CO2, ki nastanejo zaradi prevoza hrane. Krajše poti zagotavljajo več sveže in zdrave hrane. |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
35. Da bi vzpostavili okvir za ukrepanje glede izboljšanja vidikov učinkovite rabe virov, ki presega emisije toplogrednih plinov in energijo, bodo določeni cilji za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje na okolje, zlasti v živilskem, stanovanjskem sektorju in sektorju mobilnosti. V vseh navedenih sektorjih nastane skoraj 80 % vplivov potrošnje na okolje. V sklepih konference Rio+20 je priznana potreba po znatnem zmanjšanju izgube hrane po spravilu in drugih izgub hrane ter odpadkov v celotni verigi preskrbe s hrano. |
35. Da bi vzpostavili okvir za ukrepanje glede izboljšanja vidikov učinkovite rabe virov, ki presega emisije toplogrednih plinov in energijo, bodo določeni cilji za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje na okolje, zlasti v živilskem sektorju z zmanjšanjem odpadkov, stanovanjskem sektorju in sektorju mobilnosti. V vseh navedenih sektorjih nastane skoraj 80 % vplivov potrošnje na okolje. V sklepih konference Rio+20 je priznana potreba po znatnem zmanjšanju izgube hrane po spravilu in drugih izgub hrane ter odpadkov v celotni verigi preskrbe s hrano. To je mogoče doseči z boljšim vrednotenjem živil, regionalnim trženjem ter izboljšanjem logistike, prevoza, skladiščenja in pakiranja, kar zadeva vse akterje v prehrambni verigi, zlasti trgovce in potrošnike. K temu sodi tudi ciljno usmerjeno obveščanje in informiranje potrošnikov. |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
39. Kot prednostna naloga bo obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja voda. Čeprav je zaradi suše in pomanjkanja vode prizadetih vedno več delov Evrope, se na primer zaradi uhajanja v distribucijskem omrežju predvidoma še vedno zavrže 20–40 % razpoložljive vode v Evropi. Glede na razpoložljive modele še vedno obstaja veliko možnosti, da se v EU izboljša učinkovita rabe vode. Poleg tega se pričakuje, da se bo obremenitev vodnih virov v Evropi zaradi vedno večjega povpraševanja in vplivov podnebnih sprememb znatno povečala. Glede na to morajo Unija in države članice ukrepati, da bi z uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode, ki odražajo dejansko vrednost vode, zagotovile, da se pri odvzemanju vode upoštevajo omejitve obnovljivih vodnih virov do leta 2020, vključno z izboljšanjem učinkovite rabe vode. Napredek bo omogočen s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda. |
39. Kot prednostna naloga bo obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja voda. Čeprav je zaradi suše in pomanjkanja vode prizadetih vedno več delov Evrope, se na primer zaradi uhajanja v distribucijskem omrežju predvidoma še vedno zavrže 20–40 % razpoložljive vode v Evropi. Glede na razpoložljive modele še vedno obstaja veliko možnosti, da se v EU izboljša učinkovita rabe vode. Poleg tega se pričakuje, da se bo obremenitev vodnih virov v Evropi zaradi vedno večjega povpraševanja in vplivov podnebnih sprememb znatno povečala. Glede na to morajo Unija in države članice ukrepati, da bi z uporabo tržnih mehanizmov, kot je določanje cen vode, ki odražajo dejansko vrednost vode, zagotovile, da se pri odvzemanju vode upoštevajo omejitve obnovljivih vodnih virov do leta 2020, vključno z izboljšanjem učinkovite rabe vode. Napredek bo omogočen s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda in na evropskem partnerstvu za inovacije na področju produktivnosti in trajnostni kmetijstva, predvidenega v predlogih za reformo drugega stebra skupne kmetijske politike. |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Priloga – odstavek 41 – pododstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) Spodbujanje javnih in zasebnih prizadevanj za raziskave in inovacije, potrebnih za razvoj inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki bodo pospešili prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire, ter znižali stroške takšnega prehoda. |
(c) Spodbujanje javnih in zasebnih prizadevanj za raziskave in inovacije, potrebnih za razvoj inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki bodo pospešili prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire, ter znižali stroške takšnega prehoda, in ki bodo pomagali zmanjšati količino živilskih odpadkov v prehranski verigi za 50 % do leta 2025. |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 50 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
50. Okoljske težave se bodo še naprej povečevale zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo daljša sušna obdobja in vročinske vale, poplave, nevihte in gozdne požare ter nove ali bolj virulentne oblike bolezni ljudi, živali ali rastlin. Sprejeti je treba posebne ukrepe, da se zagotovi ustrezna pripravljenost EU na obravnavanje pritiskov in sprememb, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb, da bi se okrepila njena odpornost na okoljske, gospodarske in družbene spremembe. Ker podnebne spremembe v vedno večjem obsegu vplivajo na mnoge sektorje in bodo nanje vplivale tudi v prihodnosti, je treba v politike EU dodatno vključiti vprašanja glede prilagajanja in obvladovanja tveganja naravnih nesreč. |
50. Okoljske težave se bodo še naprej povečevale zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo daljša sušna obdobja in vročinske vale, poplave, nevihte in gozdne požare ter nove ali bolj virulentne oblike bolezni ljudi, živali ali rastlin. Sprejeti je treba posebne ukrepe, da se zagotovi ustrezna pripravljenost EU na obravnavanje pritiskov in sprememb, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb, da bi se okrepila njena odpornost na okoljske, gospodarske in družbene spremembe. Ker podnebne spremembe v vedno večjem obsegu vplivajo na mnoge sektorje in bodo nanje vplivale tudi v prihodnosti, je treba v politike EU dodatno vključiti vprašanja glede prilagajanja in obvladovanja tveganja naravnih nesreč. Hkrati je treba gospodarskim subjektom v najbolj prizadetih sektorjih, kot so kmetje, zagotoviti obsežnejše informacije o podnebnih tveganjih, ki izhajajo iz slabih praks, in mogoče rešitve za prilagajanje. |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 62 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
62. Komisija bo državam članicam pomagala izboljšati skladnost ter še naprej pomagala zagotavljati, da zakonodaja ustreza svojemu namenu in so v njej upoštevana najnovejša znanstvena spoznanja. Splošno pravilo je, da bodo pravne obveznosti, ki so dovolj jasne in natančne, zajete v uredbah, ki imajo neposreden in merljiv učinek, pri njihovem izvajanju pa nastane manj neskladnosti. Komisija bo okrepila uporabo pregledov uspešnosti in drugih načinov za javno spremljanje napredka držav članic pri izvajanju posebnih delov zakonodaje. |
62. Komisija bo državam članicam pomagala izboljšati skladnost ter še naprej pomagala zagotavljati, da je zakonodaja sorazmerna in ustreza svojemu namenu ter da so v njej upoštevana najnovejša znanstvena spoznanja. Splošno pravilo je, da bodo pravne obveznosti, ki so dovolj jasne in natančne, zajete v uredbah, ki imajo neposreden in merljiv učinek, pri njihovem izvajanju pa nastane manj neskladnosti. Komisija bo okrepila komunikacijo, uporabo pregledov uspešnosti in drugih načinov za javno spremljanje napredka držav članic pri izvajanju posebnih delov zakonodaje in za obveščanje javnosti o pozitivnih trendih na področju varstva okolja. |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 2 – točka e a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ea) razvijejo se skupne strategije na področju varstva okolja in narave med različnimi akterji ter širša komunikacija o preizkušenih praksah; |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Priloga – odstavek 63 – pododstavek 2 – točka e b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(eb) redno preverjanje obstoječe zakonodaje za zagotovitev, da so ukrepi v okviru okoljske zakonodaje sorazmerni, uresničljivi in ciljno usmerjeni. |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Priloga – odstavek 71 – pododstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) komunikacija in širjenje pozitivnega razvoja in trendov v okviru varstva okolja. |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 75 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
75. Zasebni sektor je treba spodbujati tudi, naj izkoristi priložnosti, ki jih zagotavlja novi finančni okvir, da okrepi svoje sodelovanje pri prizadevanjih za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, zlasti v zvezi z dejavnostmi na področju ekoinovacij in uporabe novih tehnologij, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem. Javno-zasebne pobude za ekoinovacije je treba spodbujati v okviru evropskih partnerstev za inovacije, kot je partnerstvo za inovacije na področju voda. Z novim okvirom za inovativne finančne instrumente je treba olajšati dostop zasebnega sektorja do finančnih sredstev za naložbe v okolje, zlasti biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. Evropske družbe je treba še naprej spodbujati, da v okviru finančnega poročanja razkrijejo več okoljskih informacij, kot zahteva veljavna zakonodaja EU. |
75. Zasebni sektor je treba spodbujati tudi, naj izkoristi priložnosti, ki jih zagotavlja novi finančni okvir, da okrepi svoje sodelovanje pri prizadevanjih za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, zlasti v zvezi z dejavnostmi na področju ekoinovacij in uporabe novih tehnologij, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem. Javno-zasebne pobude za ekoinovacije je treba spodbujati v okviru evropskih partnerstev za inovacije, kot sta partnerstvo za inovacije na področju voda in evropsko partnerstvo za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva, predvideno v reformi skupne kmetijske politike. Z novim okvirom za inovativne finančne instrumente je treba olajšati dostop zasebnega sektorja do finančnih sredstev za naložbe v okolje, zlasti za biotsko raznovrstnost, boj proti podnebnim spremembam ter varstvo tal. Evropske družbe je treba še naprej spodbujati, da v okviru finančnega poročanja razkrijejo več okoljskih informacij, kot zahteva veljavna zakonodaja EU. |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) postopno opuščanje subvencij, škodljivih za okolje, večja uporaba tržnih instrumentov, vključno z obdavčitvijo in cenovno politiko, ter širitev trgov za naravne dobrine in storitve, pri čemer se ustrezno upoštevajo morebitni škodljivi socialni učinki; |
(a) boljša povezava med subvencijami za kmetijstvo in zagotavljanjem javnih dobrin, večja uporaba tržnih instrumentov, vključno z obdavčitvijo in cenovno politiko, ter širitev trgov za okoljske dobrine in storitve, pri čemer se ustrezno upoštevajo morebitni škodljivi socialni učinki; |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Priloga – odstavek 82 – pododstavek 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) razvoj in uporaba sistema za poročanje in sledenje odhodkom, povezanim z okoljem, v proračunu EU, zlasti odhodkom v zvezi s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo, do leta 2014; |
(e) razvoj in uporaba sistema za ocenjevanje in sledenje odhodkom, povezanim z okoljem, v proračunu EU, zlasti odhodkom v zvezi s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo, ter poročanje o njih do leta 2014; |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 83 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
83. Čeprav je treba vidike varstva okolja v skladu s Pogodbo vključiti v druge politike in dejavnosti EU od leta 1997, je glede na splošno stanje okolja v Evropi ugotovljeno, da dosedanji napredek ne zadošča, da bi spremenili vse negativne trende, čeprav je na nekaterih področjih zavidljiv. Za doseganje številnih prednostnih ciljev tega programa bo treba okoljske in podnebne vidike še bolj učinkovito vključiti v druge politike ter izvajati bolj usklajene in povezane pristope k politiki, ki zagotavljajo več koristi. S tem je treba zagotoviti, da se zahtevne kompromisne rešitve obravnavajo že v zgodnji fazi in ne v fazi izvajanja ter da se lahko neizogibni učinki ublažijo učinkoviteje. Direktiva o strateški okoljski presoji in direktiva o presoji vplivov na okolje lahko učinkovito prispevata k zagotavljanju, da so zahteve glede varstva okolja vključene v načrte in programe ter projekte, pri čemer se morata obe direktivi uporabljati pravilno. Pri presoji vpliva na okolje ter varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala in tudi doseganju večje stopnje odpornosti na vplive podnebnih sprememb in naravne nesreče so zelo pomembni lokalni in regionalni organi, ki so običajno pristojni za odločanje o rabi tal in morskih območij. |
83. Čeprav je treba vidike varstva okolja v skladu s Pogodbo vključiti v druge politike in dejavnosti EU od leta 1997, je glede na splošno stanje okolja v Evropi ugotovljeno, da dosedanji napredek ne zadošča, da bi spremenili vse negativne trende, čeprav je na nekaterih področjih zavidljiv. Za doseganje številnih prednostnih ciljev tega programa bo treba okoljske in podnebne vidike še bolj učinkovito vključiti v druge politike ter izvajati bolj usklajene in povezane sistemske pristope k politiki, ki zagotavljajo več koristi. S tem je treba zagotoviti, da se zahtevne kompromisne rešitve obravnavajo že v zgodnji fazi in ne v fazi izvajanja ter da se lahko neizogibni učinki ublažijo učinkoviteje. Direktiva o strateški okoljski presoji in direktiva o presoji vplivov na okolje lahko učinkovito prispevata k zagotavljanju, da so zahteve glede varstva okolja vključene v načrte in programe ter projekte, pri čemer se morata obe direktivi uporabljati pravilno. Pri presoji vpliva na okolje ter varstvu, ohranitvi in izboljšanju naravnega kapitala in tudi doseganju večje stopnje odpornosti na vplive podnebnih sprememb in naravne nesreče so zelo pomembni lokalni in regionalni organi, ki so običajno pristojni za odločanje o rabi tal in morskih območij. |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 85 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
85. Ta program vključuje veliko prednostnih ciljev, ki so namenjeni boljšemu vključevanju. Komisija je v predloge za reformo SKP, SRB, politike vseevropskih omrežij (TEN) in kohezijske politike vključila ukrepe za dodatno spodbujanje vključevanja okoljskih vidikov in trajnosti. Ta program bo uspešen le, če bodo te politike dodatno prispevale k izpolnjevanju ciljev, povezanih z okoljem. Prav tako morajo biti prizadevanja, ki so bila prvotno namenjena doseganju okoljskih izboljšav, načrtovana tako, da zagotavljajo dodatne koristi za druge politike, kadar je to mogoče. S prizadevanji za ponovno vzpostavitev ekosistemov se lahko na primer zagotovijo pozitivni učinki za habitate in vrste ter so lahko namenjena sekvestraciji ogljika, hkrati pa se izboljša zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki so bistvene za veliko gospodarskih sektorjev, na primer opraševanje ali čiščenje vode za kmetijstvo, in ustvarjajo okolju prijazna delovna mesta. |
85. Ta program vključuje veliko prednostnih ciljev, ki so namenjeni nadaljnjemu boljšemu vključevanju. Komisija je v predloge za reformo SKP, SRB, politike vseevropskih omrežij (TEN) in kohezijske politike vključila ukrepe za dodatno spodbujanje vključevanja okoljskih vidikov in trajnosti. Ta program bo uspešen le, če bodo te politike v še večji meri prispevale k izpolnjevanju ciljev, povezanih z okoljem. Prav tako morajo biti prizadevanja, ki so bila prvotno namenjena doseganju okoljskih izboljšav, načrtovana tako, da zagotavljajo dodatne koristi za druge politike, kadar je to mogoče. S prizadevanji za ponovno vzpostavitev ekosistemov se lahko na primer zagotovijo pozitivni učinki za habitate in vrste ter so lahko namenjena sekvestraciji ogljika, hkrati pa se izboljša zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki so bistvene za veliko gospodarskih sektorjev, na primer opraševanje ali čiščenje vode za kmetijstvo, in ustvarjajo okolju prijazna delovna mesta. |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Priloga – odstavek 86 – pododstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) vključevanje pogojev in pobud, povezanih z okoljem in podnebjem, v pobude politike, vključno s pregledi in reformami obstoječe politike ter novimi pobudami, na ravni EU in držav članic; |
(a) nadaljnje vključevanje pogojev in pobud, povezanih z okoljem in podnebjem, v pobude politike, vključno s pregledi in reformami obstoječe politike ter novimi pobudami, na ravni EU in držav članic; |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 87 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
87. Za EU je značilna visoka gostota prebivalstva, pri čemer naj bi 80 % prebivalcev EU do leta 2020 živelo na mestnih in primestnih območjih. Na kakovost življenja bo neposredno vplivalo stanje mestnega okolja. Poleg tega se vplivi mest na okolje širijo tudi prek njihovih dejanskih meja, saj so mesta zaradi izpolnjevanja potreb po hrani, energiji, prostoru in virih ter ravnanja z odpadki tesno povezana s primestnimi in podeželskimi območji. |
87. Za EU je značilna visoka gostota prebivalstva, pri čemer naj bi 80 % prebivalcev EU do leta 2020 živelo na mestnih in primestnih območjih. Na kakovost življenja bo neposredno vplivalo stanje mestnega okolja. Poleg tega se vplivi mest na okolje širijo tudi prek njihovih dejanskih meja, saj so mesta zaradi izpolnjevanja potreb po hrani, energiji, prostoru in virih ter ravnanja z odpadki tesno povezana s primestnimi in podeželskimi območji. Zato je treba posebno pozornost posvetiti spodbujanju podeželskih območij in odpiranju novih delovnih mest v podeželskem sektorju. |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Priloga ‑ odstavek 89 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
89a. Politika prehranske varnosti Unije bi morala temeljiti na trajnostnem kmetijstvu in pravični trgovini. Zaradi podnebnih sprememb prihaja do obremenitve naravnih virov, zlasti ker je treba zagotoviti zadostne količine živil za rastoče svetovno prebivalstvo s spremenjenimi potrošniškimi navadami. Uvoz beljakovin iz tretjih držav, v katerih stopnja varstva okolja ni zadostna, bi bilo mogoče zmanjšati s spodbujanjem pridelave stročnic v Uniji. Poleg tega je Unija zavezana, da na zadevnih tveganih območjih zahteva na dvostranski in večstranski ravni ustrezne regulativne okoljevarstvene ukrepe. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0710 – C7-0392/2012 – 2012/0337(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 10.12.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AGRI 10.12.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Daciana Octavia Sârbu 6.2.2013 |
||||
|
Obravnava v odboru |
4.3.2013 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
25.3.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32 0 4 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Eric Andrieu, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Mariya Gabriel (Marija Gabriel), Iratxe García Pérez, Julie Girling, Martin Häusling, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, George Lyon, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
María Auxiliadora Correa Zamora, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Jean-Paul Gauzès, Christa Klaß, Astrid Lulling, Jacek Włosowicz, Milan Zver |
||||
- [1] P7_TA-PROV(2012)0147: Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje (2011/2194(INI)).
POSTOPEK
|
Naslov |
Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0710 – C7-0392/2012 – 2012/0337(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
29.11.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 10.12.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 10.12.2012 |
ITRE 10.12.2012 |
REGI 10.12.2012 |
AGRI 10.12.2012 |
|
|
|
PECH 10.12.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
EMPL 12.12.2012 |
ITRE 17.12.2012 |
REGI 18.12.2012 |
PECH 17.12.2012 |
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Gaston Franco 17.12.2012 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
20.3.2013 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
24.4.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
46 5 4 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Martina Anderson, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Andrés Perelló Rodríguez, Mario Pirillo, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Glenis Willmott |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Minodora Cliveti, Gaston Franco, Christel Schaldemose, Sofoklis Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Alda Sousa, Csaba Sándor Tabajdi, Kathleen Van Brempt, Anna Záborská, Andrea Zanoni |
||||
|
Datum predložitve |
6.5.2013 |
||||