POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

30.5.2013 - (COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD)) - ***I

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Emer Costello


Postopek : 2012/0295(COD)
Potek postopka na zasedanju

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0617),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0358/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta, zgornjega in spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in nemškega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2013[1],

–   po posvetovanju z Odborom regij,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 1, 24 in 34,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0183/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da bi morali finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, obravnavati kot okvirna, kot končna pa šele po dosegu dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020), so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Kljub temu je leta 2010 skoraj četrtino Evropejcev (119,6 milijona) ogrožala revščina ali socialna izključenost, kar je 4 milijone več kot leto prej. Stopnja revščine in socialne izključenosti pa nista enaki v vsej Uniji in resnost pojava se med državami članicami razlikuje.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in in leta 2012 je skoraj 8 % državljanov Unije živelo v hudem materialnem pomanjkanju. Poleg tega so te osebe pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. ../….[uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. ../….[ESS].

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Med ogroženimi osebami, ki so izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, je nadpovprečno veliko žensk in otrok, ženske pa so pogosto tudi odgovorne za preskrbo s hrano in preživetje družine. Države članice in Komisija bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev vsakršne diskriminacije ter zagotoviti, da se v vseh fazah priprave, načrtovanja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, spodbujata enakost moških in žensk ter usklajeno vključevanje vidika enakosti spolov;

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2c) Člen 6 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2d) Za preprečitev marginalizacije ranljivih skupin in oseb z nizkimi dohodki ter da bi se izognili povečanju tveganja revščine in socialne izključenosti, je treba zagotoviti strategije, ki spodbujajo dejavno vključevanje.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za ublažitev pomanjkanja hrane in hude materialne deprivacije.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Opredelitev ETHOS (evropska tipologija brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga) je možno izhodišče za dodeljevanje sredstev Sklada različnim kategorijam hudo ogroženih ljudi.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Sklad ne bi smel nadomestiti javnih politik, ki jih izvajajo vlade držav članic, da bi omejile potrebo po nujni pomoči v hrani in razvile trajnostne cilje in politike za popolno odpravo lakote, revščine in socialne izključenosti.

Justification

Države članice morajo še naprej razvijati dolgoročne, trajnostne projekte za odpravo revščine, pomanjkanja in socialne izključenosti. Te odgovornosti nikakor ni mogoče nadomestiti ali zmanjšati z uporabo virov iz Evropskega sklada.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) Zaradi vse večjega števila oseb, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, in ker se bodo razmere v prihodnjih letih še naprej slabšale, je treba v okviru večletnega finančnega okvira povečati sredstva, predvidena za financiranje Sklada.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d) Sklad naj bi tudi podpiral prizadevanja držav članic za ublažitev hude materialne deprivacije brezdomcev.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike pomanjkanja hrane in materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnih programov.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Hkrati s hudim pomanjkanjem hrane se v Uniji veliko hrane tudi zavrže. Država članice bi morale v svojih operativnih programih navesti tudi, kako bodo izkoristile sinergije med politikami za zmanjšanje količine zavržene hrane ter se na usklajen način borile proti pomanjkanju hrane. V operativnem programu vsake države članice bi moralo biti tudi navedeno, kako si bo prizadevala reševati upravne ovire za gospodarske in negospodarske organizacije, ki so pripravljene darovati presežke hrane neprofitnim organizacijam, ki se borijo proti pomanjkanju hrane.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b) Da bi dosegli uspešno in učinkovito izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad, je treba spodbujati sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi ter organi civilne družbe. Države članice bi zato morale spodbujati sodelovanje vseh akterjev, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju ukrepov, ki jih financira Sklad.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.

(9) Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada in zagotovi kar največja sinergija z ukrepi Evropskega socialnega sklada, zlasti glede morebitnih sprememb nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Da bi se na najbolj učinkovit in ustrezen način odzvali na različne potrebe in v večji meri dosegli najbolj ogrožene osebe, bi morali načelo partnerstva uporabiti v vseh fazah delovanja Sklada.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Izmenjave izkušenj in najboljših praks imajo znatno dodano vrednost in Komisija bi morala olajšati takšno razširjanje.

(10) Izmenjava izkušenj in dobrih praks ima znatno dodano vrednost, ker spodbuja medsebojno učenje, zato bi morala Komisija olajšati in spodbujati takšno razširjanje ter hkrati iskati sinergije z izmenjavo dobrih praks v okviru povezanih skladov, zlasti ESS.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače.

(11) Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(12) Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. Ti oceni bi morali tudi spoštovati zasebnost končnih prejemnikov in se izvajati na način, ki ne bi stigmatiziral najbolj ogroženih oseb. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Kot je poudarjeno v študiji Eurostata „Merjenje materialne deprivacije v EU – kazalniki za celotno prebivalstvo in kazalniki za otroke“, je bilo na področju materialne deprivacije opravljeno znatno število raziskav, kar v bližnji prihodnosti omogoča zbiranje podrobnejših podatkov o materialno ogroženih gospodinjstvih, odraslih in otrocih.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Pri izvajanju teh ocen na podlagi študij o najbolj ogroženih osebah bi bilo treba upoštevati, da je ogroženost zapleten pojem, ki ga je težko zaobjeti z majhnim številom kazalnikov, saj so ti lahko zavajajoči in privedejo do neučinkovitih politik.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12c) Kot poudarja Eurofound (2012) v tretji evropski raziskavi o kakovosti življenja, naj bi se materialna deprivacija v EU merila po nezmožnosti, da bi si privoščili bistvene dobrine, ne glede na to, kaj ljudje imajo in koliko zaslužijo. Zato naj bi se pri oblikovanju indeksa deprivacije, ki bi omogočal natančnejšo oceno materialne deprivacije gospodinjstev, upoštevali kazalniki, kot so raven prihodkov, dohodkovna neenakost, nezmožnost pokrivanja življenjskih stroškov, prezadolženost in zadovoljstvo z življenjskim standardom.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev.

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo lokalnih in regionalnih organov v državah članicah in upravičencev.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

(15) Določiti je treba raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije. Upoštevati bi bilo treba tudi stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna, enostavna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi in poenostavljenimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT)[2] [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT)1 [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene. Partnerskim organizacijam bi bilo treba dovoliti, da razdeljujejo dodatno hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [SUT].

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada.

(18) Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada. O tem, katere vrste ukrepov se določijo, bi se moralo odločati v tesnem sodelovanju z organi upravljanja in partnerskimi organizacijami.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti preprosta skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov.

(30) Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov ali ob resni zamudi pri izvajanju projektov in kadar se prepričljivo dokaže, da cilji, ki so določeni za te projekte, ne bodo doseženi.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

(32) Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezen in enostaven okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada.

 

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi bilo treba zmanjšati, zlasti če skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada, pa tudi prostovoljno naravo organov, ki so njegovi upravičenci.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(41) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravico do socialne pomoči in stanovanja, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a) Ob upoštevanju datuma, do katerega je treba objaviti javne razpise, rokov za sprejetje te uredbe in časa, potrebnega za pripravo operativnih programov, bi bilo treba sprejeti pravila, s katerimi se omogoči nemoten prehod v letu 2014, da oskrba s hrano ne bi bila prekinjena.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42b) Zagotoviti bi bilo treba, da Sklad dopolnjuje programe in ukrepe, ki se financirajo iz ESS, in da se z ESS čim tesneje usklajuje. Izogniti bi se morali vzpostavljanju vzporednih struktur za boj proti revščini, ki povečujejo upravne obremenitve in otežujejo usklajevanje in sinergije.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada.

1. Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti Sklada.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni nacionalni pristojni organi;

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč – v skladu z merili za upravičenost iz člena 24 – najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

(3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;

(4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;

(5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa;

(5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa;

(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

(7) „končni prejemnik“ pomeni osebe, ki trpijo pomanjkanje hrane in/ali materialno deprivacijo ter prejemajo nefinančno pomoč in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov v okviru tega sklada;

 

(7a) „spremljevalni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki presegajo razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanju socialne izključenosti in premagovanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni;

(8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023;

(10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023;

(11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

(11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

1. Sklad spodbuja socialno kohezijo, povečuje socialno vključenost in zmanjšuje revščino v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020, ob hkratnem dopolnjevanju Evropskega socialnega sklada. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja in izkoreninjenja najhujših oblik revščine, zlasti pomanjkanja hrane, z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam.

 

2. Sklad prispeva k trajnostnemu izkoreninjenju pomanjkanja hrane in najbolj ogroženim osebam ponuja obet dostojnega življenja. Ta cilj in strukturni učinek Sklada se kvalitativno in kvantitativno oceni.

 

3. Sklad dopolnjuje in ne nadomesti oziroma ne zmanjša programov trajnostnega nacionalnega izkoreninjanja revščine in socialnega vključevanja, za katere so še naprej odgovorne države članice.

 

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljuje hrana in/ali osnovna materialna pomoč, vključno z osnovnimi paketi, za osebno uporabo končnih prejemnikov.

2. Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in blaga ter prispevajo k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih oseb.

2. Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči ter prispevajo k socialnemu vključevanju, zdravi prehrani in zmanjševanju odvisnosti najbolj ogroženih oseb. Takšni ukrepi bi morali biti tesno povezani z lokalnimi dejavnostmi Evropskega socialnega sklada in dejavnostmi organizacij, ki se osredotočajo na izkoreninjenje revščine.

 

2a. Sklad lahko upravičencem zagotovi pomoč za bolj učinkovito izkoriščanje lokalnih dobavnih verig hrane, s čimer se poveča dobava hrane najbolj ogroženim in izboljša njena raznolikost, zmanjša pa se tudi količina hrane, ki se zavrže, oziroma preprečuje zavrženje hrane.

3. Sklad spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

3. Sklad na evropski ravni spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe. Vključijo se lahko tudi ustrezne organizacije in projekti, ki ne uporabljajo Sklada.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.

1. Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

3. (3)   Pomoč iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.

3. Pomoč iz Sklada se zagotavlja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic ter tudi v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi in vključenimi partnerskimi organizacijami.

4. Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo.

4. Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, ali po potrebi pristojni regionalni organi, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo.

5. Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči.

5. Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči.

6. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije.

6. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi in za preprečevanje dvojnega financiranja zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi Unije na področju zdravstva.

7. Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.

7. Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.

8. Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

8. Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem ter s tesnim in rednim posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in partnerskimi organizacijami, ki izvajajo ukrepe Sklada, pri oceni učinka.

9. Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

9. Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti Sklada ter opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

10. Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

10. Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah pripravljanja, programiranja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, upoštevata enakost spolov in vključevanje vidika spola, pri čemer se uporabijo po spolu razčlenjeni podatki, kjer so ti na voljo. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada in povezanih programov in dejavnosti preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

11. Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

11. Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali osnovne materialne pomoči, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

 

11a. Kjer je to primerno, izbira hrane temelji na načelih uravnotežene prehrane in kakovostne hrane ter vključuje sveže izdelke, prispevati pa bi morala tudi k zdravi prehrani končnih uporabnikov.

12. Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.

12. Države članice in upravičenci izberejo hrano in osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, ki izhajajo iz potreb najbolj ogroženih oseb.

 

12a. Lokalni in regionalni izdelki bi morali imeti prednost, kjer je to primerno, upoštevati pa bi bilo treba podnebne in okoljske pomisleke, zlasti z namenom zmanjšanja količine zavržene hrane v vsaki fazi distribucijske verige. Sem so lahko vključena partnerstva s podjetji iz celotne verige preskrbe s hrano v duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb.

 

12b. Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, dodeljena v okviru tega Sklada, spoštuje dostojanstvo najbolj ogroženih oseb.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, niso manjši od zneska v realni vrednosti, ki je bil dodeljen evropskemu programu pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam za obdobje 2007–2013.

Justification

Finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, so samo okvirna in bodo dokončno določena šele, ko bo sprejet dogovor o uredbi o večletnem finančnem okviru. Proračun, ki ga predlaga Komisija, ne zadošča za zadovoljevanje potreb po pomoči najbolj ogroženim in z ozirom na to, da se bo področje delovanja razširilo, pomeni občutno zmanjšanje glede na sedanje obdobje. Z vse višjo ravnjo revščine v EU bi bilo treba povečati letni znesek, namenjen Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim za obdobje 2014–2020, tako da bi lahko v celoti zagotovili izvajanje na razširjenem področju Sklada, ki ga predlaga Komisija.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat:

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer izhaja iz najnovejših meril, ki jih je določil Eurostat in zadevajo:

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo;

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo, kot odstotek celotnega prebivalstva;

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

(b) spremembe glede prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

1. Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

 

(aa) navedbo zneska, dodeljenega za uporabo;

(a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;

 

(a) utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, in opis glavnih značilnosti operativnega programa glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;

(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;

(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom, v katerem je jasno prikazana razločitev dejavnosti, ki jih sklada krijeta;

 

(fa) opis predvidenih konkretnih ukrepov in dodeljenih sredstev za uskladitev z načeli iz člena 5;

(g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;

(g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;

(h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;

(h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;

(i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;

(i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;

(j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli:

(j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli:

(i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;

(i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;

(ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

(ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, same ali v sodelovanju z drugimi organizacijami opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

2. Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije.

2. Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Države članice zagotovijo, da so operativni programi tesno povezani z nacionalnimi politikami za socialno vključevanje.

3. Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.

3. Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko vložijo zahtevo za spremembo operativnega programa. Zahtevi priložijo spremenjeni operativni program in utemeljitev sprememb.

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Platforma

Izmenjava dobrih praks

Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Komisija zagotovi lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter socialne inovacije na ravni Unije, pri čemer povezuje partnerske organizacije in druge ustrezne zainteresirane strani iz vseh držav članic.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada ter o tem pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Komisija zagotovi tudi lažje razširjanje pomembnih rezultatov, poročil in informacij v zvezi s Skladom.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu.

1. Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu.

2. Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.

2. Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.

 

Ti kazalniki vključujejo:

 

(a) nedavne spremembe v porabi sredstev socialne politike na področju hude materialne deprivacije, izražene v absolutni vrednosti, glede na BDP in glede na celotno javno porabo;

 

(b) nedavne spremembe v zakonodaji o socialni politiki v zvezi z dostopom do sredstev za upravičence in druge organizacije, ki se ukvarjajo s problemom hude materialne deprivacije.

3. Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.

3. Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.

4. Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.

4. Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

5. Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023.

5. Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023.

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

8. Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

8. Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

 

8a. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno predstavi povzetek letnih in končnih poročil o izvajanju.

 

8b. Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto pomoči ter ne povzroča nepotrebne upravne obremenitve.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dvostransko pregledovalno srečanje

Dvostranska pregledovalna srečanja

1. Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.

1. Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.

2. Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.

2. Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.

3. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju.

3. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju ter jih navede v poročilu o izvajanju naslednje leto ali, če je to ustrezno, naslednja leta.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.

2. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo.

2. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo, vendar ne morejo v nobenem primeru vsebovati informacij o identiteti končnih upravičencev.

 

2a. Ocene niso preobsežne glede na dodeljena sredstva ali vrsto pomoči ter ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa.

1. Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa.

2. Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.

2. Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.

3. S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi:

3. S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi:

(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;

(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki živijo v revščini ali jim grozita revščina in socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;

 

(aa) prispevek za zmanjšanje količin odpadne hrane;

(b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;

(b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;

(c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;

(c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;

(d) prispevek predvidenih učinkov k rezultatom;

(d) prispevek predvidenih učinkov k ciljem Sklada;

 

(da) dejanska udeležba ustreznih zainteresiranih strani v oblikovanju in izvajanju operativnega programa;

(e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.

(e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

1. V programskem obdobju organ upravljanja oceni uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi predlogo. Ta izvedbeni akt se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 60(2).

3. Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe.

3. Komisija lahko na svojo pobudo oceni programe.

 

3a. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do marca 2018 predloži vmesno oceno Sklada.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in uspešnosti Sklada ter trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada.

1. Komisija in države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo zlasti na najbolj ogrožene osebe, pa tudi na širšo javnost in medije. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada, držav članic in partnerskih organizacij v zvezi s cilji socialne kohezije Unije, pri čemer ni stigmatizacije končnih prejemnikov.

2. Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.

2. Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.

Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

3. Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

3. Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo bodisi vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, bodisi zastavo Unije primerne velikosti na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in/ali osnovna materialna pomoč oziroma izvaja spremljevalni ukrep brez stigmatizacije končnih prejemnikov, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

4. Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

4. Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

5. Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

5. Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi členov 13–17 upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa znaša 85 % upravičenih javnih odhodkov. Lahko se poveča v primerih, ki so opisani v členu 19(1). Države članice lahko pobude v okviru Sklada podprejo z dodatnimi nacionalnimi sredstvi.

 

1a. Upravičenci v nobenem primeru ne sofinancirajo delovanja tega sklada.

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

3. Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

3. Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

1. Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

(a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

(a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

(b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002;

(b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002;

(c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

(c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

2. Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

2. Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne in/ali zasebne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.

1. Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.

2. Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa.

2. Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa.

3. Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

3. Hrano in/ali predmete za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov lahko kupijo partnerske organizacije same.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. Poleg tega lahko partnerske organizacije razdeljujejo hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [uredba o skupnih določbah].

Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih.

Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih.

4. Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.

4. Hrana in/ali predmeti za osnovno materialno pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujejo brezplačno, brez izjem.

5. Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije.

5. Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije, da se prepreči dvojno financiranje. Vendar upravičencem nič ne preprečuje, da ne bi zaprosili za uporabo drugih evropskih skladov, kot je Evropski socialni sklad, da se sprejmejo dopolnilni ukrepi za zmanjševanje revščine in socialno vključenost.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

1. Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

(a) stroški nakupa hrane in predmetov za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(b) stroški prevoza hrane ali predmetov za osnovno materialno pomoč v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo končnih prejemnikov ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % vrednosti intervencijskih zalog hrane, prenesenih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. …/… [uredba o skupnih določbah];

 

(ca) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije v zvezi z zbiranjem živilskih odpadkov;

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali posredno zagotavljajo osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(e) stroški, nastali v skladu s členom 25.

(e) stroški, nastali v skladu s členom 25.

2. Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

2. Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

(a) obresti na dolgove;

(a) obresti na dolgove;

(b) stroški rabljenega blaga;

(b) stroški rabljenega blaga;

(c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES.

(c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Za revizijski organ se lahko imenuje nacionalna revizijska institucija ali računsko sodišče.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe.

(e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 59(5)(a) in (b) finančne uredbe.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe;

2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 59(5)(a) finančne uredbe;

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.

8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v Sklad pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ predloži revizijsko strategijo Komisiji. Komisija je pooblaščena, da od revizijskega organa zahteva spremembe revizijske strategije, ki so po njenem mnenju potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja revizij v skladu z mednarodno sprejetimi standardi. Komisija pri tem zagotovi, da se je revizija smotrnosti poslovanja zadostno upoštevala.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(r) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe;

(a) revizijsko mnenje v skladu s členom 59(5) finančne uredbe;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

3. Komisija od držav članic zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 81(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 56 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:

1. Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 59 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:

(dd) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 56(5) finančne uredbe;

(a) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 59(5) finančne uredbe;

(ee) izjavo o upravljanju iz člena 56(5) finančne uredbe;

(b) izjavo o upravljanju iz člena 59(5) finančne uredbe;

(ff) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(c) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(gg) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 56(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.

(d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 59(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje petih let. To petletno obdobje se začne na dan izplačila končne razlike.

To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

To petletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

 

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 60 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 60a

 

Prehodne določbe

 

Komisija in države članice s prehodnimi določbami zagotovijo, da se lahko dejavnosti, ki so upravičene do podpore, začnejo že s 1. Januarjem 2014, tudi če operativni programi še niso bili predloženi.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 61

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

  • [1]  UL C 133, 9.5.2013, str. 62.
  • [2]               UL L, , str.

OBRAZLOŽITEV

Evropska unija si je v okviru strategije Evropa 2020 zastavila cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

Gospodarska in finančna kriza pa revščino in socialno izključenost še poglablja. Leta 2011 je revščina ali socialna izključenost ogrožala skoraj 120 milijonov Evropejcev, kar pomeni šest milijonov več v obdobju dveh let in danes skoraj četrtino vsega prebivalstva. Približno 40 milijonov trpi hudo materialno deprivacijo. Med osebami s starostjo pod 60 let ena od desetih živi v gospodinjstvu z nizko intenzivnostjo dela.

Ena glavnih značilnosti materialne deprivacije je nezmožnost dostopa do ustreznih količin in kakovosti hrane. 43 milijonov Evropejcev si ne more privoščiti obroka z mesom, piščancem ali ribo (ali primerljivim vegetarijanskim obrokom) vsak drugi dan, kar Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot temeljno potrebo. Otroke pomanjkanje hrane še posebej prizadene, pomanjkljiva prehrana pa lahko negativno vpliva na možganski razvoj in sposobnosti učenja ter na njihovo zdravje v prihodnosti.

Posebno huda oblika materialne deprivacije je brezdomstvo. Njegov obseg je težko določiti, po eni od ocen pa je bilo v obdobju 2009/2010 v vsej Uniji 4,1 milijona brezdomcev. Zaradi krize se obseg brezdomstva povečuje, med brezdomci pa je vse več družin z otroki, mladih odraslih oseb (20 % na Danskem in 15 % na Nizozemskem) in priseljencev.

Leta 2011 sta revščina in socialna izključenost ogrožali čez 25 milijonov otrok v Uniji. Skoraj šest milijonov otrok nima novih oblačil (ki niso iz druge roke) in skoraj pet milijonov otrok nima dveh parov ustreznih čevljev. Evropska skupna družbena in gospodarska prihodnost je delno odvisna od naše sposobnosti, da ustavimo medgeneracijski prenos slabših življenjskih pogojev, hkrati pa so otroci izpostavljeni večjemu tveganju revščine ali socialne izključenosti kot pa prebivalstvo v celoti (27,1 %, v primerjavi z 23,5 %). Samo v petih državah članicah (Ciper, Danska, Finska, Slovenija in Švedska) so bili otroci izpostavljeni manjšemu tveganju revščine ali socialne izključenosti kot pa prebivalstvo v celoti. Tveganje revščine ali socialne izključenosti se namreč pri otrocih povečuje, tudi kjer je skupno tveganje nespremenjeno (npr. v Nemčiji). Otroci, ki trpijo materialno deprivacijo, so v primerjavi z vrstniki z boljšimi življenjskimi pogoji manj uspešni v šoli in kasneje težje v celoti uresničijo svoj potencial.

Hkrati pa se je v mnogih državah članicah zaradi gospodarske in finančne krize zmanjšala zmožnost za podporo ljudem, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost. Leta 2011 je število teh ljudi spet zraslo na raven iz leta 2008, večina držav članic pa ne dosega napredka pri doseganju nacionalnih ciljev za leto 2020 na področju revščine in socialne izključenosti.

Glavni instrument Unije za podporo zaposljivosti, boj proti revščini in spodbujanje vključenosti je in bo ostal Evropski socialni sklad (ESS). Vendar pa načelo Sklada o „aktivaciji zaposlovanja“ pomeni, da so ljudje z najbolj osnovnimi potrebami pogosto preveč odmaknjeni od trga dela (npr. otroci), ali preveč izključeni, da bi lahko koristili podporo Sklada.

Od leta 1987 je EU izvajala program za pomoč najbolj ogroženim osebam, da bi državam članicam omogočila sprostitev javnih zalog presežkov hrane (intervencijske zaloge) za razdeljevanje pomoči v hrani. Leta 2011 je program koristilo skoraj 19 milijonov ljudi. Število sodelujočih držav članic je od leta 2001 do leta 2012 naraslo z devet na dvajset, pri čemer več držav članic, kot so Nemčija, Nizozemska, Združeno kraljestvo in Danska, ki je sodelovalo v začetku, ne sodeluje več. Poleg nekaterih poskusnih socialnih projektov manjšega obsega, ki jih podpira EU, je program za pomoč najbolj ogroženim trenutno edini program EU, ki seže do ljudi na robu družbe. Program za pomoč najbolj ogroženim je od vzpostavitve pomenil pomembno podporo organizacijam, ki nudijo pomoč v hrani. Medtem ko program nikoli ni poskušal odpraviti pomanjkanje hrane v državah članicah, so organizacije, vključene v program, in pomožne službe pokazale, da je predvidljivost te podpore za njihove dejavnosti bistvenega pomena, saj omogoča mobilizacijo prostovoljcev ter lajša in spodbuja dostop do drugih virov financiranja in/ali prispevkov v naravi.

Vendar pa je z manjšanjem intervencijskih zalog v zadnjih letih in njihovim pričakovanim pomanjkanjem v prihodnosti program za pomoč najbolj ogroženim ostal brez začetne podlage in bo konec leta 2013 ukinjen. Glede na potrebe bi ustavitev programa konec tega leta, ne da bi bil pripravljen nov nadomestni program, resno ogrozila delovanje programov pomoči v hrani v mnogih državah članicah. Velike dobrodelne ustanove in organizacije civilne družbe, ki predstavljajo banke hrane, ter organizacije, ki se ukvarjajo z otroki in brezdomci in jih zastopajo, so vedno znova pozvale k nadaljevanju podpore EU po letu 2013. Enako je storil Evropski parlament, pa tudi EESO, Odbor regij ter regionalni in lokalni organi po vsej Uniji.

Glavni elementi predlaganega Sklada

Pravna podlaga tega predloga je člen 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen omogoča sprejetje „posebnih dejavnosti“, ki vodijo „h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije [EU]“ (člen 174 PDEU) zunaj strukturnih skladov.

Predlagani Sklad z 2,5 milijarde evrov za obdobje 2014–2020 bi vzpostavil nov instrument večjega obsega, pri čemer bi delno gradil na izkušnji programa za pomoč najbolj ogroženim, tako da bi podpiral nacionalne sheme za reševanje problema pomanjkanja hrane, del njegovih sredstev pa bi bilo namenjeno materialni pomoči v obliki neprehranskih potrebščin za brezdomce in/ali otroke ter za spremljevalne ukrepe, namenjene socialni reintegraciji oseb, ki prejemajo pomoč.

Sklad bi zajel neposredno najbolj ogrožene osebe ali gospodinjstva v državah članicah, za katere nacionalni organi ali partnerske organizacije ugotovijo potrebo po pomoči, ali pa bi deloval posredno prek zagotavljanja hrane in potrebščin za brezdomce in otroke. Države članice bi načrtovale in izvajale pomoč v skladu z nacionalnimi shemami; za merila za dodeljevanje pomoči bi bile pristojne države članice ali partnerske organizacije.

Sklad bi deloval na podlagi skupnega upravljanja, ki bi temeljilo na poenostavljenem sistemu izvajanja kohezijske politike (tj. en sedemletni operativni program za posamezno državo članico, uporaba poenostavljenih možnosti obračuna stroškov, poenostavljeno finančno poslovodenje). Partnerske organizacije bi lahko bile javni organi ali nevladne organizacije, ki bi pomoč delile neposredno ter izvajale tudi spremljevalne ukrepe za socialno vključevanje.

Zaključna ugotovitev

Podpore, ki bi jo zagotavljal predlagani Sklad, ne bi smeli obravnavati kot nadomestilo za celovite politike, ki so potrebne za zmanjšanje in končno odpravo revščine. To ostaja izziv tako za Unijo kot za države članice.

Poleg tega so predlagana sredstva Sklada skrajno omejena in vse prej kot zadostna. Po oceni bi sredstva Sklada koristilo dva milijona ljudi v vsej Uniji, oziroma samo ena dvajsetina materialno hudo ogroženega prebivalstva (z upoštevanjem potencialnega učinka vzvoda pa bi bilo po oceni teh ljudi štiri milijone). Za primerjavo ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike porabi približno 100 milijard dolarjev na leto za pomoč gospodinjstvom, ženskam, najmlajšim in otrokom, upravičenim do pomoči, za zadovoljevanje njihovih potreb po hrani.

Kljub temu je predlog Komisije dobrodošel. Z novim Skladom bi imela Unija možnost še naprej prispevati k zmanjševanju nekaterih najhujših oblik revščine in socialne izključenosti v Evropi. Zato sta predloga Komisije v zvezi s plačili upravičencem (člen 39) in predhodnim financiranjem člen 41) še posebej dobrodošla. Dobrodošla so tudi prizadevanja za poenostavitev postopkov izvajanja: upravna obremenitev, zlasti partnerskih organizacij, mora ostati čim manjša.

Z osredotočenostjo na ljudi, ki jih ogrožata materialna deprivacija in pomanjkanje hrane, zlasti na brezdomce, otroke in gospodinjstva z otroki, ter na spremljevalne ukrepe za socialno vključevanje, bi se spopadli z eno od najhujših in najresnejših oblik pomanjkanja ter okrepili sedanja in načrtovana prizadevanja EU na teh področjih.

Predlagana evropska platforma bi državam članicam, partnerskim organizacijam in drugim omogočila, da bi se druga od druge učile in razvile bolj strateške pristope v boju proti revščini in socialni izključenosti.

Prispevala bi tudi k uresničevanju drugih politik EU, kot so politike na področju javnega zdravstva in zavržene hrane.

Ob upoštevanju vsega ima Sklad kljub omejitvam potencial, da igra pomembno vlogo pri izboljšanju življenja ljudi na robu družbe, zlasti brezdomcev, materialno ogroženih otrok in materialno ogroženih gospodinjstev z otroki, ter jim pomagal živeti dostojno življenje. Mnogim bi lahko pomagal, da bi se izkopali iz revščine in, kjer je to ustrezno, zaposlili, ter tako prispeval k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialne vključenosti.

Z ozirom na (vse višje) ravni revščine in družbene izključenosti po vsej Uniji ter glede na dejstvo, da bi nova pobuda pomenila evropsko dodano vrednost, je potrebna in povsem upravičena, zlasti z ozirom na strategijo Evropa 2020 in sedanje in prihodnje pobude v zvezi z revščino otrok in brezdomstvom.

Po raziskavi Eurobarometra iz leta 2010 državljani Evrope menijo, da je po brezposelnosti boj proti revščini najpomembnejši izziv, s katerim se sooča Unija.

Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji poudarja spoštovanje človekovega dostojanstva in solidarnosti kot temeljnih vrednot Unije. Člen 3 te pogodbe navaja, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“, ter Unijo zavezuje k prizadevanju za socialni napredek, borbi za socialno pravičnost in varstvu pravic otrok.

Novi Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, s katerim bi gradili na izkušnji programa za pomoč najbolj ogroženim, bi bil konkreten izraz temeljnih vrednot in načel Unije ter viden dokaz, da je Unija pripravljena odigrati svojo vlogo pri spopadanju z izzivi revščine in socialne izključenosti.

MNENJE Odbora za proračun (27.3.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je predstavila predlog uredbe (o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim), ki za obdobje 2014–2020 vzpostavlja nov instrument, s katerim bi dopolnili obstoječe instrumente kohezijske politike in zlasti Evropski socialni sklad, tako da bo obravnaval najhujše in družbi najbolj škodljive oblike revščine, pomanjkanje hrane ter brezdomstvo in materialno deprivacijo otrok, hkrati pa podprl spremljevalne ukrepe, katerih cilj je ponovna socialna vključitev najbolj ogroženih oseb v Uniji.

Komisija za ta novi instrument v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 predlaga proračun v višini 2,5 milijarde EUR po cenah iz leta 2011. Pripravljavec mnenja pozdravlja ustanovitev sklada, vendar je zaskrbljen nad predlaganim zneskom sredstev, ki je nižji v primerjavi z obstoječim programom pomoči v hrani. Poleg tega je treba poudariti, da je bilo področje uporabe tega sklada razširjeno, da bi lahko nudili podporo ljudem, ki trpijo zaradi materialne deprivacije in brezdomstva.

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da naj bi se program financiral iz skupnih sredstev, ki so bila dodeljena državam članicam v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Zato se bo novi sklad izvajal v okviru „deljenega upravljanja“ in v skladu z izvedbenimi pravili, ki se uporabljajo za strukturne sklade in Kohezijski sklad. Predlog Komisije se na nekaterih mestih zdi zapleten in bi lahko povečal upravno breme za upravičence, ki bodo večinoma nevladne organizacije. Čeprav je Komisija skušala poenostaviti ta pravila, pripravljavec mnenja meni, da mora biti uredba karseda enostavna, da bi lahko čim bolj prispevala k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti.

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da sklad nadomešča program za razdeljevanje hrane, namenjen razdeljevanju hrane državljanom EU, pri čemer se uporabijo kmetijski presežki, ki bi jih drugače uničili. Pričakovano izčrpanje in visoka nepredvidljivost intervencijskih zalog v obdobju 2011–2020 sta odpravila prvotno utemeljitev tega programa, ki se ukinja s koncem leta 2013. Poleg tega bi bilo treba intervencijske zaloge za najbolj ogrožene osebe po možnosti zagotavljati brezplačno in bi morale program dopolnjevati, namesto da se financirajo iz proračunskih sredstev, dodeljenih državam članicam.

Pripravljavec mnenja predlaga, da se črta določba o sofinanciranju, ki bi lahko nekatere države članice, zlasti tiste v hudih gospodarskih in finančnih težavah, oviralo pri dostopu do sklada. Pomoč pri odpravi lakote, brezdomstva in materialne deprivacije ne bi smela biti odvisna od zmožnosti držav članic za sofinanciranje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Žal se je število ljudi, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, v letu 2011 povečalo na 24,2 % v primerjavi s 23,4 % v letu 2010.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(4) Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi moral okrepiti socialno kohezijo, tako da bi prispeval k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(4) Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi moral okrepiti socialno kohezijo, tako da bi prispeval k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem – predvsem z oskrbo s hrano –, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

Obrazložitev

Simboličen znesek, ki je dodeljen Skladu, bi morali usmeriti predvsem v zagotavljanje nujne pomoči v hrani. Vendar države članice nikakor ne bi smele v Skladu videti priložnosti za zmanjšanje proračunskih sredstev, namenjenih nacionalnim programom za izkoreninjenje revščine in ponovno vključevanje v družbo; za to so še naprej odgovorne države članice.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Sklad ne more nadomestiti politik, ki jih izvajajo vlade držav članic, da bi omejile potrebo po nujni pomoči v dobrinah in razvile trajnostne cilje in politike za popolno izkoreninjenje lakote, revščine in socialne izključenosti.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Države članice bi se morale prednostno lotiti vprašanja dostopa do pomoči v hrani. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

črtano

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

(17) Uredba (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov z dne .../20xx (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih in ne bi smeli zmanjšati dodeljenega proračuna za posamezno državo članico. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavitvi sistemov nadzora, je primerno organu upravljanja omogočiti izvajanje nalog organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavitvi sistemov nadzora, je primerno organu upravljanja omogočiti izvajanje nalog organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge. Države članice naj poskušajo po svojih najboljših močeh odpraviti ovire v zvezi z morebitnimi upravnimi obremenitvami dobrodelnih združenj.

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

(25) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov. Evropska komisija mora po svojih najboljših močeh zagotoviti, da ne bi prestroga merila za upravičence pomenila še dodatno upravno obremenitev, ob upoštevanju narave Sklada in dejstva, da je večina upravičencev prostovoljcev.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a) Zaradi upoštevanja datuma, ko morajo biti objavljeni razpisi, in rokov za sprejetje uredbe, pa tudi zaradi priprave operativnih programov bi bilo treba oblikovati pravila, ki bi v letu 2014 omogočila gladek prehod, s čimer bi se izognili prekinitvi oskrbe s hrano.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a) Če bi iz katerega koli razloga postalo očitno, da uredba do 1. januarja 2014 ne bo pripravljena za izvajanje, Komisija sprejme prehodne ukrepe, da bi preprečila ustavitev ali zmanjšanje pomoči iz evropskega proračuna za najbolj ogrožene.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če bi iz katerega koli razloga postalo očitno, da uredba do 1. januarja 2014 ne bo pripravljena za izvajanje, Komisija sprejme prehodne ukrepe, da bi preprečila ustavitev ali zmanjšanje pomoči iz evropskega proračuna za najbolj ogrožene.

 

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 2 – pododstavek 1 ‑ točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih pristojni nacionalni organi sprejmejo sami ali v sodelovanju s partnerskimi organizacijami in ki jih ti pristojni organi odobrijo;

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 2 – pododstavek 1 ‑ točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov, kot jih opredelijo države članice glede na nacionalne razmere;

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 3 –pododstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sklad se uporablja za dopolnitev nacionalnih strategij in ne za zmanjšanje nacionalnih dolgoročnih trajnostnih programov za izkoreninjenje lakote in socialno vključevanje, ki ostajajo odgovornost držav članic.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za končne prejemnike.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2.500.000.000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, niso manjši od zneska v realni vrednosti, ki je bil dodeljen evropskemu programu pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam za obdobje 2007–2013.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) prebivalstvo, ki ga ogroža revščina.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Vsaka udeležena država članica, ki zaprosi za uporabo sredstev Sklada, v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Program, ki bi moral dopolnjevati druge ukrepe, sprejete na ravni držav članic, vsebuje:

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom, v katerem je jasno prikazana razločitev dejavnosti, ki jih sklada krijeta;

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka j ‑ točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;

i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 10 –pododstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V okviru platforme se spodbuja izmenjava med vsemi, ki si prizadevajo za lajšanje trenutne materialne deprivacije, in organizacijami, katerih namen je dolgoročno in trajnostno ponovno socialno vključevanje, išče pa se tudi način, kako bi se lahko med tema različnima ciljema razvile povezave.

Obrazložitev

Zagotavljanje nujne pomoči v hrani se močno razlikuje od dejavnosti organizacij, ki si prizadevajo za dolgoročno izkoreninjenje revščine, za katero je pogosto potrebno posebno usposabljanje in/ali kvalifikacije. Morda pa obstajajo načini, kako bi lahko različne organizacije z različnimi vlogami s sodelovanjem povečale svoj učinek, Komisija pa bi morala te izmenjave omogočiti.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 8a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a. Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto pomoči ter ne povzroča nepotrebne upravne obremenitve.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo.

2. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo, vendar ne smejo v nobenem primeru vsebovati informacij o identiteti upravičencev.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto pomoči ter ne povzroča nepotrebnega upravnega bremena.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi členov 13 do 17 upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

 

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 18 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sofinanciranje

Financiranje

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.

1. Stopnja financiranja na ravni operativnega programa znaša 100 % upravičenih javnih odhodkov. Države članice lahko zagotovijo dodatno finančno pomoč Skladu na prostovoljni podlagi in z namenom, da spričo povečanja števila najbolj ogroženih ljudi v Evropi optimizirajo uporabo Sklada.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi najvišji znesek pomoči iz Sklada.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 19

črtano

Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

 

1. Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

 

(h) če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

 

(i) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002;

 

(j) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

 

2. Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

 

Obrazložitev

Po osnutku mnenja o proračunu, ki ga je pripravil poslanec Vaughan, bi moralo biti financiranje stoodstotno, zato člen 19 ne velja več.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

Hrano in blago za končne prejemnike lahko kupijo partnerske organizacije same.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – drugi pododstavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb. Ti zneski dopolnjujejo program in ne zmanjšujejo dodeljenega proračuna za države članice.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za končne prejemnike.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za končne prejemnike ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo.

5. Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 30 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo.

POSTOPEK

Naslov

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Referenčni dokumenti

COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

GD EMPL

19.11.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

19.11.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Derek Vaughan

18.12.2012

Datum sprejetja

26.3.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Burkhard Balz, Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Hynek Fajmon, Charles Goerens, Jürgen Klute, María Muñiz De Urquiza, Georgios Stavrakakis, Catherine Trautmann

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (26.4.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

Pripravljavec mnenja: Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS]. Merila za določanje teh oseb bi morala biti v skladu s spreminjajočimi se gospodarskimi in socialnimi pogoji.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) V skladu s členom 317 Pogodbe bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Unije, in razjasniti pristojnosti glede sodelovanja z državami članicami. Navedeni pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da pridobi zagotovila, ali države članice uporabljajo Sklad zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. […] o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(5) V skladu s členom 317 Pogodbe bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Unije, in razjasniti pristojnosti glede sodelovanja z državami članicami. Navedeni pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da pridobi zagotovila, ali države članice uporabljajo Sklad zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1 („finančna uredba“). Komisija bi morala pri izvajanju pristojnosti za izvrševanje proračuna bolj uporabljati revizije smotrnosti poslovanja in jih spodbujati.

 

____________

 

1 UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

(6) Navedene določbe bi morale biti usklajene z določbami finančne uredbe in tudi zagotoviti skladnost podprtih dejavnosti z drugim veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov.

(30) Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov ali ob občutni zamudi pri izvajanju projektov in kadar se utemeljeno ugotovi, da cilji, ki so določeni za projekte, ne bodo doseženi.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada. Njegov cilj je zagotoviti, da nihče v Uniji ne trpi lakote.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam, predvsem brezdomcem in otrokom, razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.

1. Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 58(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 58(1)(a) finančne uredbe.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.

7. Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 30 finančne uredbe.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

1. Vsaka država članica v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; opis upošteva nove primere ogroženih oseb z negativnimi dohodki in lastnike nepremičnin z negativnim lastniškim kapitalom;

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje pet mesecev po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje tri mesece po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada. Poročilo o izidu teh posvetovanj se predloži Parlamentu.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;

(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije, pa tudi ljudi z negativnim dohodkom ali lastnino in tistimi, ki so najhuje ogroženi ali ki jim najbolj grozi revščina;

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2). Predloga je v skladu s cilji ocenjevanja in upošteva načelo upravne poenostavitve.

Predlog spremembe   15

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada glede na nove primere ogroženih ljudi z negativnim prihodkom in lastnike domov z negativnim lastniškim kapitalom. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

3. Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro dostopnem in vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča. Upravičenci in partnerske organizacije zagotovijo, da imajo starejši in invalidi dostop do teh informacij.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

3. Hrano in blago za najbolj ogrožene osebe in zlasti za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za najbolj ogrožene osebe in zlasti za brezdomce ali otroke;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za uporabo za najbolj ogrožene osebe in zlasti za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

4. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 59.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Za revizijski organ se lahko imenuje nacionalna revizijska institucija ali Računsko sodišče.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe.

(e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 59(5)(a) in (b) finančne uredbe.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 30 a – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe;

2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 59(5)(a) finančne uredbe;

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ predloži revizijsko strategijo Komisiji. Komisija je pooblaščena, da od revizijskega organa zahteva spremembe revizijske strategije, ki so po njenem mnenju potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja revizij v skladu z mednarodno sprejetimi standardi. Komisija pri tem zagotovi, da se je revizija smotrnosti poslovanja zadostno upoštevala.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(r) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe;

(a) revizijsko mnenje v skladu s členom 59(5) finančne uredbe;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in letnega poročila o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz odstavka 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

6. Komisija z delegiranimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in letnega poročila o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz odstavka 4. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 59.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

3. Komisija od držav članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 81(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 56 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:

1. Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 59 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:

(dd) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 56(5) finančne uredbe;

(a) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 59(5) finančne uredbe;

(ee) izjavo o upravljanju iz člena 56(5) finančne uredbe;

(b) izjavo o upravljanju iz člena 59(5) finančne uredbe;

(ff) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(c) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(gg) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 56(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.

(d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 59(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje petih let. To petletno obdobje se začne na dan izplačila končne razlike.

To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

To petletno obdobje se prekine v primeru sodnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

POSTOPEK

Naslov

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Referenčni dokumenti

COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

GD EMPL

19.11.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

19.11.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis)

3.12.2012

Datum sprejetja

23.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Monika Panayotova, Crescenzio Rivellini, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Michael Theurer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Karin Kadenbach, Ivailo Kalfin, Derek Vaughan

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (27.3.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

Pripravljavec mnenja: Younous Omarjee

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 13. aprila 2011, s katero se je končal evropski program pomoči najbolj ogroženim osebam, ki je bi oblikovan leta 1986 in je obstajal 25 let. Navedeni program se je opiral na skupno kmetijsko politiko Evropske unije in je deloval po načelu prerazporeditve kmetijskih presežkov najbolj ogroženim osebam. Pripravljavec mnenja zavrača sporazum Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013, po katerem bi se sredstva zmanjšala s 3,5 na 2,5 milijarde EUR. Ocenjuje, da je treba kot najmanjši možni znesek ohraniti 3,5 milijarde iz sedanjega obdobja (2007–2013) ter da bi morala sredstva znašati vsaj 4,5 milijarde EUR, saj se je področje uporabe programa hkrati razširilo na razdeljevanje materialnih dobrin in na 7 novih držav članic. Vendar pripravljavec mnenja podpira predlog Evropske komisije o ustanovitvi novega sklada, ki bo nadomestil program pomoči najbolj ogroženim osebam in se imenuje Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Glede na sodbo Sodišča Evropske unije je novi sklad, ki ga je predlagala Komisija, danes spada v okvir kohezijske politike (člen 174 PDEU).

Boj proti revščini in socialna vključenost spadata k horizontalnim in ustanovnim ciljem Evropske unije (člen 9 PDEU in člen 3 PEU). Poleg tega si je Evropska unija postavila za cilj, da do leta 2020 v državah članicah zmanjša število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za najmanj 20 milijonov.

Trenutno stanje pa je oddaljeno tega cilja. Leta 2010 sta revščina ali socialna izključenost ogrožali skoraj četrtino Evropejcev (119,6 milijona), med njimi pa jih je bilo več kot 18 milijonov skoraj dnevno odvisnih od paketov s hrano ali obrokov hrane, ki jih delijo prostovoljna združenja. Poleg tega število oseb, ki trpijo pomanjkanje hrane in gmotno pomanjkanje v zadnjih letih neprestano narašča in je skrb zbujajoče. Vse več je evropskih državljanov, ki prejemajo pomoč v hrani. Zaradi finančne, gospodarske in socialne krize, ki je prizadela vse države članice, mora Evropska unija prevzeti odgovornost zlasti za vse večjo neenakost med bogatimi in revnimi v Evropski uniji, pa tudi po državah članicah.

Na podlagi člena 174 PDEU je torej namen Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim prav krepitev socialne kohezije in boj proti revščini v Evropski uniji. S tem novim skladom bi morala Unija torej prispevati k večji socialni koheziji v Evropski uniji, tako da podpre nacionalne sheme, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam, in sicer tako da prispeva k zniževanju vse bolj skrb zbujajočih stopenj pomanjkanja hrane in gmotnega pomanjkanja v Evropski uniji.

Pripravljavec mnenja ima v zvezi s tem vrsto pridržkov glede prvotnega predloga Evropske komisije.

Sofinanciranje

V predlogu Komisije je predvideno, da države ali lokalne skupnosti dopolnijo financiranje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v višini 15 %. Kot poudarja tudi Odbor regij, pa se lahko v sedanjem času zmanjševanja javne porabe zgodi, da države in lokalne skupnosti, ki so v največjih težavah, ne bodo mogle sofinancirati programov sklada.

Upravno breme sklada

Poleg tega mora ostati sistem sofinanciranja ter globalni sistem prerazporejanja živil in osnovnih materialnih dobrin preprost in jasen. Predvsem mora dobrodelnim organizacijam omogočati, da opravljajo svoje delo, in upoštevati, da je to pogosto prostovoljno. Uredba mora zagotoviti nadaljevanje uredbe o programu pomoči najbolj ogroženim osebam, ki velja za leti 2012 in 2013. S tem namenom pripravljavec mnenja predlaga poenostavitev sklada, zlasti črtanje agencij za potrjevanje, upravljanje in revizijo. Predlaga tudi črtanje meril, ki bi jih morale posamezne države članice opredeliti, da določijo, kdo lahko prejema sredstva iz sklada. Evropska komisija mora zaupati državam članicam in prostovoljnim organizacijam, ki s svojo dejavnostjo razdeljevanja hrane in materialnih dobrin dokazujejo, da opravljajo pomembno in izjemno delo.

Cilji Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Razširitev na materialno pomoč je upravičena, saj najbolj ogroženim osebam v Evropi ne primanjkuje samo hrane ampak trpijo tudi gmotno pomanjkanje. Če s sredstvi, ki jih bodo voditelji držav odobrili za sklad, ne bo mogoče kriti obojega, mora pomoč v hrani ohraniti prednost v sistemu, predvsem zato da se prepreči razpršitev, ki bi škodila učinkovitosti sklada in njegovim ciljem. Dejansko je tako, ker je prehranjevanje osnovno sredstvo socialne vključenosti in pomoč v hrani bistveni osnovni pogoj vseh politik boja proti izključenosti. Pripravljavec mnenja torej zastopa mnenje, da bi se moral sklad prednostno osredotočiti na razdeljevanje hrane.

Ker je solidarnost temeljna vrednota Evropske unije, ima sklad simbolno vrednost zaradi pomena, ki ga evropski državljani pripisujejo evropskemu povezovanju. Nesprejemljivo bi bilo, da bi Evropska unija obrnila hrbet najbolj ranljivim, in z okrnitvijo vsebine te pomoči za najbolj ogrožene bi se povečalo nezadovoljstvo ljudi z evropskimi institucijami.

Pripravljavec mnenja je prepričan, da mora Evropski parlament sodelovati z organizacijami, da bi bil sklad učinkovit in služil zlasti najbolj ogroženim osebam ter dobrodelnim organizacijam, ki jim dnevno stojijo ob strani.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

(1) Ker je oskrba s hrano in kmetijskimi proizvodi zelo pomembna oblika pomoči najbolj ogroženim in v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1 a) Unija od leta 1987, po zelo hudi zimi v Evropi, najbolj ogroženim državljanom prek dobrodelnih organizacij zagotavlja neposredno pomoč v hrani iz zalog kmetijskih proizvodov. Začasna pomoč iz tega časa se je ohranila z evropsko uredbo, evropskim programom pomoči za najbolj ogrožene. Vzporedno so se razvili drugi viri preskrbe, kot so presežki hrane iz lokalnih ali regionalnih samopostrežnih trgovin, partnerstev z lokalnimi kmeti, restavracij, solidarnostnih trgovin z živili itd.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Evropski program pomoči za najbolj ogrožene je dobil trdne temelje s sprejetjem izvedbene uredbe 29. oktobra 1992.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Leta 2010 je bilo v Uniji na pragu tveganja socialne izključenosti ali revščine skoraj 119,6 milijona ljudi, od tega 25 milijonov otrok, med njimi jih je 40 milijonov trpelo hudo gmotno pomanjkanje in 4,1 milijona je bilo brezdomcev, kar je povečanje za skoraj štiri milijone v primerjavi s preteklim letom. Med temi 119,6 milijona oseb jih je 18 milijonov skoraj vsakodnevno odvisnih od paketov s hrano ali obrokov hrane, ki jih delijo prostovoljna združenja.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(2) Ker brezdomstvo in število oseb v Uniji, ki trpijo gmotno ali celo hudo gmotno pomanjkanje oziroma pomanjkanje in/ali hudo pomanjkanje hrane, narašča in ker so te osebe pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(4) Namen Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je okrepiti socialno kohezijo, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za zmanjšanje vseh oblik pomanjkanja in revščine.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Varnost hrane je temeljna človekova pravica, ki se uresničuje prek razpoložljivosti, uporabe, dostopnosti in časovne stabilnosti zdravih, zadostnih, primernih in hranljivih živil.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga in hrane, razdeljene najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Sredstva Sklada zagotavljajo usklajenost s strategijami in ukrepi, s katerimi bi v celotni dobavni verigi zmanjšali količine zavržene hrane in učinkovitost verige povečali, pa tudi spodbudili dovzetnost javnosti za to področje, kot je Evropski parlament sprejel v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2012.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v smislu revščine in materialne deprivacije.

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v razvoju med regijami in razlike v smislu revščine, relativne revščine ter pomanjkanja hrane in gmotnega pomanjkanja v posameznih državah članicah, in pri tem upoštevati število ljudi v posamezni državi članici, ki se lahko štejejo za najbolj ogrožene, in sredstva, dodeljena državam članicam, ki so udeležene v evropskem programu pomoči za najbolj ogrožene.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in utemeljiti oblike pomanjkanja hrane in/ali gmotnega pomanjkanja, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega, hitrega in učinkovitega izvajanja operativnega programa, zlasti na področju boja proti odpadni hrani.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Države članice bi morale imeti možnost dati prednost proizvodom iz Unije.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b) Ker je cilj doseči uspešno in učinkovito izvajanje ukrepov, ki jih financira Sklad, je treba spodbuditi sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi ter organi, ki predstavljajo civilno družbo. Zato morajo države članice spodbujati sodelovanje vseh akterjev, ki so prisotni pri pripravi in izvajanju ukrepov, ki jih financira Sklad.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.

(9) Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa, pri tem pa enako upoštevati mnenje nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju programa.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Izmenjave izkušenj in najboljših praks imajo znatno dodano vrednost in Komisija bi morala olajšati takšno razširjanje.

(10) Izmenjave izkušenj in najboljših praks ter socialne inovacije imajo znatno dodano vrednost in Komisija ter pristojni organi držav članic bi morali zagotavljati njihovo razširjanje in spodbujanje, tudi s pripravo dejavnosti izobraževanja in z razvojem platforme za sodelovanje na ravni Unije, ki bo zajemala vse zainteresirane strani.

.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(12) Da bi izboljšali kakovost in zasnovo vsakega operativnega programa ter ocenili uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti ocenjevanje.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev.

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno oglaševanje in razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti preprosta pravila glede obveščanja in komuniciranja ter oglaševanja in odgovornosti lokalnih in regionalnih organov v državah članicah in upravičencev.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

(15) Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije, in zagotoviti prožnost pri iskanju rešitev za države članice, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna, pravična in preprosta pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti s preprostimi ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog še vedno najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba kot dopolnitev sedanjega sklada uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo, prodajo po ugodnih cenah in/ali podarijo za namene programa za najbolj ogrožene.

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Da bi države članice čim bolj pomagale najbolj ogroženim, bi si morale prizadevati za odpravo vseh ovir, ki bi lahko podjetjem nepotrebno oteževale donacijo hrane in drugih osnovnih potrebščin bankam hrane in neprofitnim organizacijam, katerih glavna dejavnost je pomoč najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov.

(19) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov, pri tem pa bi si morale vedno prizadevati za učinkovitost in zmanjšanje birokracije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavljanju sistemov nadzora, je primerno zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati pristojne organe, ki zagotavljajo dobro upravljanje Sklada. Opraviti bi morale primerna upravna in fizična preverjanja ter določiti kazni za nepravilnosti in tako zagotoviti, da se bodo operativni programi izvajali v skladu z veljavnimi pravili.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito uporabo Sklada in tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem operativnega programa, finančnim poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral letne računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so odhodki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

črtano

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Določiti bi bilo treba pooblastila in odgovornosti Komisije glede preverjanja učinkovitosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter zahtevanja ukrepov držav članic. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti za izvajanje revizij, osredotočenih na vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem, da bo lahko ocenila delovanje Sklada.

črtano

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti preprosta skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada.

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj, značilnosti ciljnih populacij Sklada in prostovoljni značaj organov, ki so upravičeni do pomoči.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(41a) V primeru zamude pri izvajanju te uredbe na začetku leta 2014 bi morala Komisija sprejeti potrebne prehodne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da se pomoč v hrani ne bi nenadoma zmanjšala in da osebe, ki so od te pomoči odvisne, ne bi trpele pomanjkanja hrane.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada.

1. Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje uspešnosti in enostavnosti Sklada.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potrebo po pomoči so določili pristojni nacionalni, regionalni in lokalni organi v sodelovanju s partnerskimi organizacijami;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano in/ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(6) „upravičenec“ pomeni neprofitno organizacijo ali javni ali zasebni organ, razen trgovskih podjetij, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano in/ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(9) „posredniški organ“ pomeni katero koli neprofitno organizacijo ali javni ali zasebni organ, razen trgovskih podjetij, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

Sklad spodbuja socialno in teritorialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam in razvijanjem lokalnih in regionalnih verig za njihovo preskrbo s hrano. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

1. Sklad podpira nacionalne, regionalne in lokalne sheme, v okviru katerih se najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana, ki ustreza merilom kakovosti, in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za najbolj ogrožene. Razdeljevanje zagotavljajo partnerske organizacije, ki jih izberejo države članice in ki del svoje dejavnosti namenjajo razdeljevanju hrane in/ali kmetijskih proizvodov najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pomoč iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.

(3) Pomoč iz Sklada izvajajo države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči.

(5) Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči in posebne narave ciljev.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

(8) Komisija in države članice pri programiranju in nato pri spremljanju, poročanju in ocenjevanju zagotovijo učinkovitost Sklada. Poskrbijo tudi, da je njegovo izvajanje za partnerske organizacije in upravičence preprosto ter da je prebivalstvo obveščeno o njegovem izvajanju in uporabi.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

(9) Ker je pomoč najbolj ogroženim dobrodelna in pogosto prostovoljna, Komisija in države članice pri svojih nalogah v zvezi s Skladom neprestano skrbijo za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev in določitev preprostih pravil delovanja, da se čim bolj poenostavi sistem upravljanja za partnerske organizacije in/ali upravičence in jim tako omogoči lahek in hiter dostop do pomoči.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(10) Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada in programov ali dejavnosti, ki so z njim povezani, preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

 

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.

(12) Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih in kakovostnih meril, ki so v skladu s standardi kakovosti. Merila za izbiro hrane so usmerjena v dajanje prednosti lokalnim proizvodom. Organizacije ali združenja, ki so zadolžena za razdeljevanje hrane, skrbijo za čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano končnih prejemnikov ter upoštevajo cilje glede javnega zdravja in prehranske varnosti. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane v vseh fazah distribucijske verige.

 

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Lokalni in regionalni organi lahko v sodelovanju z nevladnimi organizacijami vzpostavijo mrežo za lokalno, regionalno in čezmejno upravljanje uporabe regionalnih pokvarljivih in nepokvarljivih prehrambnih proizvodov, ki jih trgovske verige ne tržijo.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo;

(a) prebivalstvo, ki trpi pomanjkanje hrane;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

prebivalstvo, ki trpi hudo gmotno pomanjkanje;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizkimi dohodki ali intenzivnostjo dela.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b a) prebivalstvo, ki živi pod pragom relativne revščine, oziroma odstotni delež prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu z dohodkom, ki znaša manj kot 60 % povprečnega nacionalnega dohodka;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program, pripravljen v tesnem sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi ali predstavniki, ki zastopajo civilno družbo, za boj proti revščini in spodbujanje nediskriminacije za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;

(a) opredelitev izbora vrst pomanjkanja hrane in/ali gmotnega pomanjkanja, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, ter glavne značilnosti in cilje razdeljevanja zdrave in kakovostne hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov;

 

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(a a) akcijski načrt za razvoj lokalnih in regionalnih verig za preskrbo najbolj ogroženih s hrano;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(a b) akcijski načrt za zmanjšanje količin odpadne hrane;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;

(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavanega pomanjkanja hrane in/ali gmotnega pomanjkanja;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b a) opis meril za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavanega gmotnega pomanjkanja;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(c) opis meril za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavanega gmotnega pomanjkanja;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

črtano

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

črtano

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;

črtano

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;

črtano

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;

(h) opis vključenost pristojnih regionalnih in lokalnih organov, subjektov, ki te organe zastopajo, drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka j – podtočka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavanega pomanjkanja hrane in/ali gmotnega pomanjkanja ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

Partnerske organizacije iz točke (ba), ki neposredno dobavljajo hrano, in tiste, ki razdeljujejo hrano in/ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

 

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije.

2. Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi, subjekti, ki te organe zastopajo, in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.

črtano

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija oceni skladnost operativnega programa s to uredbo in njegov prispevek k ciljem Sklada, pri čemer upošteva predhodno oceno, izvedeno v skladu s členom 14.

1. Komisija ob upoštevanju meril izbora, ki so jih določile države članice, oceni skladnost operativnega programa s to uredbo in njegov prispevek k ciljem Sklada.

 

 

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi operativnega programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani operativni program.

2. Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po predložitvi operativnega programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani operativni program.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če so bile vse pripombe, ki jih je Komisija dala v skladu z odstavkom 2, ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom odobri operativni program najpozneje šest mesecev po tem, ko ga je država članica uradno predložila, vendar ne pred 1. januarjem 2014.

3. Če so bile vse pripombe, ki jih je Komisija dala v skladu z odstavkom 2, ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom odobri operativni program najpozneje tri mesece po tem, ko ga je država članica uradno predložila, vendar ne pred 1. januarjem 2014.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

2. Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko v dveh mesecih da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje pet mesecev po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje tri mesece po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj in znanja, krepitev zmogljivosti in povezovanje, vzpostavitev distribucijskih omrežij po vsem evropskem ozemlju, zlasti na območjih znotraj posameznih držav članic, kjer je raven revščine in izključenosti najvišja, razvoj nadnacionalnih in čezmejnih dejavnosti ter razširjanje pomembnih inovativnih rezultatov na področju razdeljevanja hrane in blaga najbolj ogroženim. V platformo vključi organizacije, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, ter partnerske organizacije in upravičence na ravni posamezne države članice in jih v okviru platforme med seboj poveže. Komisija oblikuje in upravlja javno spletno mesto, ki je posebej namenjeno tej platformi. Na spletnem mestu so predstavljene različne partnerske organizacije, njihovo delovanje in kje vse se nahajajo na evropskem ozemlju, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Na njem so objavljeni tudi vsi dokumenti in informacije, povezani z upravljanjem in delovanjem platforme.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada.

Poleg tega se Evropska komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, in glavnimi partnerskimi organizacijami na ravni posameznih držav članic najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju in uporabnosti pomoči iz Sklada. Poročilo o posvetovanju in rezultate tega posvetovanja objavi na spletnem mestu platforme.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.

črtano

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.

črtano

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

črtano

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v treh mesecih po prejemu končnega poročila.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

črtano

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

črtano

Ocenjevanje v programskem obdobju

 

1. V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

 

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

 

3. Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe.

 

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno učinkovitosti in enostavnosti upravljanja programov glede na ovire za njihovo izvajanje, predvidene cilje in dobljene rezultate, finančne potrebe pri razdeljevanju hrane najbolj ogroženim, ki jih izrazijo partnerske organizacije in upravičenci, ter dodano vrednost Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada.

1. Evropska komisija in države članice zagotovijo informacije o izvajanju Sklada in načinih uporabe sredstev ter spodbujajo ukrepe, podprte iz Sklada, zlasti s pomočjo platforme ali ureditvijo informacijskih točk na lokalni in regionalni ravni. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije, zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada in namenjajo pozornost prostovoljcem v organizacijah upravičenkah in partnerskih organizacijah.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.

Pristojni organ za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih šest mesecev.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Organizacije upravičenke in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti izobesijo evropsko zastavo ali plakat (velikosti najmanj A3) z informacijami o dejavnosti, vključno z informacijo o finančni pomoči Evropske unije.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

4. Upravičenec in partnerske organizacije v ukrepih obveščanja in komuniciranja, povezanih z dejavnostjo, ki jo financira Evropska unija, potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

5. Pristojni organ obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki in nalepkami z zastavo Unije, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

6. Pristojni organ, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena spoštujejo predpise o varstvu podatkov in upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega:

 

(a) 85 % skupnih odhodkov;

 

(b) 85 % skupnih odhodkov, če se podpora izvaja v državi članici, ki je upravičena do podpore v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost, evropskega mehanizma za stabilnost ali kohezijskega sklada.

 

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Odhodki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022.

1. Odhodki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2023.

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dejavnosti se ne izberejo za pomoč iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

2. Dejavnosti se ne izberejo za pomoč iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec pristojnemu organu predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

Hrano in blago za najbolj ogrožene lahko kupijo partnerske organizacije same.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa, ter se dodajo sredstvom iz proračuna Sklada.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.

4. Če se od končnih prejemnikov zahteva plačilo, to ne sme presegati 10 % tržne cene.

 

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za končne prejemnike;

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za končne prejemnike ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali posredno zagotavljajo pomoč v hrani in/ali materialno pomoč končnim prejemnikom, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sistemi upravljanja in nadzora določajo:

črtano

(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;

 

(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;

 

(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih odhodkov;

 

(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

 

(e) sisteme poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;

 

(f) ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

 

(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

 

(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi.

 

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26 a

 

Države članice opravljajo upravni in fizični nadzor, da zagotovijo izvajanje operativnih programov v skladu z veljavnimi pravili, ter določajo kazni za primere nepravilnosti.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Odgovornosti držav članic

 

1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor operativnih programov.

 

2.

 

Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

 

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije.

 

Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 59 sprejme natančna pravila o obveznostih držav članic iz tega odstavka.

 

3. Država članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad. Države članice na zahtevo Komisiji poročajo o rezultatih takšnih preučitev.

 

4. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

 

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

črtano

Imenovanje in organizacija organov upravljanja in nadzora

 

1. Država članica za organ upravljanja imenuje nacionalni javni organ ali telo.

 

2. Država članica brez poseganja v odstavek 3 za organ za potrjevanje imenuje nacionalni javni organ ali telo.

 

3. Država članica lahko imenuje organ upravljanja, ki izvaja tudi naloge organa za potrjevanje.

 

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.

 

5. Če je spoštovano načelo ločevanja nalog, so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje, če je ustrezno, in revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

 

6. Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje pod pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

 

7. Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje dela operativnega programa zaupa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja. Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

 

8. Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njene odnose z organom upravljanja, organom za potrjevanje in revizijskim organom, odnose med takimi organi ter odnose takih organov s Komisijo.

 

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 32

črtano

Postopek imenovanja organov upravljanja in organov za potrjevanje

 

1. Države članice v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisijo uradno obvestijo o datumu in načinu imenovanja organa upravljanja in, kadar je to primerno, organa za potrjevanje.

 

2. Imenovanje iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem, ter skladnost sistema s členi 26, 27, 29 in 30, v skladu z merili za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 59.

 

3. Neodvisni organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

 

4. Države članice se lahko odločijo, da za namene te uredbe imenujejo organ upravljanja ali organ za potrjevanje, ki je že bil imenovan za operativni program, sofinanciran iz ESS na podlagi Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

 

Komisija lahko v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

 

Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu navedenih dokumentov.

 

5. Država članica nadzira imenovani organ in z uradno odločitvijo prekliče njegovo imenovanje, če eno ali več meril iz odstavka 2 ni več izpolnjenih, razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi država članica. Država članica Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja za imenovani organ in o kakršnih koli odločitvah o preklicu.

 

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 34

črtano

Sodelovanje z revizijskim organom

 

1. Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju revizijskih načrtov in metod ter nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih upravljanja in nadzora.

 

2. Komisija in revizijski organ se srečujeta redno in vsaj enkrat letno, razen če se dogovorita drugače, da pregledata letno poročilo o nadzoru, mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjata stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

 

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija kot vmesna plačila povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja iz sklepa o sprejetju operativnega programa, ki ustreza upravičenim javnim odhodkom iz zahtevka za plačilo. Letno razliko določi v skladu s členom 47(2).

1. Komisija kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja iz sklepa o sprejetju operativnega programa, ki ustreza upravičenim javnim odhodkom iz zahtevka za plačilo. Letno razliko določi v skladu s členom 47(2).

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ upravljanja zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratne pomoči partnerskim organizacijam zadosti sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

1. Pristojni organ zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratne pomoči partnerskim organizacijam zadosti sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ za potrjevanje redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna pomoč, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

1. Pristojni organ redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna pomoč, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ za potrjevanje vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

2. Pristojni organ vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje v skladu s členom 32(1).

3. Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju pristojnih organov.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43

črtano

Prekinitev roka za plačilo

 

1. Rok za plačilo zahtevka za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu finančne uredbe prekine za največ devet mesecev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 

(a) na podlagi informacij nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

 

(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami;

 

(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 45(1), ni bil predložen.

 

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko prekinitev omeji na del odhodkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

 

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 44

črtano

Začasna ustavitev plačil

 

1. Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del le-teh, če:

 

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

 

(b) so odhodki iz izkaza o odhodkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

 

(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 43;

 

(d) obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali podatkov o kazalnikih.

 

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

 

3. Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

 

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so nastali upravičencem in so jih ti plačali pri izvajanju dejavnosti, skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem;

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, vnesenih v računovodske izkaze pristojnega organa, kot so nastali upravičencem in so jih ti plačali pri izvajanju dejavnosti, skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem;

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ za potrjevanje lahko v računovodskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih odhodkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti odhodkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih odhodkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali iz njih izključijo.

2. Pristojni organ lahko v računovodskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih odhodkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti odhodkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih odhodkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali iz njih izključijo.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48

črtano

Dostopnost dokumentov

 

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

 

To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

 

2. Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

 

3. Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

 

4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 59 za določitev, kateri nosilci podatkov se lahko štejejo kot splošno sprejeti.

 

5. Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

 

6. Kadar so dokumenti samo v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

 

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, odkritimi v dejavnostih ali operativnem programu. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančno izgubo Sklada ter izvede sorazmerni popravek. Organ upravljanja finančne popravke evidentira v letne računovodske izkaze za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

črtano

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prispevek iz Sklada, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

črtano

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

črtano

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice glede izterjav na podlagi tega člena.

črtano

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 51

črtano

Finančni popravki Komisije

 

1. Komisija z izvedbenim aktom izvede finančne popravke s črtanjem celotnega ali dela prispevka Unije k operativnemu programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Računsko sodišče.

 

2. Kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava vodi k finančnemu popravku samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

 

(a) kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro dejavnosti s strani organa upravljanja za pomoč iz Sklada;

 

(b) kršitev je ali bi lahko vplivala na znesek odhodkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije.

 

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 53

črtano

Postopek finančnih popravkov Komisije

 

1. Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

 

2. Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Država članica lahko v dogovoru s Komisijo ta pregled omeji na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za ta pregled največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.

 

3. Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavkov 1 in 2.

 

4. Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

 

5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

 

6. Kadar Komisija ali Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša pomoč iz Sklada za operativni program.

 

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 54

črtano

Vračila v proračun Unije – izterjave

 

1. Vsako vračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, ki je napisan v skladu s členom 77 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

 

2. Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

 

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 56

črtano

Pravila o sprostitvi obveznosti

 

1. Komisija sprosti obveznosti za kateri koli del zneska iz operativnega programa, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, ki ni bil porabljen za plačilo predhodnega financiranja, vmesnih plačil in letne razlike do 31. decembra drugega finančnega leta po letu prevzema proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega zahtevek za plačilo, sestavljen v skladu s členom 38, ni bil predložen v skladu s členom 42.

 

Komisija za namen sprostitve obveznosti znesek izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2015 in 2020 prišteje šestino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

 

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

 

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015.

 

4. Del obveznosti, ki bo 31. decembra 2022 še neporavnan, se sprosti, če Komisija do 30. septembra 2023 ne prejme vseh dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 47(2).

 

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 57

črtano

Izjeme od sprostitve obveznosti

 

1. Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

 

(a) ker so bile dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom; ali

 

(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega ali dela operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega ali dela operativnega programa.

 

(c) Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

 

2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

 

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 58

črtano

Postopek sprostitve obveznosti

 

1. Kadar koli obstaja tveganje za uporabo sprostitve obveznosti iz člena 56, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

 

2. Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, državo članico in organ upravljanja obvesti o znesku sprostitve na podlagi teh informacij.

 

3. Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek sprostitve ali da predloži svoje pripombe.

 

4. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za operativni program. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz Sklada.

 

5. Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenim aktom spremeni sklep o sprejetju programa.

 

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delegirani akti začnejo veljati le, če jim niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njih ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Delegirani akti začnejo veljati le, če jim niti Evropski parlament niti Svet v štirih mesecih od dneva uradnega obvestila o njih ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 60 a

 

Prehodne določbe

 

Komisija sprejme potrebne finančne in regulativne določbe, po potrebi s prerazporeditvijo proračunskih sredstev, vnaprejšnjim financiranjem ali podaljšanjem veljavnosti Uredbe (EU) št.°121/2012, da zagotovi nadaljevanje programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam med letoma 2013 in 2014 v primeru zamude pri izvajanju te uredbe.

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Dodatek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

POSTOPEK

Naslov

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Referenčni dokumenti

COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

GD EMPL

19.11.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

19.11.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Younous Omarjee

27.11.2012

Obravnava v odboru

23.1.2013

19.2.2013

 

 

Datum sprejetja

19.3.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

5

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Catherine Bearder, Jean-Jacob Bicep, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Monika Smolková, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Justina Vitkauskaite, Oldřich Vlasák, Hermann Winkler, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vasilica Viorica Dăncilă, Karima Delli, Cornelia Ernst, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Ivari Padar, Mirosław Piotrowski, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Patrice Tirolien, Derek Vaughan, Iuliu Winkler

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (28.3.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

Pripravljavec mnenja: Marc Tarabella

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Povzetek predloga Komisije

Evropska unija si je v okviru strategije Evropa 2020 zastavila cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih je prizadela oziroma jih ogroža revščina ali socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Leta 2010 je bila skoraj četrtina vseh Evropejcev (116 milijonov) na pragu revščine ali socialne izključenosti. Kot je Komisija upravičeno opozorila, so razmere vsak dan hujše, saj v vseh državah Unije zadevajo vedno več prebivalstva in nove družbene skupine, kot so revni delavci ali upokojenci z nizkimi dohodki. Del tega prebivalstva oziroma 43 milijonov ljudi živi v hudem gmotnem pomanjkanju in ne more zadovoljiti svojih najosnovnejših potreb za preživetje, saj ne more dostopati do zadostne in kakovostne hrane. Poleg tega so najbolj ranljivi med njimi preveč oddaljeni od trga dela, da bi imeli koristi od ukrepov ESS v zvezi s socialnim vključevanjem.

Komisija predlaga ustanovitev Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki bo nadomestil Program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam, do katerega so bile nekatere države članice kritične, ker naj bi bila ta problematika socialno vprašanje, za katerega so odgovorne samo države članice. Novi sklad, ki bi moral delovati po pravilih strukturnih skladov, se bo osredotočal na pomanjkanje hrane, brezdomstvo in gmotno pomanjkanje pri otrocih. Financiral naj bi nakup hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo ter zagotavljal spremljevalne ukrepe za socialno vključevanje. Sklad je povezan s politikami ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU, njegovo financiranje pa bo zagotavljal samo ESS.

II. Kritične pripombe na predlog Komisije

1) Sredstva še zdaleč ne zadoščajo

a) Proračunska sredstva, ki jih Komisija predlaga za obdobje 2014–2020, znašajo 2,5 milijarde EUR. S tem bi se pomoč zmanjšala za eno milijardo v primerjavi z zneskom, ki je zdaj namenjen samo pomoči v hrani, ki se zagotavlja 20 državam članicam, ki sodelujejo v programu za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam. Na pogajanjih med voditelji držav in vlad se je ta znesek celo zmanjšal na 2,1 milijarde. V okviru sedanjega programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam je bilo za prejšnje večletno obdobje predvidenih 3,5 milijarde EUR. V času, ko se razmere slabšajo, je posebej presenetljivo, da se proračun za najbolj ogrožene osebe zmanjšuje. Številni državljani tega ne razumejo, kar med prebivalstvom krepi protievropska čustva.

b) Predlog, ki je omejen na nekatere skupine prebivalstva, je v nasprotju s samim ciljem strategije Evropa 2020. Merila za dodelitev sredstev upoštevajo le dva od štirih kazalnikov, ki so v strategiji Evropa 2020 uporabljeni za določanje revščine in izključenosti, in sicer prebivalstvo, ki trpi hudo gmotno pomanjkanje, in osebe, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Ti dve merili dejansko izključujeta socialno izključeno prebivalstvo in revno prebivalstvo, ki mu zelo grozi izključenost. Člen 4 namreč obravnava predvsem brezdomce in otroke.

c) Del sredstev sklada je poleg razdeljevanja hrane mogoče uporabiti za nakup osnovnega potrošniškega blaga za brezdomce ali otroke (oblačila). Sklad lahko podpira tudi dejavnosti socialnega vključevanja.

Poročevalec meni, da glede na nezadostna sredstva, namenjena hrani za najbolj ogrožene osebe, ne bi smeli preveč sredstev porabiti za drugo blago. Po njegovem mnenju se nujno socialno vključevanje že obravnava: države članice mu bodo morale v prihodnjih nacionalnih programskih obdobjih nameniti 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada.

2) Pravila za izvajanje določb sklada so izjemno toga in zapletena

Večina zakonskih predlogov v zvezi s skladom se zgleduje po pravilih za sedanje strukturne sklade, bremeni pa jih pretirana birokracija. Opisana pravila za upravljanje niso v skladu s ciljem sklada, ki zahteva prožnost in prilagodljivost v izrednih razmerah. Temu je treba dodati potrebo po vnaprejšnjem nakazilu sredstev, potrebnih za izvajanje ukrepov, kar lahko nekaterim državam članicam povzroči težave.

Poročevalec meni, da lahko tako težavno izvajanje privede do neučinkovitosti in protislovnega položaja, ko bi sredstva obstajala, vendar ne bi bila uporabljena.

3) Prehodno leto 2014 bo težavno

Zaradi zapletenosti izvajanja določb sklada je več kot verjetno, da bo ta začel delovati šele jeseni 2014. Torej bo prepozno, da bi v letu 2014 zadovoljili temeljne potrebe najbolj ogroženih oseb.

III. Predlogi poročevalca

O proračunu in načelih:

•   Ohraniti finančna sredstva na sedanji ravni, to je 3,5 milijard EUR za sedemletno obdobje.

•   Prejemniki pomoči naj bodo osebe, ki ustrezajo štirim kazalnikom, ki jih je EU uporabila v strategiji Evropa 2020.

•   Dati prednost hrani, ki je bistvena potreba najbolj ogroženih oseb, hkrati pa vsaki državi članici prepustiti odločitev, da deli pomoč glede na to, katere skupine prebivalstva jo najbolj potrebujejo.

•   Zaradi učinkovitosti mora Unija svoje delovanje vključiti v celosten in skladen pristop boja proti revščini in izključenosti, ki zajema potrebe ljudi. V teh okoliščinah se zdi nujno uporabiti vse politike Unije in vsa razpoložljiva sredstva: ESS, EKSRP, ESRR…

•   Zaloge intervencijskih proizvodov se bodo lahko še naprej uporabljale za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam. Poročevalec vseeno poudarja, da vrednosti teh zalog ne bi smeli odšteti od sredstev, dodeljenih Skladu.

•   Spodbujati je treba tudi donacije hrane.

O prehodnem letu 2014:

•   Predlagati bi bilo treba začasno rešitev. Po zgledu programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam bi lahko vsaki državi članici dali na voljo evropska sredstva iz različnih skladov, da bi začela izvajati svoj program.

IV. Možni so dopolnilni prispevki SKP Skladu– predlogi poročevalca

a) Olajšati donacije hrane in hkrati zmanjšati živilske odpadke

Poročevalec meni, da se je treba boriti proti nastajanju živilskih odpadkov, ki je velik problem v Evropi. Komisija in Evropski parlament (v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2012[1] – poročilo Caronna) sta menila, da se v celotni verigi ustvari približno 190 kg živilskih odpadkov na leto na Evropejca.

Poročevalec zato predlaga naslednje ukrepe:

•   Potrošnike seznaniti s pomenom informacij, koristnih za zdravje, ki jih zahteva zakonodaja Unije in so navedene na kmetijskih proizvodih in hrani, kot sta rok uporabe in priporočeni rok uporabe, saj ti navedbi ustvarjata veliko zmedo pri potrošnikih, kar je razlog za veliko zavržene hrane.

•   Pregledati evropske predpise o tržnih standardih za kmetijske proizvode (zlasti v sektorju sadja in zelenjave), da se spodbudi ponudba sadja in zelenjave, ki niso sortirani po velikosti.

•   Dati dovoljenje za odpiranje supermarketov in njihovo dejavnost pod izrecnim pogojem, da darujejo neprodano hrano.

b) Uporaba sredstev EKSRP

Obstajajo ukrepi iz reforme, ki spadajo v okvir dveh prednostnih nalog razvoja podeželja, ki lahko pomagajo pri boljši preskrbi najbolj ogroženih oseb s hrano.

– Prednostna naloga 3: Spodbujati organizacijo prehranske verige in zlasti kratkih dobavnih verig. Kratke verige z manjšim številom posrednikov in vzpostavljenimi družbenimi vezmi kmetu omogočajo, da dobro proda svoje izdelke po ceni, ki je dostopna potrošnikom. Poleg tega so mogoče naložbe v logistične platforme in platforme za predelavo neprodanih in konzerviranih proizvodov.

– Prednostna naloga 6: Spodbujati socialno vključevanje, zmanjševanje revščine in gospodarski razvoj.

c) Uporaba prihodnje reforme skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo

Namen Sklada je, da se ljudem omogoči uravnotežena prehrana z dobro hranilno vrednostjo. Sadje in zelenjava sta pomemben del obroka. Sedanji predpisi omogočajo, da se ti proizvodi brezplačno razdeljujejo dobrodelnim organizacijam, ustanovam, ki jih upravljajo države članice, ali javnim ustanovam (bolnišnicam, šolam, hospicem...). Partnerske organizacije Sklada jih morajo prejeti še več.

Predlogi SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

(1) Potreba po zagotavljanju hrane in kmetijskih proizvodov in pomoči najbolj ogroženim je zelo velika in v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo pomanjkanje ali celo hudo pomanjkanje hrane oziroma gmotno ali celo hudo gmotno pomanjkanje, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Leta 2010 je bila v Evropski uniji skoraj četrtina Evropejcev (119,6 milijona) na pragu revščine ali socialne izključenosti, kar je približno 4 milijone ljudi več kot leta 2009. Med njimi jih je 18 milijonov skoraj vsakodnevno odvisnih od paketov s hrano ali obrokov hrane, ki jih delijo prostovoljna združenja.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(4) S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevkom k zmanjšanju revščine v Uniji, ki ga daje zlasti z dobavo hrane, ter s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane in gmotnega pomanjkanja, zlasti za brezdomce in otroke.

Obrazložitev

S simbolično vsoto, ki jo zagotavlja Sklad, bi se bilo treba osredotočiti predvsem na zagotavljanje nujne pomoči v hrani. Vseeno pa države članice Sklada nikakor ne bi smele dojemati kot priložnosti za zmanjšanje proračunskih sredstev, namenjenih njihovim programom za odpravljanje revščine in ponovno socialno vključevanje, za katere so države članice še naprej odgovorne.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sklad ne more nadomestiti javnih politik držav članic za omejevanje potrebe po nujni pomoči v hrani in razvijanje trajnostnih ciljev in politik za popolno izkoreninjenje lakote, revščine in socialne izključenosti.

Obrazložitev

Države članice morajo še naprej razvijati dolgoročne, trajnostne projekte za izkoreninjenje revščine, pomanjkanja in socialne izključenosti. Te odgovornosti nikakor ni mogoče nadomestiti ali zmanjšati z uporabo virov iz Evropskega sklada.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

(6) Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga in kakovostjo hrane, razdeljenima najbolj ogroženim.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Določbe bi morale zagotavljati tudi skladnost Sklada s socialno in okoljsko politiko Unije, kot je boj proti nastajanju živilskih odpadkov.

Obrazložitev

Zavržena hrana je velika evropska sramota, proti kateri se je Unija odločila ukrepati. Vsi akterji Sklada bi morali vključiti instrumente in mehanizme, da bi pripomogli k boju proti nastajanju živilskih odpadkov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v smislu revščine in materialne deprivacije.

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v smislu revščine in gmotnega pomanjkanja, kot je na primer relativni prag revščine, ter upošteva število ljudi, ki se jih v vsaki državi članici lahko šteje za najbolj ogrožene..

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike gmotnega pomanjkanja, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem.

Najpomembnejše pomanjkanje, ki bi ga morale obravnavati države članice, je dostop do hrane. Program bi moral vključevati tudi elemente, potrebne za zagotovitev njegovega uspešnega in učinkovitega izvajanja.

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(12) Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti oceno.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev.

(13) Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da bi zagotovili obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev, ne da bi prizadeli dostojanstvo končnih prejemnikov.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

(15) Najnižja raven financiranja iz Sklada za operativne programe bi morala biti 85 %. Poleg tega je treba obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami, da se zagotovi najvišje možno prejemanje iz Sklada.

 

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

(16) Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enostavna, enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z enostavnimi in ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16 a) Večino dela v združenjih, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem hrane najbolj ogroženim osebam v Evropi, opravljajo prostovoljci. Zato postopek prijave za upravičenca Sklada ne sme biti preveč zapleten.

Obrazložitev

Čeprav je bistvenega pomena, da so evropski skladi pod sorazmernim nadzorom, kar zagotavlja, da se ustrezno uporabljajo, je pomembno tudi, da lahko tisti, ki sredstva potrebujejo, do njih tudi dostopajo. Zato postopek prijave za sodelovanje v Skladu ne sme biti preveč zapleten.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, skupaj s sredstvi Sklada, ne da bi se stroški uporabe odšteli od dodeljenih finančnih sredstev. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

Obrazložitev

Kadar obstajajo intervencijske zaloge, bi jih bilo treba dodati dodeljenim sredstvom, ne pa odšteti od njih, da bi se zagotovilo, da bi partnerske organizacije lahko predvidele dodeljena finančna sredstva.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Če se uporabijo intervencijske zaloge in hrana, ki bi bila sicer zavržena, to še ne pomeni, da ni treba poskrbeti za dobro upravljanje zalog in pametno upravljanje prehranske verige, s čimer se preprečijo sistematični strukturni presežki in se evropska proizvodnja uskladi s povpraševanjem.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b) Da bi najbolj ogroženim v družbi zagotovili široko podporo ter se borili proti nastajanju živilskih odpadkov, bi morale države članice odpraviti ovire, ki podjetjem otežujejo donacijo v obliki hrane in osnovnega potrošniškega blaga bankam hrane, organizacijam civilne družbe in drugim ustreznim akterjem.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov.

(19) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov, pri tem pa bi si morale vedno prizadevati za učinkovitost in zmanjšanje birokracije.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavljanju sistemov nadzora, je primerno zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(21) Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati pristojne organe, ki zagotavljajo dobro upravljanje Sklada. Opraviti bi morale primerna upravna in fizična preverjanja ter določiti kazni za nepravilnosti in tako zagotoviti izvajanje operativnih programov v skladu z veljavnimi pravili.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito uporabo Sklada in tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem operativnega programa, finančnim poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral letne računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so odhodki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

črtano

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

črtano

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Določiti bi bilo treba pooblastila in odgovornosti Komisije glede preverjanja učinkovitosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter zahtevanja ukrepov držav članic. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti za izvajanje revizij, osredotočenih na vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem, da bo lahko ocenila delovanje Sklada.

črtano

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

(27) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti enostavna skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

(32) Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezen in enostaven okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada.

(35) Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj, značilnosti ciljnih populacij Sklada in prostovoljni značaj organov, ki so upravičeni do pomoči.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(41) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravico do socialne pomoči in stanovanja, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(41a) V primeru zamude pri izvajanju te uredbe na začetku leta 2014 bi morala Komisija sprejeti potrebne prehodne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da se pomoč v hrani ne bi nenadoma zmanjšala in da osebe, ki so od te pomoči odvisne, ne bi trpele pomanjkanja hrane.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada.

Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti in enostavnosti Sklada.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih določijo pristojni nacionalni organi v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, zlasti nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi, ki se že ukvarjajo z razdeljevanjem hrane najbolj ogroženim ali ki zagotavljajo pomoč brezdomcem in osebam, ki jih je prizadela revščina ali socialna izključenost;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano in blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

Obrazložitev

Hrana je najosnovnejša potreba, ki partnerskim organizacijam in državam članicam omogoča, da stopijo v stik z osebami, ki so izključene iz družbenega življenja. To je najboljši način za zagotovitev učinkovitosti Sklada.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(6) „upravičenec“ pomeni neprofitno organizacijo ali javni ali zasebni organ, razen trgovskih podjetij, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in imajo koristi od morebitnih spremljevalnih ukrepov;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(9) „posredniški organ“ pomeni katero koli neprofitno organizacijo ali javni ali zasebni organ, razen trgovskih podjetij, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

Sklad spodbuja socialno in teritorialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji, med katerimi je na prvem mestu prehranska negotovost, z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam ter z lokalnimi in regionalnimi verigami dobaviteljev hrane, ki koristijo najbolj ogroženim osebam, saj jim dobavljajo hranljivo, zdravo in kakovostno hrano, s poudarkom na svežih in sezonskih živilih. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada, in uporabo lokalnih in regionalnih omrežij oskrbe s hrano.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 3 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sklad se uporablja za dopolnjevanje nacionalnih strategij in ne nadomešča ali krči nacionalnih, dolgoročnih in trajnostnih programov za izkoreninjenje revščine in socialne vključenosti, za katere so še naprej odgovorne države članice.

Obrazložitev

Države članice morajo še naprej razvijati dolgoročne, trajnostne projekte za izkoreninjenje revščine, pomanjkanja in socialne izključenosti. Te odgovornosti nikakor ni mogoče nadomestiti ali zmanjšati z uporabo virov iz Evropskega sklada.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta prednostno zdrava hrana in nato osnovno potrošniško blago za osebno uporabo.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije.

(6) Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije, na primer z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, v skladu s tretjo (spodbujanje organizacije prehranske verige) in šesto prednostno nalogo (spodbujanje socialnega vključevanja in zmanjšanje revščine) iz člena 5 Uredbe (ES) št. XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Obrazložitev

Zaradi učinkovitosti mora Unija svoje delovanje vključiti v celosten in skladen pristop boja proti revščini in izključenosti, ki zajema potrebe ljudi. V teh okoliščinah se zdi nujno uporabiti vse politike Unije in vsa razpoložljiva sredstva, med njimi tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

(8) Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. Zagotovijo tudi obveščanje širše javnosti o dosežkih Sklada in porabi njegovih sredstev.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

(9) Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. Zagotovijo tudi, da ga lahko partnerske organizacije in upravičenci enostavno uporabljajo.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(10) Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, kraja bivanja, starosti ali spolne usmerjenosti.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da kraj bivanja, zlasti na oddaljenem podeželju, ne bo oviral dostopa do sredstev Sklada.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

(11) Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov. Da bi preprečili nastajanje živilskih odpadkov in spodbujali donacijo neprodanih in neporabljenih prehrambnih proizvodov zaradi upoštevanja rokov uporabnosti, se zdi pomembno, da Komisija distributerjem in potrošnikom pojasni pojma „uporabno največ do“ in „uporabno najmanj do“, ki ju določajo predpisi Unije, in tako prepreči, da bi zavrgli hrano, ki je z zdravstvenega stališča še vedno primerna za uživanje.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, lahko vključujejo tudi predelavo nekaterih hitro pokvarljivih kmetijskih proizvodov, da se ti lahko dalj časa hranijo in razdelijo najbolj ogroženim, s čimer se preprečuje tudi nastajanje živilskih odpadkov. To so kmetijski proizvodi, ki jih proizvajalci ne pospravijo, ali kmetijski proizvodi, ki jih distributerji ne prodajo. Te dejavnosti lahko vključujejo tudi sadje in zelenjavo, ki ju prek operativnih skladov vzamejo združenja proizvajalcev in katerih prodaja po veljavni zakonodaji dovoljuje, da se dasta na voljo dobrodelnim organizacijam ali fundacijam, ki jih odobrijo države članice.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.

(12) Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih in pravičnih meril, ki zagotavljajo, da ima prednost preskrba s hrano in osnovnimi potrebščinami. Pri merilih za izbiro hrane imajo prednost izdelki evropskega porekla. Pri določitvi meril se upošteva prispevek hrane k zdravi in uravnoteženi prehrani končnih prejemnikov. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.

Obrazložitev

Osnovna preskrba s hrano in blagom mora imeti prednost pred drugimi ukrepi, da bi približno 43 milijonom Evropejcev, ki nimajo dovolj hrane ali se ne morejo ustrezno prehranjevati, zagotovili vsaj življenjski minimum.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Komisija, države članice in partnerske organizacije v vseh fazah prehranske verige prispevajo k boju proti nastajanju živilskih odpadkov, zlasti prek ukrepov za uporabo hrane, ki je še popolnoma užitna, a se je ne more več prodajati. Poleg tega mora tudi vzgoja prejemnikov prispevati k preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Komisija zagotovi, da se predpisi o DDV razlagajo enako v vsej Uniji, tako da se lahko izvedejo donacije v obliki hrane partnerskim organizacijam, ne da bi bili potencialni donatorji pri tem oškodovani.

Obrazložitev

DDV plača potrošnik. Kadar se distribucijsko podjetje odloči za donacijo partnerskim organizacijam, ki zagotavljajo preskrbo najbolj ogroženih, mora plačati DDV za izdelek, za katerega ni obračunalo DDV. To povzroča težave v državah članicah, zlasti glede razlage zakonodaje EU o DDV. Komisija bi morala državam članicam vse ustrezno pojasniti in tako omogočiti enotno izvajanje te zakonodaje in spodbujati donacijo hrane.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

1. Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 3 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

Obrazložitev

S proračunom, ki ga predlaga Komisija, bi se pomoč zmanjšala za eno milijardo v primerjavi z zneskom, ki je zdaj namenjen samo pomoči v hrani, ki se zagotavlja 20 državam članicam, ki sodelujejo v programu pomoči najbolj ogroženim. Treba je zagotoviti najmanj znesek, predviden za ta program, oziroma 3,5 milijarde za sedemletno obdobje.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Znesek razpoložljivih sredstev se lahko na pobudo Komisije pregleda in po potrebi spremeni v skladu z vplivom gospodarskih razmer na življenjski standard.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat:

3. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat:

 

(-a) prebivalstvo, ki mu primanjkuje hrane;

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo;

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo gmotno pomanjkanje;

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

 

(ba) relativni prag revščine, na primer odstotek prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu, katerega prihodki ne znašajo vsaj 60 % nacionalne mediane dohodka.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Države članice, ki nimajo vzpostavljenega nacionalnega programa in se odločijo za uporabo Sklada, v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predložijo operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;

(a) opredelitev vrst gmotnega pomanjkanja, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavanega gmotnega pomanjkanja opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter morebitnih predvidenih spremljevalnih ukrepov;

Obrazložitev

Osnovna preskrba s hrano in blagom mora imeti prednost pred drugimi ukrepi, da bi približno 43 milijonom Evropejcev, ki nimajo dovolj hrane ali se ne morejo ustrezno prehranjevati, zagotovili vsaj življenjski minimum.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

partnerske organizacije in pristojne organe;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

črtano

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

črtano

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

črtano

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;

črtano

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 1 – točka j – podtočka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;

i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada;

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

črtano

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.

črtano

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija oceni skladnost operativnega programa s to uredbo in njegov prispevek k ciljem Sklada, pri čemer upošteva predhodno oceno, izvedeno v skladu s členom 14.

1. Komisija oceni skladnost operativnega programa s to uredbo in njegov prispevek k ciljem Sklada.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje pet mesecev po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje tri mesece po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poročila o izvajanju in kazalniki

Poročila o izvajanju

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.

črtano

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.

črtano

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

črtano

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

6. Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

črtano

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.

1. Komisija se po potrebi sestane s posameznimi državami članicami, da z njimi preuči napredek pri izvajanju operativnega programa.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.

črtano

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju.

črtano

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.

1. Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

1. V programskem obdobju lahko pristojni organ izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

črtano

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe.

3. Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe, če ima na voljo dokaze o nepravilnosti pri njihovem izvajanju.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno učinkovitosti in enostavnosti upravljanja programov, trajnosti pridobljenih rezultatov, potreb, ki jih posredujejo partnerske organizacije, ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada.

1. Evropska komisija in države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada, partnerskih organizacij in njihovih prostovoljcev.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.

Pristojni organ za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so za vsako podprto dejavnost vsaj število upravičencev, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavanega gmotnega pomanjkanja.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, ali evropsko zastavo, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

Upravičenci in partnerske organizacije morajo širši javnosti zagotoviti dostop do informacij o svojih dejavnosti, razen informacij o končnih uporabnikih, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

5. Pristojni organ obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

6. Pristojni organ, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena spoštujejo predpise o varstvu osebnih podatkov in upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 18 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18

Člen 18

Sofinanciranje

Financiranje

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.

1. Stopnja financiranja operativnega programa je najmanj 85 % upravičenih javnih odhodkov, lahko pa je tudi 100 %.

 

Sklad se uporablja kot dopolnilo nacionalnih strategij – ne more pa nadomestiti odgovornosti organov držav članic za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti – zlasti z zagotavljanjem dolgoročnih, trajnostnih programov za ponovno vključevanje v družbo, in ne kot odgovor na trenutno pomanjkanje hrane in materialne potrebe.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja financiranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

črtano

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ukrepi v zvezi z razdeljevanjem hrane najbolj ogroženim na podeželju se lahko financirajo 100 %.

Obrazložitev

Pogosto prav na podeželju precej ljudi živi pod pragom revščine. Z odobritvijo 100 % financiranja lahko lokalni organi dosežejo večje število potencialnih upravičencev do sredstev iz sklada.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 19 – odstaveke 1 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

1. Države članice, ki imajo trenutne proračunske težave, lahko na zahtevo koristijo 100 % stopnjo financiranja. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dejavnosti se ne izberejo za pomoč iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

2. Dejavnosti se ne izberejo za pomoč iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec pristojnemu organu predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

Hrano in blago za končne prejemnike lahko kupijo partnerske organizacije same.

Obrazložitev

Sklad je namenjen najbolj ogroženim osebam, ki so širša kategorija oseb, ki potrebuje pomoč. Med drugim se člen 2(1) in (7) ter člena 3 in 21(4) izrecno nanašajo na najbolj ogrožene osebe. Ta predlog spremembe torej zagotavlja večjo doslednost uredbe.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, skupaj s sredstvi Sklada, ne da bi se stroški uporabe odšteli od dodeljenih finančnih sredstev.

Obrazložitev

Kadar obstajajo intervencijske zaloge, bi jih bilo treba dodati dodeljenim sredstvom, ne pa odšteti od njih, da bi se zagotovilo, da bi partnerske organizacije lahko predvidele dodeljena finančna sredstva.

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Materialna pomoč se lahko zagotovi v obliki vrednostnih bonov, ki se lahko uporabijo izključno za nakup hrane.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.

4. Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno ali po ceni, ki ne presega 10 % tržne cene in ni višja od stroškov, ki jih imajo imenovani organi pri njenem razdeljevanju.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

a) stroški nakupa hrane, ob spoštovanju zahtev glede kakovosti in prehranske varnosti, ter osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo končnih prejemnikov;

Obrazložitev

Sklad je namenjen najbolj ogroženim osebam, ki so širša kategorija oseb, ki potrebuje pomoč. Med drugim se člen 2(1) in (7) ter člena 3 in 21(4) izrecno nanašajo na najbolj ogrožene osebe. Ta predlog spremembe torej zagotavlja večjo doslednost uredbe.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za končne prejemnike ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

Obrazložitev

Sklad je namenjen najbolj ogroženim osebam, ki so širša kategorija oseb, ki potrebuje pomoč. Med drugim se člen 2(1) in (7) ter člena 3 in 21(4) izrecno nanašajo na najbolj ogrožene osebe. Ta predlog spremembe torej zagotavlja večjo doslednost uredbe.

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) stroški proizvodov, ki glede na razmerje med kakovostjo in ceno (in po potrebi trajnost) večkrat in ugotovljeno niso najbolj ekonomsko ugodna izbira med razpoložljivim proizvodi/blagom;

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

črtano

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) davek na dodano vrednost (DDV).

Obrazložitev

Možnost nujnega plačila DDV odrača številne potencialne donatorje, da ogroženim osebam zagotovijo hrano in drugo. To velja predvsem za male podjetnike in združenja. DDV bi zato moral šteti za strošek, ki je upravičen do pomoči iz programa.

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES.

črtano

Obrazložitev

Črtanje v skladu s spremembo odstavka 1.

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 25a

 

1. Države članice opravljajo upravni in fizični nadzor, da zagotovijo izvajanje operativnih programov v skladu z veljavnimi pravili, ter določijo kazni za primere nepravilnosti.

 

2. Države članice izpolnjujejo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzemajo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe.

 

3. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi.

 

4. Države članice vzpostavijo in izvajajo postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 26

črtano

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora držav članic

 

Sistemi upravljanja in nadzora določajo:

 

(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;

 

(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;

 

(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih odhodkov;

 

(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

 

(e) sisteme poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;

 

(f) ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

 

(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

 

(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi.

 

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Odgovornosti držav članic

 

1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor operativnih programov.

 

2. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

 

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije.

 

Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 59 sprejme natančna pravila o obveznostih držav članic iz tega odstavka.

 

3. Država članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad. Države članice na zahtevo Komisiji poročajo o rezultatih takšnih preučitev.

 

4. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

 

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

črtano

Imenovanje in organizacija organov upravljanja in nadzora

 

1. Država članica za organ upravljanja imenuje nacionalni javni organ ali telo.

 

2. Država članica brez poseganja v odstavek 3 za organ za potrjevanje imenuje nacionalni javni organ ali telo.

 

3. Država članica lahko imenuje organ upravljanja, ki izvaja tudi naloge organa za potrjevanje.

 

4. Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.

 

5. Če je spoštovano načelo ločevanja nalog, so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje, če je ustrezno, in revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

 

6. Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje pod pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

 

7. Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje dela operativnega programa zaupa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja. Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

 

8. Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njene odnose z organom upravljanja, organom za potrjevanje in revizijskim organom, odnose med takimi organi ter odnose takih organov s Komisijo.

 

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 29

črtano

Naloge organa upravljanja

 

1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

 

2. Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

 

(a) pripravi in Komisiji predloži letna poročila in končno poročilo o izvajanju;

 

(b) posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

 

(c) vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo;

 

(d) zagotovi, da se podatki iz točke (c) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem v skladu z določbami Direktive 95/46/ES.

 

3. Kar zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja:

 

(a) pripravi in uporablja ustrezne izbirne postopke in merila, ki so nediskriminacijski in pregledni;

 

(b) zagotovi, da izbrana dejavnost:

 

(i) spada v področje uporabe Sklada in operativnega programa;

 

(ii) izpolnjuje merila, določena v operativnem programu ter členih 20, 21 in 24;

 

(iii) upošteva načela, določena v členu 5(10), (11) in (12);

 

(c) zagotovi upravičencu dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti, finančnim načrtom in rokom izvedbe;

 

(d) pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);

 

(e) če se je dejavnost začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali so bili upoštevani predpisi Unije in nacionalni predpisi, pomembni za dejavnost;

 

(f) določi vrsto materialne pomoči, kateri se pripišejo odhodki dejavnosti.

 

4. Kar zadeva finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:

 

(a) preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni ter ali so upravičenci plačali odhodke, ki so jih predložili, in ali so v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti;

 

(b) zagotovi, da upravičenci, ki so vključeni v izvajanje dejavnosti, za katere se povrnejo stroški na podlagi člena 23(1)(a), vodijo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

 

(c) uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

 

(d) vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z odhodki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 26(g);

 

(e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe.

 

5. Preverjanja v skladu z odstavkom 4(a) vključujejo naslednja postopka:

 

(a) upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

 

(b) preverjanje dejavnosti na kraju samem.

 

Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerni z zneskom javne pomoči za dejavnost in stopnjo tveganja, ki je s temi preverjanji ter revizijami revizijskega organa opredeljena za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.

 

6. Preverjanje posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu z odstavkom 5(b) se lahko izvede z vzorčenjem.

 

7. Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, ureditev preverjanja iz odstavka 4(a) zagotavlja ustrezno ločitev nalog.

 

8. Komisija v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte o načinih izmenjave informacij iz odstavka 2(c).

 

9. Komisija v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte o pravilih v zvezi z ureditvijo revizijske sledi iz odstavka 4(d).

 

10. Komisija z izvedbenimi akti sprejme predlogo izjave o upravljanju iz odstavka 4(e). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

 

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 30

črtano

Naloge organa za potrjevanje

 

Organ za potrjevanje je odgovoren zlasti za:

 

1. pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih dokazilih in jih je preveril organ upravljanja;

 

2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe;

 

3. potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov ter da so odhodki, vneseni v izkaze, skladni z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi in so nastali v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi;

 

4. zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih evidenc za posamezne dejavnosti, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in letnih računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za dejavnost ali operativni program;

 

5. zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z odhodki;

 

6. upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;

 

7. računalniško vodenje računovodske evidence odhodkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;

 

8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.

 

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 31

črtano

Naloge revizijskega organa

 

1. Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov.

 

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte, s katerimi določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati navedene revizije.

 

2. Kadar revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je tak organ funkcionalno neodvisen.

 

3. Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi.

 

4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

 

5. Revizijski organ pripravi:

 

(a) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe;

 

(b) letno poročilo o nadzoru, ki vključuje ugotovitve revizij, izvedenih v predhodnem obračunskem letu.

 

Poročilo iz točke (b) zajema ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora ter sprejete ali predlagane popravne ukrepe.

 

6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in letnega poročila o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz odstavka 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

 

7. Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3) sprejme izvedbena pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije.

 

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 32

črtano

Postopek imenovanja organov upravljanja in organov za potrjevanje

 

1. Države članice v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisijo uradno obvestijo o datumu in načinu imenovanja organa upravljanja in, kadar je to primerno, organa za potrjevanje.

 

2. Imenovanje iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem, ter skladnost sistema s členi 26, 27, 29 in 30, v skladu z merili za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 59.

 

3. Neodvisni organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

 

4. Države članice se lahko odločijo, da za namene te uredbe imenujejo organ upravljanja ali organ za potrjevanje, ki je že bil imenovan za operativni program, sofinanciran iz ESS na podlagi Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

 

Komisija lahko v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

 

Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu navedenih dokumentov.

 

5. Država članica nadzira imenovani organ in z uradno odločitvijo prekliče njegovo imenovanje, če eno ali več meril iz odstavka 2 ni več izpolnjenih, razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi država članica. Država članica Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja za imenovani organ in o kakršnih koli odločitvah o preklicu.

 

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 33

črtano

Pooblastila in pristojnosti Komisije

 

1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje, letne izjave o upravljanju, letnih poročil o nadzoru, letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o izvajanju in revizij, ki jih izvedejo nacionalni organi in organi Unije, prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo ter da ti sistemi med izvajanjem operativnega programa uspešno delujejo.

 

2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu opravijo revizije ali preglede na kraju samem. Takšne revizije ali pregledi lahko zajemajo zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v operativnem programu ali njegovem delu, dejavnosti in dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali operativnega programa. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice.

 

Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpira Sklad, ali sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

 

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

 

3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

 

4. Komisija lahko od države članice zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji v zvezi z izvajanjem dejavnosti, sofinanciranih iz Sklada, ali delovanjem sistema upravljanja in nadzora.

 

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 34

črtano

Sodelovanje z revizijskim organom

 

1. Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju revizijskih načrtov in metod ter nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih upravljanja in nadzora.

 

2. Komisija in revizijski organ se srečujeta redno in vsaj enkrat letno, razen če se dogovorita drugače, da pregledata letno poročilo o nadzoru, mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjata stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

 

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ upravljanja zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratne pomoči partnerskim organizacijam zadosti sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

1. Pristojni organ zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratne pomoči partnerskim organizacijam zadosti sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ upravljanja zagotovi, da upravičenci skupni znesek javne pomoči prejmejo čim prej in v celoti in v vsakem primeru pred vključitvijo ustreznih odhodkov v zahtevek za plačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

2. Pristojni organ zagotovi, da upravičenci skupni znesek javne pomoči prejmejo čim prej in v celoti in v vsakem primeru pred vključitvijo ustreznih odhodkov v zahtevek za plačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Po sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa Komisija plača znesek predhodnega financiranja v višini 11 % skupnega prispevka Sklada za zadevni operativni program.

1. Po sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa Komisija plača znesek predhodnega financiranja v višini 20 % skupnega prispevka Sklada za zadevni operativni program.

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ za potrjevanje redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna pomoč, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

1. Pristojni organ redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna pomoč, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ za potrjevanje vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

2. Pristojni organ vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje v skladu s členom 32(1).

3. Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju pristojnih organov.

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43

črtano

Prekinitev roka za plačilo

 

1. Rok za plačilo zahtevka za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu finančne uredbe prekine za največ devet mesecev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 

(a) na podlagi informacij nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

 

(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami;

 

(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 45(1), ni bil predložen.

 

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko prekinitev omeji na del odhodkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

 

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 44

črtano

Začasna ustavitev plačil

 

1. Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del le-teh, če:

 

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

 

(b) so odhodki iz izkaza o odhodkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

 

(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 43;

 

(d) obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali podatkov o kazalnikih.

 

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

 

3. Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

 

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so nastali upravičencem in so jih ti plačali pri izvajanju dejavnosti, skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem;

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, vnesenih v računovodske izkaze pristojnega organa, kot so nastali upravičencem in so jih ti plačali pri izvajanju dejavnosti, skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem;

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ za potrjevanje lahko v računovodskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih odhodkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti odhodkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih odhodkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali iz njih izključijo.

2. Pristojni organ lahko v računovodskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih odhodkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti odhodkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih odhodkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali iz njih izključijo.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48

črtano

Dostopnost dokumentov

 

1. Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

 

To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

 

2. Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

 

3. Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

 

4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 59 za določitev, kateri nosilci podatkov se lahko štejejo kot splošno sprejeti.

 

5. Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

 

6. Kadar so dokumenti samo v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

 

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, odkritimi v dejavnostih ali operativnem programu. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančno izgubo Sklada ter izvede sorazmerni popravek. Organ upravljanja finančne popravke evidentira v letne računovodske izkaze za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

črtano

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prispevek iz Sklada, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

črtano

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

črtano

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice glede izterjav na podlagi tega člena.

črtano

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 51

črtano

Finančni popravki Komisije

 

1. Komisija z izvedbenim aktom izvede finančne popravke s črtanjem celotnega ali dela prispevka Unije k operativnemu programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Računsko sodišče.

 

2. Kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava vodi k finančnemu popravku samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

 

(a) kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro dejavnosti s strani organa upravljanja za pomoč iz Sklada;

 

(b) kršitev je ali bi lahko vplivala na znesek odhodkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije.

 

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 52

črtano

Merila za finančne popravke Komisije

 

1. Komisija izvede finančne popravke, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:

 

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil že izplačan operativnemu programu;

 

(b) država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 50 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

 

(c) je odhodek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.

 

Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih odhodkov v breme Sklada, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

 

2. Komisija pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem programu.

 

3. Kadar Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela v skladu s členom 50(2), obvestil, poslanih v skladu s členom 27(2), in vseh odgovorov države članice sama odloči glede finančnih posledic.

 

4. Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 59 o določitvi meril za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti.

 

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 53

črtano

Postopek finančnih popravkov Komisije

 

1. Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

 

2. Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Država članica lahko v dogovoru s Komisijo ta pregled omeji na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za ta pregled največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.

 

3. Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavkov 1 in 2.

 

4. Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

 

5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

 

6. Kadar Komisija ali Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša pomoč iz Sklada za operativni program.

 

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 54

črtano

Vračila v proračun Unije – izterjave

 

1. Vsako vračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, ki je napisan v skladu s členom 77 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

 

2. Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

 

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 55

črtano

Sorazmerni nadzor operativnih programov

 

1. Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 100 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred preverjanjem vseh zadevnih odhodkov na podlagi člena 47. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa in Komisije v obračunskem letu pred preverjanjem vseh zadevnih odhodkov na podlagi člena 47. Navedene določbe ne posegajo v odstavka 5 in 6.

 

2. Revizija dejavnosti lahko zajema vse faze izvajanja dejavnosti in vse ravni distribucijske verige, razen nadzora dejanskih končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja določa posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij.

 

3. Kadar je v najnovejšem revizijskem mnenju o operativnem programu navedeno, da ni znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na naslednjem srečanju iz člena 34(2) dogovori za zmanjšanje stopnje revizijskih dejavnosti, da bo sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne bo izvedla svojih revizij na kraju samem, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu, za katerega so bili računovodski izkazi potrjeni.

 

4. Če Komisija ugotovi, da se za operativni program lahko zanese na mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev svojih revizij na kraju samem na revizijo dela revizijskega organa, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v obračunskem letu, za katerega so bili računovodski izkazi potrjeni.

 

5. Revizijski organ in Komisija lahko revizije dejavnosti izvedeta kadar koli, če se pri oceni tveganja odkrije posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij, če obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa ter v 3 letih po potrditvi vseh odhodkov dejavnosti na podlagi člena 47 v okviru revizijskega vzorca.

 

6. Komisija lahko kadar koli izvede revizije dejavnosti, da oceni delo revizijskega organa, in sicer s ponovno izvedbo njegove revizijske dejavnosti.

 

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 56

črtano

Pravila o sprostitvi obveznosti

 

1. Komisija sprosti obveznosti za kateri koli del zneska iz operativnega programa, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, ki ni bil porabljen za plačilo predhodnega financiranja, vmesnih plačil in letne razlike do 31. decembra drugega finančnega leta po letu prevzema proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega zahtevek za plačilo, sestavljen v skladu s členom 38, ni bil predložen v skladu s členom 42.

 

Komisija za namen sprostitve obveznosti znesek izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2015 in 2020 prišteje šestino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

 

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

 

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015.

 

4. Del obveznosti, ki bo 31. decembra 2022 še neporavnan, se sprosti, če Komisija do 30. septembra 2023 ne prejme vseh dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 47(2).

 

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 57

črtano

Izjeme od sprostitve obveznosti

 

1. Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

 

(a) ker so bile dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom; ali

 

(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega ali dela operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega ali dela operativnega programa.

 

(c) Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

 

2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

 

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 58

črtano

Postopek sprostitve obveznosti

 

1. Kadar koli obstaja tveganje za uporabo sprostitve obveznosti iz člena 56, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

 

2. Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, državo članico in organ upravljanja obvesti o znesku sprostitve na podlagi teh informacij.

 

3. Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek sprostitve ali da predloži svoje pripombe.

 

4. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za operativni program. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz Sklada.

 

5. Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenim aktom spremeni sklep o sprejetju programa.

 

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 60 a

 

1. Za leto 2014 se določi prehodna ureditev, ki bo omogočala, da bodo hrano najbolj ogroženim osebam v Uniji razdeljevali organi, ki jih bodo določile države članice, razen trgovskih podjetij. Za namen te ureditve se da na voljo proizvode iz intervencijskih zalog, če pa ustreznih intervencijskih zalog za ureditev razdeljevanja hrane ni, se hrano kupi na trgu.

 

2. Države članice, ki želijo sodelovati pri ureditvi razdeljevanja hrane iz odstavka 1, Komisiji posredujejo program razdeljevanja hrane, ki vsebuje naslednje podatke:

 

a) podrobne značilnosti in glavne cilje teh programov;

 

b) imenovane organe,

 

c) zahteve za količine hrane, ki naj bi se razdelila v letu 2014, ter druge ustrezne informacije.

 

Države članice hrano izberejo na podlagi objektivnih meril, vključno s prehransko vrednostjo in primernostjo za razdeljevanje. Države članice lahko dajo prednost hrani s poreklom iz Unije.

 

3. Komisija določi načrt za leto 2014 na podlagi zahtev in drugih informacij iz točke c) prvega pododstavka odstavka 2, ki jih države članice predložijo v okviru svojega programa razdeljevanja hrane. Določi se finančni prispevek Unije za posamezne države članice.

 

Če proizvodi, vključeni v načrt za leto 2014, niso na voljo v intervencijskih zalogah države članice, v kateri so takšni proizvodi potrebni, Komisija določi prenos teh proizvodov v to državo članico, in sicer iz držav članic, v katerih so v intervencijskih zalogah na voljo.

 

4. Hrana se imenovanim organom izroči brezplačno. Hrana se najbolj ogroženim osebam razdeli:

 

a) brezplačno ali

 

b) za ceno, ki v nobenem primeru ne presega višine, upravičene s stroški, ki jih imajo imenovani organi pri razdeljevanju, in ki niso upravičeni stroški iz točk a) in b) drugega pododstavka odstavka 7.

 

5. Države članice, ki sodelujejo pri ureditvi razdeljevanja hrane iz odstavka 1:

 

a) predložijo Komisiji poročilo o izvedbi programa razdeljevanja hrane;

 

b) Komisijo pravočasno obveščajo o razvoju dogodkov, ki vplivajo na izvajanje programov razdeljevanja hrane.

 

6. Unija financira upravičene stroške v okviru programa. To financiranje je v skladu z operativnim programom, predloženim za obdobje 2014–2020.

 

7. Upravičeni stroški v okviru programa so:

 

a) stroški hrane, ki izhaja iz intervencijskih zalog;

 

b) stroški hrane, kupljene na trgu;

 

c) stroški prevoza hrane iz intervencijskih zalog med državami članicami.

 

V okviru finančnih sredstev, ki so na voljo za izvajanje načrta za leto 2014 v posamezni državi članici, lahko pristojni nacionalni organi za upravičene štejejo naslednje stroške:

 

a) stroške prevoza hrane v skladišča imenovanih organov;

 

b) naslednje stroške, ki nastanejo imenovanim organom, če so neposredno povezani z izvajanjem načrta za leto 2014:

 

i) upravne stroške;

 

ii) stroške prevoza med skladišči imenovanih organov in končnimi mesti razdeljevanja;

 

iii) stroške skladiščenja.

 

8. Države članice opravijo upravna in fizična preverjanja, s katerimi zagotovijo, da je izvajanje načrta za leto 2014 v skladu z veljavnimi pravili, in določijo kazni za nepravilnosti.

 

9. Na embalaži hrane, razdeljene v okviru načrta za leto 2014, ter na mestih razdeljevanja so jasno vidne besede „Pomoč Evropske unije“, ki jih spremlja simbol Evropske unije.

 

10. Ureditev razdeljevanja hrane iz odstavka 1 ne posega v nacionalne ureditve, ki zagotavljajo razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam in so v skladu s pravom Unije.

 

11. Ta člen se uporablja do izteka načrta za leto 2014.

Obrazložitev

Nova shema mora stopiti v veljavo 1. januarja 2014. V skladu z začasnim vzvratnim načrtovanjem izvedbe bo morala biti shema v državah članicah operativna približno 10 mesecev prej. To seveda ni mogoče, saj bo uredba v najboljšem primeru sprejeta sredi leta 2013. Zato bi bilo treba za leto 2014 predvideti poenostavljeni prehodni postopek, osredotočen zgolj na pomoč v hrani, ki ima absolutno prednost. Predlaga se torej, da bi povzeli postopek iz evropskega programa za pomoč najbolj ogroženim in ga vključili v sedanji predlog (s posledičnim financiranjem iz Evropskega socialnega sklada).

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Priloga 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga se črta.

POSTOPEK

Naslov

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Referenčni dokumenti

COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

19.11.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

19.11.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Marc Tarabella

3.12.2012

Obravnava v odboru

21.2.2013

 

 

 

Datum sprejetja

25.3.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Iratxe García Pérez, Julie Girling, Martin Häusling, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, George Lyon, Mairead McGuinness, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

María Auxiliadora Correa Zamora, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Jean-Paul Gauzès, Christa Klaß, Astrid Lulling, Jacek Włosowicz, Milan Zver

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (8.4.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
(COM(2012)0617 – C7‑0358/2012 – 2012/0295(COD))

Pripravljavka mnenja: Marije Cornelissen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim je za ženske pomemben vsaj iz dveh razlogov. Med najbolj ogroženimi osebami v EU je največ žensk. Feminizacija revščine se zaradi upada gospodarske rasti še povečuje. Med osebami, ki živijo v revščini, je mnogo starejših žensk z nizkimi pokojninami, mater samohranilk, ločenih žensk in žensk s slabo plačano ali negotovo zaposlitvijo.

Poleg tega so ženske še vedno glavni skrbniki v družini: so tiste, ki kupujejo hrano, kuhajo in skrbijo za vse v zvezi s prehranjevanjem družine. Če se družinski prihodek zmanjša, so pogosto ženske tiste, ki se obrnejo na banko hrane ali drugo organizacijo pomoči, kadar prihodek ne zadostuje za prehranjevanje družine.

Z upoštevanjem tega sem pripravila predlog, ki presega vključevanje enakosti spolov in zahteva razčlenjenost podatkov po spolu. Za ženske je bistvenega pomena, da 1. januarja 2014, ko se bo zaključil sedanji program, ki ga uporablja 19 držav članic, zagotavljanje pomoči EU v hrani ne bo prenehalo naenkrat. Da bi zagotovili, da bo Sklad upošteval odvisnost, ki je nastala v 25-ih letih, je treba prilagoditi dodeljevanje sredstev držav članic in upoštevati nekatere glavne pomisleke tistih držav članic v Svetu, ki Skladu nasprotujejo.

Razdelitev sredstev med državami članicami

Sedanji program 19 državam članicam zagotavlja 500 milijonov EUR na leto. Komisija je za obdobje 2014–2020 za novi sklad predlagala 2,5 milijard EUR, Svet pa je ta znesek v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, ki potekajo v času pisanja, znižal na 2,1 milijard EUR, kar pomeni znatno zmanjšanje. Po sedanjem predlogu je udeležba obvezna za vse države; to pa pomeni, da bo znižanih sredstev po razdelitvi manj, dodeljena pa bodo tudi državam, ki sedaj ne koristijo pomoči EU v hrani in tega iz različnih razlogov morda tudi ne želijo, npr. ker že obstajajo neodvisne strukture. Če ostane predlog za Sklad nespremenjen, bodo tisti, ki so sedaj odvisni od programa, hudo prikrajšani.

Zato sem pripravila več predlogov, da bi EU prevzela odgovornost za sedanjo odvisnost od pomoči EU v hrani:

Udeležba za države članice ne bi smela biti obvezna, pač pa bi morale imeti možnost, da se zanjo odločijo ali ne.

Kazalniki, ki se uporabljajo za razdeljevanje sredstev, bi morali vključevati odstotek materialno ogroženih v državi in bolj posodobljene podatke o nedavnih spremembah glede prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela. Upoštevati bi bilo treba obseg odvisnosti od predhodnih programov pomoči v hrani.

Stopnjo sofinanciranja bi bilo treba prilagoditi glede na raven blaginje v državah članicah ter tako zagotoviti, da bo Sklad dosegel tiste, ki ga najbolj potrebujejo.

Državam članicam, ki Skladu načeloma nasprotujejo, tako ne bo treba proti njihovi volji sodelovati v Skladu, zaradi česar mu bodo morda manj nasprotovale.

Krepitev lokalnih dobavnih verig hrane in izmenjava dobre prakse

Pomoč EU v hrani za mnoge organizacije za pomoč ni edini vir hrane, v mnogih državah članicah pa banke hrane delujejo brez javne podpore, tako da izkoristijo hrano, ki jo ponudijo lokalne dobavne verige hrane.

Organizacije za pomoč in države članice bi morale imeti možnost, da v mejah varnosti hrane in higiene bolje izkoristijo hrano, ki bi se sicer zavrgla. Da bi organizacije za pomoč lahko zgradile strukturirane odnose s proizvajalci, supermarketi, kmeti, restavracijami idr., potrebujejo določene zmogljivosti, kot je prevoz hrane, zmogljivosti IKT in logistično znanje, kampanje ozaveščanja javnosti za pritegnitev zasebnih donatorjev, znanja in spričevala za ravnanje s hrano v skladu z zdravstvenimi predpisi, itd. Sklad bi moral organizacijam za pomoč zagotoviti sredstva za razvoj in krepitev strukturiranih odnosov z donatorji hrane in finančnih virov. S tem sta izpolnjena dva cilja: preprečevanje, da bi se hrana zavrgla, ter omogočanje organizacijam za pomoč, da postanejo manj odvisne od neposredne pomoči EU v hrani.

Poleg tega bi moral Sklad spodbujati izmenjavo dobre prakse po vsej EU, med organizacijami, ki so odvisne od pomoči EU v hrani, in tistimi, ki niso, ter razširjanje socialnih inovacij na področju pomoči najbolj ogroženim.

Preprečevanje novih odvisnosti in zmanjševanje obstoječe odvisnosti

Najbolj pomemben vidik Sklada je, da tistim, ki so odvisni od predhodnih programov EU, zagotavlja, da v letu 2014 ne ostanejo naenkrat brez hrane. Možnosti, da Svet odobri ustanovitev Sklada, bodo večje, če si bo Sklad prizadeval za postopno zmanjševanje odvisnosti od neposredne pomoči EU v hrani in preprečil nastanek novih odvisnosti. Organizacijam za pomoč bi lahko zagotovili podporo z zmogljivostmi, materiali in drugo pomočjo, ki jo potrebujejo, da bi se lahko postopno povezale z lokalnimi dobavnimi verigami hrane, kot so supermarketi, proizvajalci, kmetje idr., tako da najbolj ogroženi ne bodo ne zdaj ne v prihodnosti prikrajšani za pomoč v hrani.

Usklajenost s strukturnim zmanjševanjem revščine

Končni cilj politik na področju revščine mora biti odprava revščine pri najbolj ogroženih osebah, med katerimi so v večini ženske. Zato ni pomembno le to, da organizacije za pomoč, ki sodelujejo v Skladu, izvajajo dejavnosti za socialno vključevanje in da se Sklad poveže z nacionalnimi programi za odpravljanje revščine, pač pa tudi, da organizacije za pomoč lahko razvijajo dejavnosti za socialno vključevanje v povezavi s financiranjem iz Evropskega socialnega sklada, pri čemer se prepreči dvojno financiranje istih operacij za pomoč.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(2) V skladu z opredelitvijo iz strategije Evropa 2020 naj bi bilo leta 2011 revščini in/ali socialni izključenosti izpostavljenega približno 24,2 % evropskega prebivalstva (po ocenah Eurostata 119,6 milijona ljudi, od tega 25 milijonov otrok, v EU-27). Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, zlasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela in ki izvajajo ukrepe fiskalne konsolidacije, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS]. Ta razvoj je v nasprotju z enim glavnih ciljev strategije Evropa 2020 in ga ogroža, namreč zmanjšati število revnih v Uniji za 20 milijonov, začenši z najbolj ogroženimi, med katerimi prevladujejo ženske in otroci.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Po podatkih za leto 2011 je bila stopnja revščine med ženskami v EU-27 približno 17 %, kar je med drugim posledica brezposelnosti med ženskami, razlik v plačah in feminizacije dela s skrajšanim delovnim časom.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Ker bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da se v vseh fazah priprave, načrtovanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja skladov skupnega strateškega okvira (SSO) spodbujata enakost moških in žensk ter usklajeno vključevanje vidika enakosti spolov, pri čemer se uporabijo metode za ocenjevanje upoštevanja enakosti spolov pri načrtovanju proračuna.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Unija je od leta 1987 svojim najbolj ogroženim državljanom, med katerimi so v večini ženske, zagotavljala neposredno pomoč v hrani iz kmetijskih zalog. To je povzročilo, da so najbolj ogrožene osebe postale odvisne od neposredne dobave hrane za najbolj ogrožene, ki jo zagotavlja Unija. Mnogi upravičenci imajo dobavne vire, ki niso del podpore Unije, kot so lokalni ali regionalni supermarketi, kmetje, proizvajalci, restavracije idr. Sklad bi moral podpirati razvoj ali krepitev teh lokalnih dobavnih verig.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Za čim večjo učinkovitost nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bi morale države članice, kadar je to primerno, v okviru spremljevalnih ukrepov podpreti zagotavljanje zavetišč in/ali socialnih stanovanj za brezdomce.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) Potrebni so ukrepi na ravni Unije, če upoštevamo stopnjo revščine in socialne izključenosti v Uniji (v letu 2010 je bila četrtina evropskih državljanov, kar znaša 116 milijonov ljudi, med njimi velika večina žensk, izpostavljena tveganju revščine ali socialne izključenosti), ki se še naprej povečuje ne le zaradi gospodarske krize, ki je zmanjšala sposobnost nekaterih držav članic, da bi ohranile zadovoljivo raven socialnih izdatkov in naložb, da bi se izognili nadaljnjemu poslabšanju socialne kohezije in da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d) Strategije in poti za izhod iz revščine ali bede morajo upoštevati dejstvo, da je za najbolj ogrožene problem predvsem izguba dostojanstva in samostojnosti kot človeka in kot državljana, zaradi česar so tako posamezniki kot njihove družine še bolj občutljivi in še bolj dovzetni za diskriminacijo, to pa ima hude posledice za ženske in njihove otroke.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4e) Ženske so glavne prejemnice sredstev iz Sklada, ne le zato, ker so najbolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, temveč tudi zato, ker so pogosto odgovorne za preživetje svojih družin.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4f) Države članice bi morale prevzeti vodilno vlogo pri ocenjevanju potreb najbolj ogroženih državljanov. Sklad bi moral zato preprečiti nastanek novih struktur, od katerih bi bili odvisni upravičenci do pomoči, kot je opredeljeno v členu 4(1).

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Te določbe morajo tudi zagotoviti skladnost Sklada s socialno in okoljsko politiko Unije, kamor spada boj proti vsem oblikam diskriminacije pri načrtovanju, izvajanju in dostopu do pomoči, pa tudi proti nastajanju živilskih odpadkov, vključno s kampanjami za ozaveščanje, v katerih imajo lahko ženske strateško vlogo.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v smislu revščine in materialne deprivacije.

(7) Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike pri revščini in materialni deprivaciji, kot sta prag relativne in absolutne revščine.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(8) Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in utemeljiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Države članice bi morale najprej zagotoviti dostop do hrane. Program bi moral vključevati tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

Obrazložitev

Hrana je najosnovnejša potreba, ki partnerskim organizacijam in državam članicam omogoča, da stopijo v stik s temi osebami, ki so izključene iz družbenega življenja. To je najboljši način za zagotovitev učinkovitosti Sklada.

Predlog spremembe  13</