POROČILO o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo

14.6.2013 - (2012/2295(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Paolo Bartolozzi

Postopek : 2012/2295(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0201/2013

Predložena besedila :

A7-0201/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 23
CRE 01/07/2013 - 23

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.15

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0302

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za razvoj
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo

(2012/2295(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU 2020: evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri[1],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ (COM(2011)0025) in svoje resolucije o tem sporočilu[2],

– ob upoštevanju sklepov britanskega predsedstva Sveta iz leta 2005 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo“), nemškega predsedstva Sveta iz leta 2007 („Na poti k na znanju temelječemu biogospodarstvu“) in belgijskega predsedstva Sveta iz leta 2010 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo: dosežki in izzivi“),

– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0201/2013),

A. ker naj bi se število svetovnega prebivalstva do leta 2050 s 7 milijard povečalo na več kot 9 milijard, kar bo po ocenah privedlo do 70-odstotnega povečanja povpraševanja po hrani in močnega pritiska na zaloge vode;

B. ker si je treba zaradi pomanjkanja naravnih rezerv po svetu, povečanja pritiskov na obnovljive surovine in globalnih učinkov podnebnih sprememb prizadevati za gospodarno rabo virov;

C. ker dolgoročen, inovativen in učinkovit pristop ne bo zagotovil le večje trajnosti, ampak bo nudil tudi podporo razvoju podeželja in regij, prispeval k morebitnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k večji trajnosti proizvodnje, zagotovil pa bo tudi razširjanje industrijskih inovacij skozi celotno vrednostno verigo;

D. ker bo prehod v trajnostno gospodarstvo omogočil krepitev konkurenčnosti evropskega industrijskega in kmetijskega sektorja in povečanje gospodarske rasti ter tako prispeval k spodbujanju znatnega povečanja zaposlovanja v Evropi;

E. ker je uspešno biogospodarstvo za Evropo odvisno od razpoložljivosti surovin (iz kmetijstva, gozdarstva in biološko razgradljivih odpadkov), katerih upravljanje in pridobivanje je trajnostno;

F. ker promet biogospodarstva v EU znaša že skoraj 2 bilijona EUR in ker naj bi primarna proizvodnja, predelava hrane in industrijska biotehnologija ter biorafinerije znatno rasle;

Splošne ugotovitve

1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in akcijski načrt za udejanjanje biogospodarstva za Evropo, ki ga ta vsebuje;

2. meni, da je s pomočjo biogospodarstva možna cenejša proizvodnja industrijskih in potrošniških surovin, saj se porabi manj energije, manjše pa je tudi onesnaževanje okolja;

3. se strinja, da prehod v pametno, trajnostno in vključujoče biogospodarstvo ne bi smelo temeljiti le na izkoriščanju obnovljivih naravnih virov z majhnim vplivom na okolje, ampak tudi na njihovi trajnostni rabi, ki upošteva okoljske, gospodarske in socialne vidike, ob nadaljnji rabi bioloških virov v mejah obnove ekosistema;

4. poudarja, da je treba nujno nemudoma ukrepati v podporo inovacijam in naložbam v nove tehnike in poslovne modele ter ustvariti spodbude, ki bodo dolgoročno koristile gospodarstvu; poudarja, da ima pri uresničevanju trajnostne gospodarske rasti poglavitno vlogo zasebni sektor;

5. meni, da je biogospodarstvo osnovni pogoj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti pa njenih pobud Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

6. odobrava podporo Komisije koreniti spremembi v pristopu Evropske unije do proizvodnje, porabe, predelave, skladiščenja, recikliranja in odstranjevanja bioloških virov;

7. poudarja, da je v biogospodarstvu zaposlenih že 22 milijonov ljudi, skupaj več kot 9 % zaposlenih, kar pomeni velik potencial za zaposlitev milijonov ljudi;

8. podpira predlog Komisije glede vzpostavitve projektne skupine in časovnega načrta za biotehnološke industrije, v katerem bo opredelila prispevek obnovljivih virov in biotehnologije k trajnostnemu razvoju in spodbudila regije in gospodarske subjekte k razvoju novih inovacij za sektor biogospodarstva;

9. poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne in regionalne akcijske načrte za biogospodarstvo, in prosi Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti predloži poročilo o udejanjanju biogospodarstva;

10. poudarja, da je Evropska unija na različnih področjih bioznanosti in biotehnologij vodilna v svetu; meni, da bo prehod v biogospodarstvo Evropi omogočil, da bo dosegla pomemben napredek na področju nizkoogljičnega gospodarstva, inovacij in konkurenčnosti, in okrepil njeno vlogo na mednarodni ravni;

11. izpostavlja pomembnost in ogromen potencial učinkovite rabe virov in energije; poudarja, da je treba „proizvajati več z manj“, da bo biogospodarstvo ostalo trajnostno;

12. meni, da biogospodarstvo za Evropo ne bi smelo zgolj nadomestiti sedanjega gospodarstva, ki temelji na fosilnih virih, ali ponavljati dosedanjih potratnih ravnanj in vzorcev porabe, ampak bi se moralo razviti v učinkovitejši in bolj trajnosten model, ki bo upošteval vlogo socialnega in okoljskega upravljanja vzdolž vseh vrednostnih verig v biogospodarstvu;

13. pozdravlja potekajočo revizijo zakonodaje Unije o biogorivih, katere namen je ublažiti negativne učinke posrednih sprememb rabe zemljišč ter spodbujati trg naprednejših biogoriv in njihov razvoj, kar bi omogočilo večjo uporabo neprehrambenih surovin, kot so odpadki, ostanki ter lesno-celulozni in celulozni materiali;

14. opozarja, da bi bilo treba v direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o kakovosti goriva vključiti dejavnike posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) za pogonska biogoriva in druga tekoča in plinasta biogoriva ter zavezujoča merila trajnosti za rabo trdne biomase; poziva Komisijo, naj predlaga okvirno direktivo o biomasi, ki bo zajemala vse vrste rabe biomase (energija, pogonska goriva, materiali, kemikalije) in uvedla hierarhijo biomase;

Investicije v raziskave, inovacije in spretnosti

15. spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za usklajevanje na področju raziskav in razvoja, ki presega meje držav članic in razmejitve med različnimi sektorji, in poudarja zlasti potrebo po preučevanju ocen trajnostnih meja bioloških virov, pri čemer je treba upoštevati funkcije ekosistemov in naravnih prehranjevalnih verig, pa tudi povpraševanje ljudi po hrani;

16. poziva k natančnejši preučitvi socialnih in okoljskih priložnosti ter potencialnih stroškov biogospodarstva glede na njegove različne potencialne učinke in morebitne napačne metode izkoriščanja biogospodarstva v povezavi z uporabo redkih naravnih virov, nevarnostjo, da bi škodovali okolju, izgubljanjem biotske raznovrstnosti in priložnostjo za ohranitvena prizadevanja;

17. podpira ustanovitev odbora strokovnjakov za biogospodarstvo, ki bo prispeval h krepitvi sinergije in skladnosti med politikami in pobudami, in biogospodarskega observatorija, da bi spodbujali vzajemno učenje in zagotovili nenehno izmenjavo znanja in informacij med raziskovalnimi inštituti, podjetji, ustanovami, univerzami, regionalnimi izvajalci, kmeti in prebivalci na podeželju ter da bi pospešili opredelitev zakonodajnega okvira, ki bo povečal in spodbujal raziskave, uporabo njihovih rezultatov in trženje inovacij;

18. opozarja na pomembnost uporabe previdnostnega načela pri rabi biotehnologij, zlasti na področjih gensko manipuliranih organizmov in sintezne biologije;

19. meni, da je treba oblikovati multidisciplinarne in medsektorske programe obveščanja in usposabljanja, da bi zagotovili dostopnost rezultatov raziskav zainteresiranim stranem, vključno s potrošniki, in jim tako omogočili večjo obveščenost in dali možnosti za sodelovanje;

20. poziva k odpravi obstoječih ovir za uvajanje inovacij vzdolž celotne vrednostne verige, zlasti z izvajanjem hitrih in strokovnih postopkov EU za odobritev biotehnoloških proizvodov in zagotavljanjem veliko hitrejšega dostopa do trga;

21. poziva Komisijo, naj predlaga praktične ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe proizvodov biogospodarstva na regionalni ravni, pri katerih bodo regije celostno zajete;

22. poudarja, da biogospodarstvo zahteva nadaljnji razvoj novih spretnosti, znanj in disciplin in/ali da se jih vključi v reševanje družbenih sprememb, povezanih z biogospodarstvom, ter tako podpre konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest, potrebe industrije ter večjo usklajenost znanj in delovnih mest;

23. poudarja, da biogospodarstvo potrebuje vrhunsko strokovno znanje in usposobljeno delovno silo; trdi, da je treba v regijah Evropske unije zagotavljati poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje ter pri tem upoštevati njihove posebne značilnosti; poudarja, da široko zasnovani sistemi izobraževanja in usposabljanja v regijah spodbujajo tudi širitev poslovanja;

24. pozdravlja predlog Komisije glede dodelitve sredstev v višini 4,5 milijarde EUR v okvirnem programu za raziskave „Obzorje 2020“ in upa, da bodo ta sredstva na voljo vsem sektorjem in instrumentom na področju biogospodarstva za nadaljnje izboljševanje inovacij, vključno z raziskavami o mejah ekosistemov ter ponovni uporabi in recikliranju biomaterialov;

25. meni, da biorafinerije, katerih obratovanje temelji na lokalnih trajnostnih biomaterialih, ki ne izpodrivajo hrane ali drugih vrednejših načinov njihove rabe, predstavljajo temeljno orodje, ki z inovativnimi postopki in naložbami v krožno gospodarstvo omogoča izvajanje vzornih procesov za obnovo opuščenih obratov in oživljanje področij, ki so se znašla v krizi, in upa, da se bo ta pristop spodbujal tudi v prihodnje;

26. poudarja, da so zadostne količine trajnostnih surovin potrebne za uspešno obratovanje biorafinerij v Evropi; poudarja, da bo to zahtevalo tudi izboljšanje infrastrukture za skladiščenje in prevoz ter razvoj potrebne logistike;

27. poudarja, da v Evropi obstaja le omejeno število demonstracijskih obratov in da so potrebne večje investicije, da bi ohranili vodilno vlogo evropskih industrij v sektorju biorafinerij; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pilotne in demonstracijske dejavnosti za nadgradnjo proizvodov in procesov;

28. poudarja, da morajo biti politike na področju biogospodarstva bolje zasnovane, tako da bodo zagotavljale kaskadno uporabo biomase; v zvezi s tem poziva k oblikovanju pravnega instrumenta, ki bo omogočil učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo tega dragocenega vira; poudarja, da bi morali s tem instrumentom vzpostaviti načelo kaskadne uporabe v piramidi biomase ter pri tem upoštevati njene različne segmente in okrepiti njene najvišje ravni; poudarja, da bi s takim pristopom zagotovili hierarhično, pametno in učinkovito uporabo biomase ter ustvarjanje dodane vrednosti in podporne ukrepe, na primer usklajevanje raziskav vzdolž celotne vrednostne verige;

Okrepljeno vzajemno delovanje politik in vključevanje zainteresiranih strani

29. meni, da je treba zagotoviti celovit, skladen, medsektorski in interdisciplinaren pristop k biogospodarstvu, in poziva k harmonizaciji različnih politik EU s tega področja in ustreznih vodilnih načel, na primer previdnostnega načela, v različnih sektorjih (časovni načrt za učinkovito rabo virov, Unija inovacij, pobuda za surovine, Obzorje 2020, kohezijska politika, skupna kmetijska in skupna ribiška politika, direktiva o energiji iz obnovljivih virov, okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o embalaži ter posebni ukrepi na področju bioloških odpadkov); meni tudi, da je treba na ravni Evropske unije in nacionalni ravni vzpostaviti enoten, dolgoročen in stabilen zakonodajni okvir, ki bo spodbujal biogospodarstvo v Evropi in povečeval naložbe vanj;

30. poziva Komisijo, naj vzpostavi finančne instrumente, ki bodo podpirali predkomercialne naložbe, omogočali doseganje tržnih uspehov z rezultati raziskav in inovativnim podjetjem, zlasti malim in srednjim, omogočali dostop do instrumentov finančne in druge podpore, ki spodbujajo razvoj biogospodarstva, na primer z uporabo regionalnih in strukturnih skladov in mehanizmov Evropske investicijske banke za financiranje na osnovi delitve tveganja, z večjo skladnostjo med različnimi skladi Evropske unije za raziskave in inovacije in vzpostavitvijo storitev „vse na enem mestu“ za nudenje informacij o vseh pobudah, povezanih z biogospodarstvom, da bi dosegli kar največje možne učinke; priznava težave in finančna tveganja, povezana s trženjem inovacij na področju biogospodarstva in njihovega dajanja na trg;

31. poziva k razvoju industrijske infrastrukture in optimizirane dobavne verige za bioproizvode na podeželskih in obalnih območjih, da bi ustvarili nova delovna mesta v kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi; poziva, da je treba za ta namen zagotoviti sredstva EU za razvoj podeželja in naj se to stori na način, ki bo zmanjšal, ne pa povečal okoljsko škodo in izgubo biotske raznovrstnosti;

32. poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju zapletenosti in dolgotrajnosti birokratskih postopkov za pridobivanje dovoljenj, zaradi katerih je razvoj biorafinerij zapleten in ki bi lahko privedli do odtekanja inovativnih in naprednih tehnologij iz Evropske unije;

33. soglaša z uporabo javno-zasebnih partnerstev ob ustreznem upoštevanju težav, ki so se pojavljale med njihovim izvajanjem v drugih sektorjih; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezne vire za financiranje njihovega razvoja in rasti, saj je prepričan, da gre za pristop, ki je bistvenega pomena za ustvarjanje novih vrednostnih verig, krepitev obstoječih verig in spodbujanje naložb v tehnologije in demonstracijske obrate, ki bodo rezultate raziskav lahko uveljavili na trgu;

34. se strinja s potrebo po oblikovanju pristopa na več ravneh in poziva k namenjanju vedno večje pozornosti regionalni in lokalni razsežnosti biogospodarstva ter pobudam „od spodaj navzgor“; pozdravlja oblikovanje platform za biogospodarstvo na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, s katerimi bo mogoče meriti napredek, dosežen v tem sektorju, in ki bodo omogočale izmenjavo znanja, izkušenj in najboljše prakse ter tako zagotovile uravnotežen razvoj biogospodarstva po vsej Evropski uniji; poziva Komisijo, naj vzpostavi tudi sodelovanje s strokovnjaki s tega področja in iz vseh ostalih zainteresiranih strok ter s predstavniki potrošnikov in državljanov; poudarja, da so regionalna gospodarstva bistvena za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

35. je prepričan, da so pobude od spodaj navzgor pomembne za ustvarjanje biotehnološke družbe in da je pristop, ki temelji na podjetništvu in povpraševanju in se izvaja skupaj s pristopom, ki ga usmerjajo vlade, bistvenega pomena; meni, da bi bilo treba za regionalne pobude zagotoviti ustrezne možnosti; poziva Komisijo, naj podpira takšne mreže in grozde, da bi spodbudila izmenjavo izkušenj.

Razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti

36. poziva Komisijo, naj finančno podporo v skladu s pobudo „Unija inovacij“ in vključno s prednostnimi nalogami pobude Obzorje 2020 usmeri v inovacije, s čimer bo spodbudila uvajanje znanstvenih izsledkov na trg in premostila t.i. dolino smrti za raziskave v Evropi;

37. meni, da obstaja cela vrsta odličnih instrumentov (javna naročila, standardizacija, davčne spodbude, programi potrjevanja in posebnega označevanja), ki lahko zagotovijo zadostno preskrbo s trajnostnimi in visokokakovostnimi bioproizvodi, pa tudi proizvodne sisteme, ki gospodarneje izkoriščajo vire; meni, da je potrebna reforma obstoječe zakonodaje; poziva Komisijo, naj oblikuje trajnostna merila za uporabo biomase, na katerih bi morali temeljiti tudi instrumenti za ustvarjanje trga;

38. poudarja, da mora imeti biogospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju bioloških virov namesto fosilne energije, trden politični okvir, ki bo upošteval ne le ekonomsko upravičenost, temveč tudi dejavnike družbene in ekološke trajnosti;

39. meni, da je vključevanje in obveščanje potrošnikov o izbiri bioproizvodov in storitev temeljnega pomena; v tem smislu poziva k razvoju standardizirane proizvodnje, ki bo temeljila na zadostnih merilih trajnosti, v Evropski uniji, saj meni, da ta lahko prispeva k spodbujanju evropskega trga tovrstnih proizvodov, ki bo koristil vsem;

40. meni, da življenjske dobe bioproizvodov ne bi smeli umetno skrajševati; proizvod bi moral biti zasnovan tako, da bi imel čim daljšo življenjsko dobo;

41. poudarja, da bo biogospodarstvo znatno prispevalo k razvoju podeželskih in obalnih območij; meni, da bi sinergija in tesno sodelovanje med vsemi udeleženci vrednostne verige, vključno z lokalnimi proizvajalci kmetijskih in gospodarskih surovin in biorafinerijami, lahko prispevala h krepitvi konkurenčnosti in k povečanju donosnosti podeželskih regij; poudarja, da je treba oblikovati dolgoročno strategijo za biogospodarstvo, ki bo ustrezno upoštevala potrebo po zagotovitvi prehranske varnosti;

42. zahteva, da se razviti biološki in biotehnološki postopki uporabljajo pri proizvodnji obnovljivih bioloških virov, ki se pridobivajo iz odpadkov in posevkov, ki niso namenjeni prehrani, posamezni deli pa tudi v obstoječih kmetijskih in gozdarskih gospodarstvih;

43. zatrjuje, da je eno vodilnih načel biogospodarstva prispevati k učinkovitejši rabi virov ter k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih surovin in energije ter neobnovljivih naravnih virov; opozarja na pomembnost gozdarskega sektorja in drugih biotehnoloških panog ter zatrjuje, da je mogoče neobnovljive fosilne surovine nadomestiti z ogljično nevtralnimi obnovljivimi naravnimi viri in surovinami, kot so les in lesna vlakna; poudarja, da te panoge ustvarjajo veliko proizvodov z visoko dodano vrednostjo, na primer kemikalij, zdravil, umetnih mas ter drugih inovativnih novih materialov, ter tudi nova delovna mesta; poudarja potencial biotehnologije, temelječe na morskih virih;

44. poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki bodo trajnostno povečali potencial surovin, izboljšali njihovo izkoriščanje in zagotovili, da se bodo zbirali biološko razgradljivi odpadki – pri čemer se je treba izogibati dolgim prevozom – in da se bo uporaba biomase še naprej gibala v ekoloških mejah in ne bo zmanjšala funkcije ponorov ogljika; v zvezi s tem meni, da je treba nujno vzpostaviti trajnostna merila za uporabo biomase v energetiki, da bi zagotovili razpoložljivost biomase za namene, v okviru katerih je raba virov učinkovitejša, pri tem pa zagotoviti, da spodbude za pretvarjanje biomase v energijo ne bodo ustvarjale motenj na trgu in zmanjšale njene razpoložljivosti za proizvajalce;

45. meni, da je pomembno vlagati v biogospodarske dobavne verige ter tako zagotavljati surovine; zatrjuje, da bi morale biogospodarske strategije spodbujati ne samo bolj učinkovito uporabo gospodinjskih in komunalnih odpadkov, temveč tudi predelavo tokov stranskih proizvodov in ostankov iz kmetijstva in gozdarstva; poziva k boljši zakonodaji, ki bo omogočala delovanje in zagotavljala pravno varnost in močno podporo za trajnostno uporabo biogospodarskih virov in izkoriščanje surovin, politika pa naj v vseh pogledih temelji na prožnem dolgoročnem pristopu in spodbuja naložbe;

46. meni, da bi biogospodarstvo glede na usmeritve nove strategije za evropsko industrijsko politiko lahko pomembno prispevalo k preprečevanju procesa deindustrializacije, ki danes pesti Evropo, in k preobratu tega trenda z novimi strategijami, ki bodo na posameznih ozemljih spodbudile trg in ponovno vzpostavile konkurenčnost;

47. odločno poziva Evropsko komisijo, naj okolju škodljive subvencije opredeli kot „rezultat vladnega ukrepa, ki potrošnikom ali proizvajalcem daje prednost, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje diskriminira dobro okoljsko prakso“[3]; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi te opredelitve za postopno opustitev vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, vključno s subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, in subvencijami za fosilna goriva, ter naj poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, da subvencije za izkoriščanje biomaterialov v energetiki že sedaj ogrožajo doseganje ciljev na področju učinkovite rabe virov;

48. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi rastoče povpraševanje po biomasi, zlasti lesu, lahko sprožilo obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, kjer se emisije toplogrednih plinov ne upoštevajo v okviru Kjotskega protokola; poudarja, da lahko to vpliva na kakovost tal, vodne cikle in biotsko raznovrstnost ter poveča pritisk na mednarodne sporazume, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD); se prav tako boji, da bo rastoče povpraševanje po lesnih izdelkih, glede na to, da so sistemi upravljanja z zemljišči v številnih državah v razvoju šibki, lahko povzročilo nezakonito izkoriščanje gozdov in oslabilo prostovoljne sporazume o partnerstvu v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

49. poudarja, da bo prehod na biogospodarstvo prispeval k nadaljnjemu vključevanju rezultatov konference Rio+20 v politike Evropske unije; meni, da bi Evropska unija morala dodatno okrepiti svoj prispevek v okviru pobud, namenjenih lajšanju prehoda na vključujoče zeleno gospodarstvo na mednarodni ravni;

50. poziva EU, naj postane zelo dinamično mednarodno središče za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva; meni, da se bo z razvojem novih proizvodov, postopkov in storitev na podlagi obnovljivih virov okrepila konkurenčnost evropske industrije in da bo ta prevzela vodilno mednarodno vlogo;

51. meni, da je nujno treba razviti mednarodno zavezujoče standarde trajnosti za vsa področja rabe biomase ter zavezujoča merila o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi; poziva EU, naj si prizadeva za sprejetje mednarodnih sporazumov in zlasti najmanj razvitim državam nameni ustrezno institucionalno in tehnično podporo za zagotovitev trajnostne uporabe biomase.

52. meni, da bo model biogospodarstva, oblikovan v okviru te strategije, omogočil odpravo težav, ki so se pojavljale v zvezi s tem, in da bo v daljšem časovnem obdobju lahko vzpostavil bolj trajnostne in učinkovitejše vzorce proizvodnje, porabe, razvoja in načinov življenja in z novimi povezavami med področji gospodarstva, okolja in kakovosti družbenega življenja ponovno spodbudil rast evropskega gospodarstva;

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0223.
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0364.
[3] ¹ Povzeto po opredelitvi OECD (1998 in 2005), objavljeni v IEEP et al., 2007, glej http://ec.europa.eu/environment/enveco/taxation/index.htm

OBRAZLOŽITEV

Splošno ozadje

Evropa se bo morala v prihodnjih štiridesetih letih soočiti z mnogimi družbenimi izzivi. Zaradi nenehnega povečevanja svetovnega prebivalstva, hitre rasti povpraševanja po hrani in energiji ter pomanjkanja naravnih virov na svetovni ravni bo Evropa morala razmisliti o oblikovanju novega pristopa na področju proizvodnje in porabe, da bi lahko na učinkovit in trajnosten način zadostila tem novim potrebam.

Biogospodarstvo predstavlja pomembno priložnost za reševanje teh izzivov, saj poleg večje trajnosti zagotavlja tudi podporo razvoju podeželja, prispeva k morebitnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k večji trajnosti proizvodnje ter zagotavlja razširjanje industrijskih inovacij skozi celotno vrednostno verigo.

Strategija za biogospodarstvo je lahko rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in tlakuje pot pametni rasti. V prihodnje pa lahko prispeva tudi k reševanju vprašanj, povezanih s prehransko varnostjo, gospodarsko rastjo in povečevanjem zaposlovanja.

Stališče poročevalca

Poročevalec pozdravlja sporočilo Komisije o biogospodarstvu za Evropo in se strinja z akcijskim načrtom za udejanjanje biogospodarstva za Evropo, ki ga ta vsebuje, in z njegovo razdelitvijo na tri dopolnjujoče se dele: spodbujanje raziskav, inovacij in spretnosti, večja sinergija med različnimi politikami ter razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti.

Poročevalec meni, da izražanje podpore temu sektorju pomeni vlaganje v prihodnost in da Evropa lahko ima in bi morala imeti vodilno vlogo pri doseganju tega cilja. Da bi ta sektor spodbudili, pa je treba postaviti temelje za jasen in stabilen zakonodajni okvir in zagotoviti usklajenost politik na področju kmetijstva, industrije, okolja, raziskav in inovacij, ki so povezane s sektorji biogospodarstva. Poročevalec se strinja, da je treba spodbujati interdisciplinaren in medsektorski pristop, obenem pa zagotavljati izmenjavo znanja na regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi prispevali k enotnemu razvoju biogospodarstva na celotnem ozemlju Evropske unije.

Poročevalec tudi meni, da je treba zagotoviti in oblikovati usklajene in dosledne programe za raziskave in inovacije, predvideti instrumente za podpiranje naložb industrije, uporabiti finančna sredstva in zagotoviti, da bodo pridobljeni rezultati imeli največje možne učinke na družbo in trg. Tehnološke infrastrukture, znanstvena odločnost, obrati in biotehnološke industrijelahko dejansko prispevajo k doseganju napredka na področju inovacij in konkurenčnosti in okrepijo vlogo Evrope na mednarodni ravni.

S tega vidika lahko tudi nove oblike partnerstva, ki bodo združevale skupne prispevke javnih in zasebnih organov, znatno pripomorejo k razvoju te strategije. Z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev na področju biotehnoloških industrij bo namreč mogoče podpirati nove projekte, razvijati nove proizvode in uresničevati njihov dejanski prenos na trg, kar je temeljnega pomena, vendar je treba obenem zajeziti tveganje, da bi ugodnejši pogoji spodbudili odtekanje znanstvene odličnosti in inovativnih projektov iz Evrope.

Zaradi vseh navedenih razlogov poročevalec meni, da bi si bilo treba vedno bolj prizadevati za zagotavljanje podpore nadaljnjemu napredku na tem področju, in sicer z vzpostavljanjem bolj trajnostnih in učinkovitejših vzorcev proizvodnje, porabe, razvoja in načinov življenja ter tako – tudi z novimi povezavami med gospodarstvom, okoljem in kakovostjo družbenega življenja – znova spodbuditi rast gospodarstva in ponovno industrializacijo Evrope.

MNENJE Odbora za razvoj (28.5.2013)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo
(2012/2295(INI))

Pripravljavka mnenja: Isabella Lövin

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da mora imeti biogospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju bioloških virov namesto fosilne energije, trden politični okvir, ki bo upošteval ne le ekonomsko upravičenost, temveč tudi dejavnike družbene in ekološke trajnosti;

2. poudarja, da biotska raznovrstnost in ekosistemi prinašajo kolektivne koristi in jih je treba obravnavati kot skupne dobrine; opozarja, da lahko ustrezno upravljani in vodeni viri, ki temeljijo na biotski raznovrstnosti, prinesejo znatne gospodarske koristi; vendar obžaluje, da številni oblikovalci politike v ohranjanju biotske raznovrstnosti ali vlaganju vanjo vidijo le malo gospodarskih koristi; zato poudarja pomen „storitev ekosistemov“ in njihovega prispevka h gospodarskemu in družbenemu razvoju;

3. poudarja, da noben sistem ustvarjanja bogastva ne more biti trajnosten, če uničuje svoje vire; poudarja, da biogospodarstvo vzporedno s svojimi tržno naravnanimi funkcijami podpira tudi širok nabor javnih dobrin, ki jih trg trenutno ne nagrajuje, a bi jih morali ohraniti, kot so na primer kmetijska in gozdna krajina, kmetijska zemljišča in biotska raznovrstnost gozdov, kakovost in razpoložljivost vode, funkcionalnost tal, stabilno podnebje, kakovost zraka ter odpornost na poplave in požare;

4. meni, da bo prehod v trajnostno biogospodarstvo uspešen le, če bo učinkovita raba virov steber gospodarstva in če se kot njegovo gonilo ne bo uporabljal genski inženiring;

5. meni, da bi strategija za biogospodarstvo morala privzeti vodilno načelo hierarhije pri uporabi biomase in podpirati njeno „kaskadno uporabo“, pri kateri bi se najprej usmerili v zagotavljanje osnovnih storitev, ki jih trg ne nagrajuje, nato pa v aplikacije visoke vrednosti, kot so materiali (in ne v bioenergijo, ki ima nižjo vrednost);

6. poudarja, da bi moralo trajnostno biogospodarstvo temeljiti na modalnem prevozu; zlasti poudarja, da bi bilo treba pri ocenjevanju, ali določen biološki proces ali proizvod zmanjšuje neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov, upoštevati vse faze, od ekstrakcije surovine do faze končne uporabe; poudarja, da bi morale politike EU in nacionalne politike podpirati čiste alternative fosilnim gorivom – kot so vozila s pogonom na obnovljivo električno energijo, pa tudi sončno in vetrno energijo –, in ne spodbujati prehoda na uporabo biomase v sektorjih, kjer je njena dodana vrednost nižja (na primer v proizvodnji biogoriv in drugih vrst bioenergije);

7. ugotavlja, da količina trajnostne biomase iz virov v EU nikoli ne bo zadostovala za zadostitev sedanjim potrebam po energiji ter vse številnejšim in medsebojno konkurenčnim načinom rabe biomase ter da bo EU zato vse bolj odvisna od uvoza iz držav v razvoju, kjer je izkoriščanje biomase velik izziv za upravljanje, kot v primeru ohranjanja gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi viri, zaradi česar je težko izpolnjevati trajnostna merila in ukrepe EU za uvoženo biomaso ali preverjati njihovo izvajanje s spremljanjem in ocenjevanjem; v zvezi s tem poudarja pomen energetske učinkovitosti in ukrepov varčevanja z energijo, s katerimi bi EU z manj sredstvi naredila več in tako zmanjšala povpraševanje po biomasi;

8. vztraja, da je EU dolžna zmanjšati svojo odvisnost od rib iz držav v razvoju za prehrambene namene, pa tudi za krmo v akvakulturi; poudarja, da bi bilo treba v sedanji reformi skupne ribiške politike prednostno obravnavati ukrepe, ki so podlaga za okoljsko vzdržno upravljanje ribištva in uporabo nemesojedih vrst v akvakulturi;

9. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi rastoče povpraševanje po biomasi, zlasti lesu, lahko sprožilo obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, kjer se emisije toplogrednih plinov ne upoštevajo v okviru Kjotskega protokola; poudarja, da lahko to vpliva na kakovost tal, vodne cikle in biotsko raznovrstnost ter poveča pritisk na mednarodne sporazume, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (UN REDD); se prav tako boji, da bo, glede na to, da so sistemi upravljanja z zemljišči v številnih državah v razvoju šibki, rastoče povpraševanje po lesnih izdelkih ne le povzročilo nezakonito izkoriščanje gozdov in oslabilo prostovoljne sporazume o partnerstvu v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), temveč tudi povečalo pritisk na mednarodne sporazume, kot sta že omenjena Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program ZN za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (UN REDD);

10. poudarja pomen mangrov, travnikov morske trave, slanih močvirij in gozdov rjavih alg kot zelo učinkovitih ponorov ogljika; opozarja, da je med vzroki za naglo uničevanje teh obalnih ekosistemov tudi rastoče povpraševanje po morski hrani iz akvakulture; poziva k pripravi načrta, podobnega programu za zmanjšanje izpustov zaradi krčenja in propadanja gozdov v državah v razvoju, za morsko področje, da bi zaščitili obalne in morske ekosisteme kot ponore ogljika;

11. poziva EU, naj postane mednarodna gonilna sila za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva; meni, da bo razvoj novih proizvodov, postopkov in storitev na podlagi obnovljivih virov okrepil konkurenčnost evropske industrije in da bo ta prevzela vodilno mednarodno vlogo;

12. opozarja, da bi bilo treba v direktivo o obnovljivih virih energije in direktivo o kakovosti goriva vključiti dejavnike posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) za biogoriva in tekoča biogoriva ter zavezujoča merila trajnosti za rabo trdne in plinaste biomase; poziva Komisijo, naj predlaga okvirno direktivo o biomasi, ki bo upoštevala vse vrste rabe biomase (energija, pogonska goriva, materiali, kemikalije) in uvedla hierarhijo biomase;

13. opozarja, da je zaščita biotske raznovrstnosti ključna za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja (vključno s ciljem 1 o izkoreninjenju skrajne revščine in lakote in cilja 7 o zagotavljanju okoljske trajnosti); zlasti poudarja pomen zdrave biotske raznovrstnosti in ekosistemov za primarno proizvodnjo, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo; v skladu s tem meni, da je treba pri proizvodnji biomase preučiti njen vpliv na storitve ekosistemov;

14. izraža zaskrbljenost, da rastoče povpraševanje po biomasi zaostruje negotovost pri preskrbi s hrano v državah v razvoju, na primer zaradi preusmerjanja rabe rastlin in zemlje od proizvodnje hrane, odvzemanja pravic za rabo zemlje in siromašenja kot posledice prilaščanja zemlje in nestanovitnih cen hrane; poudarja, da je povpraševanje po biogorivih že eden od dejavnikov, ki spodbujajo nakup zemljišč v državah v razvoju, zlasti v podsaharski Afriki; opozarja, da zaradi teh nakupov domorodno prebivalstvo nima več dostopa do zemlje, s tem pa tudi ne dostopa do hrane in vode; poudarja tudi, da lahko dejavnosti biogospodarstva, ki uporabljajo vodo, povečajo pomanjkanje vode v državah v razvoju in s tem prispevajo k obsežnemu pomanjkanju hrane, pri čemer pa je eden izmed razvojnih ciljev tisočletja prepolovitev števila oseb brez varnega dostopa do vode do leta 2015; poziva EU, naj upošteva priporočilo posebnega poročevalca ZN za pravico do hrane o agroekologiji, da bi zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano in se obenem odzvala na podnebne spremembe;

15. meni, da je nujno treba razviti mednarodno zavezujoče standarde trajnosti za vsa področja rabe biomase ter zavezujoča merila o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi; poziva EU, naj si prizadeva za sprejetje mednarodnih sporazumov in zlasti najmanj razvitim državam nameni ustrezno institucionalno in tehnično podporo za zagotovitev trajnostne rabe biomase.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Charles Goerens, Mikael Gustafsson, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Andreas Picilidis (Andreas Pitsillides), Maurice Ponga, Jean Roatta, Alf Svensson, Keith Taylor, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eric Andrieu, Kriton Arsenis, Philippe Boulland, Emer Costello, Isabella Lövin, Cristian Dan Preda

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (8.5.2013)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo
(2012/2295(INI))

Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

– ob upoštevanju strategije Evropa 2020, ki poziva k pametni in zeleni rasti ter k večjim zaposlitvenim možnostim,

A. ker se bo zaradi biogospodarstva izboljšala gospodarska rast, odprlo pa se bo tudi večje število delovnih mest na podeželskih, obalnih in industrijskih območjih;

B. ker bomo zaradi biogospodarstva manj odvisni od večinoma uvoženih fosilnih goriv;

C. ker že promet biogospodarstva v EU znaša že skoraj 2 bilijona EUR in ker naj bi primarna proizvodnja, predelava hrane in industrijska biotehnologija ter biorafinerije znatno rasle;

D. ker Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer priporoča predvidevanje in upravljanje učinkov zelenih gospodarskih panog na število in kakovost delovnih mest;

E. ker je v študiji Mednarodne organizacije dela[1] poudarjeno, da je treba spodbujati zdravje in varnost pri delu v zelenem gospodarstvu;

F. ker je Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) v svoji študiji o zelenih znanjih in okoljski osveščenosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju[2] pozval k nadaljnji opredelitvi dinamike sprememb na zaposlitvenem in notranjem trgu dela na sektorski ravni, kar bi pomagalo oceniti ustreznost ponudbe delovne sile in neusklajenost med znanji in povpraševanjem;

1. poziva k razvoju inovativnejše in konkurenčnejše družbe, ki bo gospodarnejša z viri in bo zagotavljala tako prehransko varnost kot trajnostno rabo obnovljivih virov, ter poudarja, da bi bilo treba gorivo v prvi vrsti pridobivati iz stranskih proizvodov pri proizvodnji hrane in obdelavi lesa, ki jih v skladu s hierarhijo odpadkov ni več mogoče drugače uporabiti, in da je treba, če se uporabljajo rastline, ki vsebujejo energijo v zelo zgoščeni obliki in ki jih je tudi mogoče predelati v prehrambene izdelke, pokriti potrebe ustrezne proizvodnje hrane in tudi izpolniti stroge pogoje v zvezi s spodbujanjem ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti;

2. poudarja, da raziskave in inovacije določajo temelje za strukturni prehod z gospodarstva, ki temelji na nafti, na gospodarstvo, ki bo temeljilo na biogorivih, kar odpira dobre možnosti za rast in delovna mesta, interdisciplinarno delo ter mednarodno sodelovanje in sodelovanje znotraj EU, da se pospeši prenos v prakso ter tako vzpostavi gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju;

3. poudarja, da so pri zagotavljanju rasti in novih zaposlitvenih možnosti v Evropi ključ do uspešne biogospodarske strategije predvidevanje sprememb, nadgrajevanje znanj in veščin ter večja skladnost med razpoložljivimi znanji in zahtevami delovnih mest na socialno odgovoren način;

4. poudarja, da je v biogospodarstvu zaposlenih že 22 milijonov ljudi, skupaj več kot 9 % zaposlenih, kar pomeni velik potencial za zaposlitev milijonov ljudi;

5. poziva Komisijo, naj deluje proaktivno in uporabi sredstva in strokovno znanje EU ter izmenjavo izkušenj o dobrih praksah v razvoju biogospodarskega sektorja, zlasti v južnoevropskih državah članicah, ki se soočajo s finančnimi težavami, da bi zagotovila ustvarjanje delovnih mest za mlade, ki so množično brezposelni, hkrati pa bodo imeli ključno vlogo pri uspešnem prehodu na biogospodarstvo; poudarja, da sistemi jamstev za mlade pomagajo spodbujati kakovostne zaposlitve, usposabljanje in vajeništvo za mlade na tem strateškem področju;

6. poudarja pomen zagotavljanja dostojnih delovnih mest v tem sektorju v skladu s standardi ILO, zlasti z močno socialno razsežnostjo strategije za biogospodarstvo, tudi z vključitvijo delavcev;

7. opozarja, da lahko biogospodarstvo proizvajalcem v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu prinaša pomemben dodaten vir zaslužka, zlasti iz naslova proizvodnje biomase, surovin za sestavljene izdelke in specializiranih oljnic za industrijo, kar ustvarja različne zaposlitvene možnosti v številnih povezanih sektorjih;

8. želi spomniti, da je Komisija utemeljila svojo strategijo za evropsko biogospodarstvo na scenariju, ki naj bi zagotovil 131.000 novih delovnih mest[3]; spodbuja vse države članice, naj okrepijo podporne programe za biogospodarstvo; nadalje poudarja pomen udeležbe delavcev v dejavnostih raziskav in razvoja, na primer s članstvom v vodstvenih odborih;

9. navaja svojo resolucijo z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu[4], v kateri je pozval k oceni učinka v zvezi z možnimi tveganji zaradi novih tehnologij, škodljivih snovi in dejavnikov tveganja, vključno z organizacijo dela na delovnem mestu, in k zakonodajnim ukrepom za zagotovitev, da bodo nanomateriali v celoti zajeti v veljavnih evropskih predpisih o zdravju in varnosti pri delu;

10. poziva Komisijo, naj razvije participativne modele za tesnejše povezovanje med državljani, proizvajalci in končnimi uporabniki, ki bodo omogočili tesnejši odnos med znanostjo, družbo in politiko, ter naj pokaže koristi biogospodarstva za družbo, rast delovna mesta in socialne inovacije;

11. poudarja pomen socialnega dialoga v biogospodarstvu za zagotovitev visokokakovostnih delovnih mest in ustrezen prehod na biogospodarstvo; opozarja na evropski sektorski socialni dialog v proizvodnji hrane in pijač; poziva Komisijo, naj evropski odbor za sektorski socialni dialog postavi v središče svoje strategije za razvoj biogospodarstva;

12. poziva k natančnejši preučitvi socialnih in okoljskih priložnosti ter potencialnih stroškov biogospodarstva glede na njegove različne potencialne učinke in morebitne napačne metode izkoriščanja biogospodarstva v povezavi z rabo redkih naravnih virov, nevarnostjo, da bi škodovali okolju in povzročali izgubljanje biotske raznovrstnosti, priložnostjo za ohranitvena prizadevanja ter vlogo skladov EU in držav članic, zlasti v zvezi s skupno kmetijsko politiko, kar lahko prinese neto koristi za zaposlovanje, biotsko raznovrstnost in širše okolje, če bo upravljanje potekalo v odgovornem in celostnem političnem okviru;

13. poudarja, da biogospodarstvo zahteva nadaljnji razvoj novih veščin, znanj in disciplin in/ali da se jih vključi v reševanje družbenih sprememb, povezanih z biogospodarstvom, ter tako podpre konkurenčnost, rast in nastajanje delovnih mest, potrebe industrije ter večjo usklajenost znanj in delovnih mest;

14. poziva države članice, naj nudijo dodiplomske študijske programe iz biogospodarstva in razvijajo programe poklicnega usposabljanja, ki jih bo mogoče pridobiti na vseh teh področjih, in naj zagotovijo pionirsko, inovativno in vodilno vlogo EU na tem področju;

15. želi spomniti na potencialno vlogo zagotavljanja vajeništev na podeželju v sodelovanju z regionalnimi ponudniki izobraževanj in uporabe skladov, kot je sklad za razvoj podeželja, da se razvijejo prenosljive veščine med mladimi na podeželju in bolje izkoristi potencial novih zaposlitvenih možnosti, ki jih zagotavljajo inovacije v biogospodarstvu in kmetijskem sektorju; poudarja ključno vlogo, ki bi jo lahko imel Evropski socialni sklad pri podpiranju vseživljenjskega učenja za dodatno usposabljanje in prekvalificiranje delavcev v biogospodarstvu; zato ponovno poudarja svoje stališče v korist minimalnega splošnega deleža Evropskega socialnega sklada v višini 25 % skupnega proračuna, namenjenega kohezijski politiki;

16. poziva k znatnemu povečanju biogospodarskih raziskav in poudarja, da si mora EU prizadevati za večje možnosti za inovacije in doseganja tržnega uspeha z rezultati raziskav, saj sedaj v EU predolgo traja, preden se rezultati raziskav in inovacij pretvorijo v tržne proizvode;

17. meni, da je s pomočjo biogospodarstva možna cenejša proizvodnja industrijskih in potrošniških surovin, saj se porabi manj energije, manjše pa je tudi onesnaževanje okolja;

18. poziva k razvoju industrijske infrastrukture in optimizirane dobavne verige za bioproizvode na podeželskih in obalnih območjih, da bi ustvarili nova delovna mesta v kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi; poziva, da je treba za ta namen zagotoviti sredstva EU za razvoj podeželja in naj se to stori na način, ki bo zmanjšal, ne pa povečal okoljsko škodo in izgubo biotske raznovrstnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	7.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Malika Benarab-Attou, Sergio Gutiérrez Prieto, Jelko Kacin, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Tatjana Ždanoka

[1] Mednarodna organizacija dela (2012), Promoting safety and health in a green economy (Spodbujanje varnosti in zdravja v zelenem gospodarstvu, ni na voljo v slovenščini), Mednarodni urad za delo, Ženeva
[2] Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Green skills and environmental awareness in vocational education and training (Zelena znanja in okoljska osveščenost, ni na voljo v slovenščini), študija št. 24, 2012
[3] Evropska komisija, delovni dokument, "Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo", SWD(2012) 11 final, str. 49.
[4] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0589.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (7.5.2013)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo
(2012/2295(INI))

Pripravljavec mnenja: Giles Chichester

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je ponovno treba poudariti, da je biogospodarstvo pomemben sektor na notranjem trgu, saj nudi znatne koristi, kar zadeva nizkoogljično gospodarstvo, prilagodljivost na podnebne spremembe, trajnost, konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije in surovin;

B. ker se mora biogospodarstvo soočati z obstoječimi nasprotji med zastavljenimi cilji, na primer v zvezi z biomaso, ki je predmet sočasnega povpraševanja kot vir hrane, surovin in energije, zaradi česar se morajo pričakovanja, povezana z biogospodarstvom, gibati v mejah izvedljivega;

C. ker se lahko biogospodarstvo razen na vrhunske biološke raziskave opre na tradicionalno znanje ter na strokovno znanje in izkušnje;

1. odobrava podporo Komisije koreniti spremembi v pristopu Evropske unije do proizvodnje, porabe, predelave, skladiščenja, recikliranja in odstranjevanja bioloških virov; je prepričan, da lahko biogospodarstvo v Evropi prispeva h konkurenčnosti evropske industrije ter zagotavlja delovna mesta in poslovne priložnosti, zlasti za razvoj podeželja in obalnih območij, vendar le, če njegove dejavnosti potekajo znotraj parametrov učinkovite in trajnostne rabe virov;

2. meni, da je zaradi pomanjkljive usklajenosti izkoriščanje sinergij in ekonomije obsega v zvezi z biogospodarstvom v Uniji omejeno; poudarja, da lahko Unija s spodbujanjem in omogočanjem sodelovanja prek mrež in programov financiranja ustvarja dodano vrednost; meni, da se bo biogospodarstvo skupaj s posebnimi cilji za povečanje deleža obnovljivih naravnih virov, ki se uporabljajo pri proizvodnji in porabi blaga, razvilo s celostnim pristopom na vseh ravneh, in sicer na lokalni ravni ter na ravni držav članic in Unije;

3. spodbuja Komisijo, naj zagotovi sprejemljivost rabe biomase in njeno razpoložljivost ter tako zavaruje obratovalne pogoje obstoječih biotehnoloških industrij, ki predstavljajo temelj biogospodarstva v prihodnosti;

4. v zvezi s tem pozdravlja nedavno napoved Komisije o zagonu biogospodarskega observatorija za opredelitev regionalnih in nacionalnih politik ter politik EU na tem področju kot tudi vzpostavitev stalnega odbora strokovnjakov za biogospodarstvo, ki bo na ravni EU prispeval h krepitvi sinergij in skladnosti med politikami, pobudami in gospodarskimi sektorji, ki so na ravni EU povezani z biogospodarstvom, ter jih povezal z obstoječimi mehanizmi;

5. meni, da bi bilo treba večjo sinergijo in povezljivost na ravni Unije podpirati prek drugih področij politike, denimo tistih, ki so povezana s surovinami, biogorivi in odpadki, pa tudi prek programov, zlasti Obzorja 2020, skupne kmetijske politike in strukturnih skladov; poziva Komisijo, naj vzpostavi celosten pristop k biogospodarstvu, ki bi prispeval k razvoju strategij na regionalni, nacionalni in evropski ravni; meni, da bi morala Evropska unija biogospodarstvo spodbujati tudi na mednarodni ravni, zlasti v okviru konference Rio+20 in Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah;

6. poudarja pomembnost podeželskih območij in vlogo, ki jo lahko imajo pri razvoju trajnostnega biogospodarstva, zlasti z vidika ostankov za oskrbo biorafinerij in/ali (kaskadno) oskrbo obratov za pretvorbo biomase v plin; v zvezi s tem predlaga, da bi bilo treba na ravni Unije spodbujati ukrepe za sanacijo onesnaženih tal, s čimer bi prispevali k proizvodnji energetskih rastlin; opozarja na pomen usklajevanja sistemov za zbiranje odpadkov tako na podeželju kot tudi v mestih;

7. pozdravlja namero o premostitvi razkoraka med raziskavami in inovacijami znotraj programa Obzorje 2020 in odpravi ovir za interdisciplinarne raziskave in skupne programe glede na raznovrstnost končnih proizvodov biogospodarstva, tj. energije in industrijskih proizvodov, in tehnologije, ki se bodo uporabljale;

8. meni, da so viri bioenergije lahko dolgoročno uspešni le, če se proizvajajo in uporabljajo trajnostno in če so pod normalnimi tržnimi pogoji konkurenčni tako glede na ceno kot na kakovost; pozdravlja potekajočo revizijo zakonodaje Unije o biogorivih, katere namen je ublažiti negativne učinke posrednih sprememb rabe zemljišč ter spodbujati trg naprednejših biogoriv in njihov razvoj, kar bi omogočilo večjo uporabo neprehrambenih surovin, kot so odpadki, ostanki ter lesno-celulozni in celulozni materiali;

9. izpostavlja pomen in ogromen potencial učinkovite rabe virov in energije; poudarja, da je treba „proizvajati več z manj“, da bo biogospodarstvo ostalo trajnostno;

10. poziva industrijo, naj pospeši razvoj trajnostnega biogospodarstva v Uniji; zato poziva k vzpostavitvi podjetjem bolj prijaznega okolja, in sicer z ukrepi, kot so zmanjšanje časa, potrebnega za vstop izdelka na trg, uskladitev politik raziskav in inovacij s potrebami posameznih sektorjev, izboljšanje dostopa do tveganega kapitala, zlasti za obstoječe in nastajajoče biotehnološke industrije ter mala in srednje velika podjetja, in spodbujanje podjetništva v tem sektorju;

11. se zaveda, da je nadaljnji razvoj biogospodarstva povezan z obsežnimi znanstvenimi nalogami, ki bodo presegale meje posameznih znanstvenih področij in posameznih držav, in da bo zahteval nove oblike sodelovanja med raziskovalci in industrijskimi partnerji, da bi zagotovili hitrejši prenos raziskav v prakso;

12. meni, da je zaščita intelektualne lastnine za proizvode in procese na področju biogospodarstva bistvenega pomena, če si želi Evropa zagotoviti globalno konkurenčnost na mednarodnem trgu;

13. meni, da lahko javne finance pomagajo pri pritegnitvi finančnih sredstev iz zasebnega sektorja za trženje na področju biotehnologije; podpira namen Komisije, da bo za biotehnološke industrije ustanovila javno-zasebna partnerstva;

14. meni, da je treba malim in srednjim podjetjem omogočiti boljši dostop do financiranja, kar je mogoče doseči z vlaganjem v ustanavljanje novih podjetij, tveganim kapitalom in podporo za prenos tehnologije, pa tudi z manj zapleteno regulacijo in ovrednotenjem znanja na področju biogospodarstva; predlaga ustanovitev odbora malih in srednjih podjetij, ki bo svetoval odboru za biogospodarstvo in zagotovil uveljavljanje pristopa, ki temelji na podjetništvu; poudarja tudi pomembno vlogo javno-zasebnih partnerstev pri pospeševanju prehoda v biogospodarstvo; je prepričan, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo pri prenosu rezultatov znanstvenih raziskav v prakso in njihov vnos na trg v obliki novih proizvodov in tehnik;

15. meni, da v akcijskemu načrtu predstavljenem v sporočilu primanjkuje praktičnih ukrepov in orodij za obravnavo morebitnih ovir ali tveganj, ki se lahko pojavijo med prehodom v biogospodarstvo; opozarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti podvojenim ali nasprotujočim si predpisom ter razpoložljivosti tveganega kapitala;

16. ugotavlja, da v Evropi le nekaj držav članic izvaja dejavnosti, namenjene podpori razvoja biogospodarstva, in da strategije na tem področju večinoma oblikujejo nacionalne vlade, dober primer je denimo čezmejna regionalna strategija za biogospodarstvo na območju biotehnološke evropske delte (jugozahod Nizozemske in Flamska); meni, da je treba lokalne in regionalne pobude okrepiti z izvajanjem strategij za biogospodarstvo, in sicer ob upoštevanju strategij za pametno specializacijo, na vseh ravneh sodelovanja (na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni) ter z usklajevanjem medsektorskih dejavnosti;

17. je prepričan, da so pobude od spodaj navzgor pomembne za ustvarjanje biotehnološke družbe in da je pristop, ki temelji na podjetništvu in povpraševanju in se izvaja skupaj s pristopom, ki ga usmerjajo vlade, bistvenega pomena; meni, da bi bilo treba zagotoviti primerne možnosti za regionalne pobude, kot so tiste, ki se izvajajo v helsinški regiji (Finska), na jugozahodu Nizozemske, severozahodu Francije, Severnem Porenju-Vestfaliji (Nemčija), na avstrijskem Štajerskem itd.; poziva Komisijo, naj podpira takšne mreže in grozde, da bi spodbudila izmenjavo izkušenj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.4.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabetta Gardini, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Eija-Riitta Korhola, Bernd Lange, Vladimír Remek, Algirdas Saudargas, Silvia-Adriana Ţicău

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (24.4.2013)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo
(2012/2295(INI))

Poročevalka: Riikka Manner

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je za biogospodarstvo v Evropski uniji potreben skladen, interdisciplinaren in medsektorski pristop, ki je bistveni element pametne zelene rast v Evropi; poudarja, da ima regionalna razvojna politika ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020; poudarja, da se sedem od enajstih ciljev regionalne politike posredno ali neposredno navezuje na biogospodarstvo; ugotavlja, da politika regionalnega razvoja še nikoli ni bila tako močno orodje za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, k čemur prispeva njena jasna tematska osredotočenost; poudarja, da biogospodarstvo pomembno vpliva na regije ter spodbuja gospodarsko rast in ustvarja delovna mesta;

2. meni, da morajo biti smernice in stopnja koncentracije v strategiji in politiki biogospodarstva ter v predpisih in pobudah, povezanih z njim, jasneje določeni; poudarja, da je treba izboljšati usklajevanje, vzpostaviti sinergijo in dopolnjujoče se povezave med različnimi politikami in skladi (strukturnimi skladi, skupno kmetijsko politiko, Evropskim skladom za razvoj podeželja in programom Obzorje 2020) ter najti možnosti za navzkrižno financiranje; poudarja tudi, da je prehod na biogospodarstvo dolgotrajen proces in bo zahteval zakonodajno vztrajnost ter dolgotrajne strategije in vlaganja, da bi se ustvarilo stabilno naložbeno okolje za biogospodarstvo in enake konkurenčne pogoje;

3. poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti trden okvir politik, da bi v celoti izkoristili potencial biogospodarstva in omogočili prehod z gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, k biogospodarstvu, ki bi moralo čim bolje uporabljati lokalne in regionalne vire in zmogljivosti;

4. ugotavlja, da so najbolj oddaljene evropske regije izjemno biotsko raznovrstne in da imajo edinstveno podnebje in geomorfološke značilnosti; poudarja, da imajo zato ogromen potencial za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva in da utegnejo imeti osrednjo vlogo pri ustvarjanju zelene rasti na evropski ravni;

5. poudarja, da je pomembno ustanoviti observatorij in strokovni odbor za biogospodarstvo; meni, da bi bilo treba na regionalni, nacionalni in evropski ravni redno organizirati konference, ki bi se jih udeležili glavni akterji javnega in zasebnega sektorja; poziva k oblikovanju časovnega načrta, ki bo zagotovil učinkovito spremljanje biogospodarskih pobud in dobro usklajevanje instrumentov ter redno določal konkretne cilje, in k objavljanju poročil o napredovanju dela, ki jih je treba poslati Evropskemu parlamentu;

6. poudarja, da so regionalna in lokalna gospodarstva bistvena za doseganje, pametne, trajnostne in vključujoče rasti; meni, da regije že imajo znanja in izkušnje, ki so potrebne za mobilizacijo akterjev glede na njihove značilnosti, in da se morajo usmeriti v prehod na ekološko družbo in gospodarstvo po izrabi naftnih virov, pri čemer bodo gonilo sprememb raziskave in inovacije; ponavlja, da je bistvenega pomena povezovanje in boljše usklajevanje inovacijskih in trajnostnih načrtov na regionalni, nacionalni in evropski ravni; poziva regije in regionalne organe, naj zato dejavneje sodelujejo pri razvoju močnega regionalnega biogospodarstva in strategij za raziskave in inovacije, pri katerih bo upoštevan profil posameznih regij in ki bodo usmerjene v pametno specializacijo; poziva Komisijo, naj podpre regionalne bioskupine, in medregijsko sodelovanje, in meni, da bo trdna rast na tem področju mogoča le z velikimi javnimi in zasebnimi naložbami; podpira predlog, da se ustanovijo programi javno-zasebnega partnerstva za sektor biogospodarstva;

7. meni, da bi bilo treba omogočiti, da bo socialno in solidarno gospodarstvo, ki temelji na aktivnem vključevanju ljudi, skupnem lastništvu in solidarnosti, pomembno vplivalo na oblikovanje in izvajanje strategij biogospodarstva na regionalni ravni;

8. opozarja, da je pri tem pomembna podpora in krepitev lokalnih in regionalnih pobud z izvajanjem biogospodarskih strategij na vseh ravneh sodelovanja; poudarja, da so za izkoriščanje potenciala vseh regij bistveni pristopi od spodaj navzgor; poudarja bistveno vlogo malih in srednjih podjetij v biogospodarstvu ter meni, da jim je izjemno pomembno zagotoviti možnosti financiranja, ki bodo prilagojene lokalnim razmeram; ponavlja, da je treba spodbujati raziskovalne in inovativne strategije, ki bodo usmerjene v pametno specializacijo in bodo zagotavljale finančne instrumente, predvsem pa možnosti povezovanja ali izmenjave znanja, ki ga ti instrumenti omogočajo;

9. meni, da je eno vodilnih načel biogospodarstva prispevati k učinkovitejši rabi virov ter k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih surovin in energije in rabe neobnovljivih naravnih virov; opozarja na pomembnost gozdarskega sektorja in drugih biotehnoloških panog ter meni, da je mogoče neobnovljive fosilne surovine nadomestiti z ogljično nevtralnimi obnovljivimi naravnimi viri in surovinami, kot so les in lesna vlakna; poudarja, da te panoge ustvarjajo veliko proizvodov z visoko dodano vrednostjo, na primer kemikalij, zdravil, umetnih mas ter drugih inovativnih novih materialov, ter tudi nova delovna mesta; poudarja potencial biotehnologije, temelječe na morskih virih;

10. poudarja, da biogospodarstvo potrebuje vrhunsko strokovno znanje in usposobljeno delovno silo; meni, da je treba v regijah zagotavljati poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje in pri tem upoštevati njihove posebne značilnosti; poudarja, da široko zasnovani sistemi izobraževanja in usposabljanja v regijah spodbujajo tudi širitev trajnostnega poslovanja; meni, da visok standard strokovnega znanja v sektorju biogospodarstva pomeni veliko prednost za Evropo pri konkuriranju na svetovni ravni, kar ji bo omogočilo vodilni položaj na tem področju; poudarja, kako pomembna je čezmejna mobilnost raziskovalcev, s čimer bi spodbujali tudi izmenjavo dobre prakse in prenos znanja;

11. meni, da je treba za zagotovitev učinkovitega in trajnega biogospodarstva modernizirati vso infrastrukturo, pri čemer se ne sme izključiti podeželja;

12. meni, da je pomembno vlagati v biogospodarske dobavne verige ter tako zagotavljati surovine; meni, da bi morale biogospodarske strategije spodbujati ne samo bolj učinkovito uporabo gospodinjskih in komunalnih odpadkov, temveč tudi predelavo tokov stranskih proizvodov in ostankov iz kmetijstva in gozdarstva; poziva k boljši zakonodaji, ki bo omogočala delovanje in bo zagotavljala pravno varnost in močno podporo za trajnostno uporabo biogospodarskih virov in izkoriščanje surovin, politika pa naj v vseh pogledih temelji na prožnem dolgoročnem pristopu in spodbuja vlaganja;

13. opozarja, da so za povečanje deleža obnovljivih naravnih virov, ki se uporabljajo pri proizvodnji in porabi blaga, potrebni posebni cilji; poziva Komisijo, naj predlaga praktične ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe proizvodov biogospodarstva na regionalni ravni, pri katerih bodo regije celostno zajete;

14. meni, da je treba potrošnike obveščati o tem, kaj pomeni biogospodarstvo, zato jih je treba tudi bolj obveščati o njegovih prednostih in boljši potrošniški izbiri; meni, da je treba v to smer ukrepati zlasti z ozaveščanjem o prehranski varnosti, ohranjanju virov in o drugih izzivih naše družbe, kot so podnebne spremembe in odvisnost od neobnovljivih virov energije; zato poziva k izvedbi študij o vzorcih potrošnje v Evropski uniji in izvajanju znanstveno utemeljenih strategij, da bi potrošnikom zagotovili informacije o značilnostih proizvodov in jih spodbujali k trajnostnemu načinu življenja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.4.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Catherine Bearder, Jean-Jacob Bicep, Victor Boştinaru, John Bufton, Nikos Hrisogelos (Nikos Chrysogelos), Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Justina Vitkauskaite, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Joseph Cuschieri, Vasilica Viorica Dăncilă, Karima Delli, James Nicholson, Ivari Padar, Herbert Reul, Elisabeth Schroedter, Richard Seeber, Czesław Adam Siekierski, Patrice Tirolien, Giommaria Uggias, Manfred Weber

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Elena Oana Antonescu, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Yves Cochet, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Andrés Perelló Rodríguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Christofer Fjellner, Romana Jordan, Judith A. Merkies, Michèle Rivasi, Kārlis Šadurskis, Christel Schaldemose, Renate Sommer, Alda Sousa, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Anna Záborská

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov