Postopek : 2012/0186(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0207/2013

Predložena besedila :

A7-0207/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 16
CRE 01/07/2013 - 16

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.9
CRE 02/07/2013 - 9.9
PV 11/03/2014 - 9.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0296
P7_TA(2014)0196

POROČILO     ***I
PDF 968kWORD 606k
17.6.2013
PE 504.235v01-00 A7-0207/2013

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES

(COM(2012)0382 – C7‑0188/2012 – 2012/0186(COD))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Olga Sehnalová

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 Obrazložitev
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES

(COM(2012)0382 – C7‑0188/2012 – 2012/0186(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0382),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0188/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili nizozemski senat, nizozemski predstavniški dom in ciprski predstavniški dom, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0207/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.

(3) Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Tehnični cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila na cestah, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu.

Obrazložitev

Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne tehnične preglede in se tako osredotočati na vozila, ki neposredno ogrožajo varnost v cestnem prometu.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo.

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi, zahteve za varnost vozil in okoljski standardi. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko so dana na trg, tehnično brezhibna skozi celotno življenjsko dobo.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Glede na to, da številna vozila, ki se ustavijo za cestni pregled, ne kažejo nikakršnih okvar, kot navaja poročilo Komisije o izvajanju Direktive 2000/30/ES, bi morala izbira vozil, na katerih se opravi cestni pregled, temeljiti na profilu tveganja prevoznikov ter biti usmerjena v podjetja z visokim tveganjem, da bi se zmanjšalo breme za tiste prevoznike, ki ustrezno vzdržujejo svoja vozila.

 

 

 

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Cestni pregledi se morajo izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja. Države članice lahko uporabljajo sistem za oceno tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS.

(6) Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se morajo zato izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih, s katerimi upravljajo posamezna podjetja, kot so navedene v standardiziranih potrdilih o tehničnih pregledih in poročilih o cestnih pregledih.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Ob upoštevanju količine prometa gospodarskih vozil med državami članicami in da se prepreči kakršna koli diskriminacija na podlagi države registracije vozila, bi bilo treba sistem ocenjevanja tveganja izvajati po vsej Uniji ter na temelju ustrezne ravni harmonizacije rednih tehničnih pregledov in cestnih pregledov med vsemi državami članicami.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je bil oblikovan evropski register cestnih prevoznikov. Evropski register cestnih prevoznikov omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov cestnih prevoznikov po vsej Uniji v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov. Z uporabo tega sistema, s katerim upravlja pristojni organ vsake države članice, je sodelovanje med državami članicami lažje, zmanjšajo pa se tudi stroški pregledov, tako za podjetja kot za upravne organe.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da so na ta način rabljena kmetijska vozila glede cestnih pregledov tehnične brezhibnosti obravnavana enako kot tovornjaki.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi bilo treba prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bi bilo treba ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagraditi z manj pogostimi pregledi.

(10) Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi morali imeti pristojni nacionalni organi možnost, da se odločijo prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bodo ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagrajena z manj pogostimi pregledi.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost.

(11) Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila, tudi pritrditev tovora. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost. Spodbujati bi bilo treba uporabo standardov za pritrjevanje tovora in za njegovo ocenjevanje.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Ker je ustrezna učinkovitost pnevmatik tesno povezano s tlakom v njih, bi bilo treba razmisliti o razširitvi obvezne vgradnje sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, kot so opredeljeni v Pravilniku UNECE (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo) 64.02, na gospodarska vozila, delovanje teh sistemov pa bi bilo treba po potrebi pregledovati med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Države članice lahko preverjajo pritrditev tovora med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti v skladu z obstoječimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne bi smelo vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler na ravni Unije ne bodo harmonizirana pravila o pritrjevanju tovora. Do takšne harmonizacije bi bilo treba spodbujati uporabo evropskih standardov in evropskih smernic o najboljši praksi za pritrjevanje tovora v cestnem prometu.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je treba vozniku izročiti izpis poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez dodatnega upravnega bremena.

(12) Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je pomembno, da se v celoti izkoristijo prednosti elektronskih komunikacij ter da se čim bolj zmanjša uporaba izpisa poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez kakršnega koli dodatnega upravnega bremena.

Obrazložitev

Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti, cestni pregledi gospodarskih vozil pa bi morali biti le dopolnilo, s katerim bi se bilo mogoče osredotočiti na vozila, ki neposredno ogrožajo varnost v cestnem prometu. Vzporedno bi bilo treba uvesti spremembo predloga o rednih tehničnih pregledih.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. V nekaterih primerih se podrobnejši pregledi lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov.

(13) S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. Podrobnejši pregledi se lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov, če so ti v bližini.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Osebje, ki izvaja začetne cestne preglede, mora biti ustrezno usposobljeno, da učinkovito opravi vizualne preglede.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Podjetjem ali voznikom se za opravljanje začetnega cestnega pregleda tehnične brezhibnosti ne bi smela zaračunati pristojbina. Države članice pa bi morale imeti možnost zaračunavanja pristojbine za zmanjšanje stroškov, ki nastanejo z uporabo tehnične opreme pri podrobnejšem cestnem pregledu, bodisi mobilne enote za preglede ali v centru za izvajanje tehničnih pregledov v bližini, če so bile ugotovljene velike ali nevarne pomanjkljivosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da podjetje, ki upravlja z vozilom, ni izpolnjevalo svoje odgovornosti, da ohranja vozilo v tehnično brezhibnem stanju. Da se omeji finančno breme za takšna podjetja, znesek pristojbine ne bi smel presegati zneska, ki se plača za redni tehnični pregled vozila iste kategorije. Morebitne dohodke ali prihodke iz zaračunavanja takšnih pristojbin bi bilo treba uporabiti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti.

(16) Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke, zlasti kar zadeva kategorije gospodarskih vozil, ki se pregledajo med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti, število in vrsto odkritih tehničnih pomanjkljivosti ter njihovo resnost. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsaki dve leti Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu.

(17) Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsako drugo leto do 31. marca Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu.

Obrazložitev

V členu 20 ni jasno, kako pogosto bi morale države članice sporočati rezultate Komisiji. Zato je treba uvodno izjavo 17 v preambuli in člen 20 uskladiti.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Da bi se kar najbolj zmanjšala izguba časa za podjetja in voznike ter povečala splošna učinkovitost, bi bilo treba spodbujati opravljanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti in preverjanje upoštevanja socialne zakonodaje na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom1, Direktive 2006/22/ES in Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu2.

 

_____________

 

1 UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

 

2 UL L 370, 31.12.85, str. 8.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

So to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic.

1. S to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se opravljajo brez diskriminacije na podlagi državljanstva voznika ali države, v kateri je bilo zadevno gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta:

1. Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ter v Direktivi 2007/46/ES:

Obrazložitev

V področje uporabe te uredbe je treba vključiti tudi nekatere modele traktorjev, saj se ti pogosto uporabljajo za komercialne namene na javnih cestah.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

– motorna vozila z morebitnim priklopnim vozilom za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

Obrazložitev

Pregledati bi bilo treba vsako priklopno vozilo, ki se uporablja z vozili M2 in M3, ne glede na velikost ali vrsto. Izvajanje je na ta način jasnejše in preprostejše.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1,

črtano

Obrazložitev

Preveriti je treba, ali je obraba sestavnih delov vozil kategorije N1 vzrok za večje število prometnih nesreč in kot taka pomeni manjšo varnost v prometu. Poleg tega predstavlja širitev kategorij gospodarskih vozil, ki se pregledujejo, pomembno dodatno finančno in upravno obremenitev centrov za izvajanje tehničnih pregledov.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– motorna vozila za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,

– motorna vozila z morebitnim priklopnim vozilom za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,

Obrazložitev

Pregledati bi bilo treba vsako priklopno vozilo, ki se uporablja z vozili N2 in N3, ne glede na velikost ali vrsto. Izvajanje je na ta način jasnejše in preprostejše.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2,

črtano

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4.

črtano

Obrazložitev

Kadar se uporabljajo z gospodarskimi vozili, se pregledujejo, zato ločena identifikacija ni potrebna.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– kolesni traktorji kategorije T5, ki se uporabljajo pretežno za komercialni cestni prevoz na javnih cestah in katerih najvišja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 a – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za poklicni prevoz blaga ali potnikov;

(6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za prevoz blaga ali potnikov v cestnem prevozu blaga z vozili za plačilo;

Obrazložitev

Poročevalka meni, da je treba besedo „poklicni“ zamenjati z besedilom iz Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga („Konvencije CMR“).

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 a – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „cestni pregled“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila, ki vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom;

(9) „cestni pregled tehnične brezhibnosti“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila in pritrjenosti njegovega tovora, medtem ko to vozilo vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 3 a – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;

(10) „tehnični pregled“ pomeni pregled, s katerim se zagotovi, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah in skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 3 a – odstavek 1 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, pristojno za upravljanje nacionalnega sistema cestnih pregledov;

(11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, ki je po pooblastilu države članice odgovorna za upravljanje sistema cestnih pregledov, vključno z izvajanjem cestnih pregledov tehnične brezhibnosti, kjer je to primerno;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) „podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, združenje ali skupino oseb brez pravne osebnosti, ki dela za zaslužek ali ne, ali vsak uradni organ, ki ima lahko lastno pravno osebnost ali je odvisen od organa oblasti, ki ima pravno osebnost, ki opravlja prevoz po cesti, bodisi za najem ali plačilo bodisi za lastne potrebe;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) „pregled varnosti vozila“ pomeni vizualni pregled ter preskus učinkovitosti in delovanja šasije oziroma podvozja, spojnih elementov, krmiljenja, pnevmatik, koles in zavornih sistemov gospodarskega vozila;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b) „center za izvajanje tehničnih pregledov‟ pomeni javne ali zasebne organe ali ustanove, ki jih za izvajanje tehničnih pregledov pooblasti država članica;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14c) „prevoznik“ pomeni posameznika ali pravno osebo, ki upravlja z vozilom kot lastnik oziroma ga je za upravljanje vozila pooblastil lastnik;

Obrazložitev

Člena 8 in 24 uporabljata pojem „prevoznik“, ki ga je treba pomensko opredeliti.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Sistem cestnih pregledov

Datum in pogostost opravljanja tehničnih pregledov

Sistem cestnih pregledov vključuje začetne cestne preglede iz člena 9 ter podrobnejše cestne preglede iz člena 10(1).

Vozila morajo tehnične preglede opravljati najmanj v naslednjih rednih časovnih intervalih:

 

vozila kategorije N2:

 

– s skupno dovoljeno maso več kot 7,5 t prvič 42 mesecev po prvi registraciji, nato pa vsakih 6 mesecev od zadnjega tehničnega pregleda;

 

vozila kategorije N3:

 

– prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato pa vsakih 6 mesecev od zadnjega tehničnega pregleda;

 

vozila kategorije 04:

 

– prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato pa vsakih 6 mesecev od zadnjega tehničnega pregleda.

Obrazložitev

Z uvedbo dinamike rokov za varnostne preglede se dodatni pregledi glede na kategorije vozil začnejo šele v drugem/tretjem letu obratovanja in se preprečijo nepotrebni pregledi.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi skupno število začetnih cestnih pregledov, ki ustreza vsaj 5 % skupnega števila vozil iz člena 3(1), ki so registrirana na njenem ozemlju.

Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi ustrezno število začetnih cestnih pregledov.

 

Skupno število začetnih cestnih pregledov ustreza vsaj 5 % skupnega števila naslednjih gospodarskih vozil iz člena 2(1), ki so registrirana na njenem ozemlju:

 

– motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

 

– motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,

 

– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4.

 

Sorazmerno se pregleda vsaj 5 % gospodarskih vozil, ki niso registrirana na ozemlju države članice, vendar se tam uporabljajo.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih

Sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih

1. Na nacionalni ravni se uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij. Sistem ocenjevanja tveganja upravlja pristojni organ države članice.

1. Za izboljšanje učinkovitosti cestnih pregledov tehnične brezhibnosti se na ravni Unije uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na gospodarskih vozilih med rednimi tehničnimi pregledi in cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti. Sistem ocenjevanja tveganja temelji na nacionalnih elektronskih registrih, ki so med seboj povezani po vsej Uniji, z njimi pa upravljajo pristojni organi držav članic.

 

Tri leta po začetku veljavnosti Uredbe XX Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES so potrdila o tehničnih pregledih in poročila o cestnih pregledih v standardni obliki, ki se uporablja na ravni Evropske unije.

2. Vsakemu podjetju se pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z merili iz Priloge I.

2. Po datumu iz odstavka 1 se vsakemu podjetju pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z naslednjimi merili v skladu s Prilogo I:

 

število ugotovljenih pomanjkljivosti;

 

resnost ugotovljenih pomanjkljivosti;

 

– število opravljenih pregledov ali tehničnih pregledov;

 

– dejavnik časa.

Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja:

Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja:

– visoko tveganje,

– visoko tveganje,

– srednje tveganje,

– srednje tveganje,

– nizko tveganje.

– nizko tveganje.

 

Da se podjetjem omogoči izboljšanje svojega profila tveganja, se za namene oblikovanja ocene tveganja zadevnega podjetja upoštevajo informacije o tem, kako podjetje izpolnjuje zahteve po tehnični brezhibnosti, ki izhajajo iz prostovoljnih rednih pregledov varnosti vozil.

3. Države članice lahko za vzpostavitev sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

3. Države članice za izvajanje sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki se vzpostavi z Uredbo (ES) št. 1071/2009.

 

Sistem ocenjevanja tveganja vsebuje informacije o tehnični brezhibnosti:

 

– tri leta po začetku veljavnosti te uredbe za vozila iz kategorij N2, N3, M2, O3 in O4;

 

– pet let po začetku veljavnosti te uredbe za ostale kategorije iz člena 2.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo.

1. Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo. Če sta v državi članici vozila potrdilo in poročilo na voljo v elektronski obliki, organi ne morejo zahtevati, da se v vozilu hranijo kopije v papirni obliki.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.

3. Podjetja, ki uporabljajo vozila, ki sodijo v področje uporabe te uredbe, zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju ter da se na vozilih hranijo potrdila ali overjene kopije potrdil o tehničnem pregledu ter dokazila o pregledu v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], ki se nanašajo na zadnji tehnični pregled.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu.

Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji lahko, če se tako odloči država članica, v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila:

Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila:

(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu in, kadar je na voljo, poročilo o cestnem pregledu, ki se hranita v vozilu v skladu s členom 7(1);

(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, dokazilo o pregledu, izdano v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], in, kadar je na voljo, zadnje poročilo o cestnem pregledu, ki se hranijo v vozilu v skladu s členom 7(1);

(b) opravi vizualno oceno stanja vozila in njegovega tovora.

(b) opravi vizualno oceno tehničnega stanja vozila.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) lahko preveri upoštevanje drugih regulativnih zahtev v zvezi z delovanjem gospodarskih vozil znotraj Unije.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– šasijo/podvozje,

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

osi, kolesa, pnevmatike, obesitev koles,

– kolesa in pnevmatike,

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– spojne elemente,

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

emisije.

motenje: hrup in izpušni plini.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregled vsakega od teh področij zajema eno, več ali vse postavke, ki so navedene v Prilogi II in ustrezajo tem področjem.

Pregled vsakega od teh področij zajema vse postavke, ki so navedene v Prilogi II ter se za ta področja štejejo kot potrebne in ustrezne.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Inšpektor lahko poleg tega preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v točki 1 Priloge II in zajemajo eno, več ali vse postavke iz te priloge.

Inšpektor lahko poleg tega in kadarkoli je to potrebno zaradi morebitnih varnostnih tveganj preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v delu 1 Priloge II in zajemajo vse postavke iz te priloge, ki se v odnosu do teh področij štejejo za potrebne in ustrezne.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je iz potrdila o tehničnem pregledu ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postav Priloge II opravljen v predhodnem mesecu, inšpektor to postavko pregleda samo, če to upravičuje očitna pomanjkljivost.

Kadar je iz potrdila o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postavk Priloge II opravljen v enem od treh predhodnih mesecev, inšpektor to postavko pregleda samo, če očitna pomanjkljivost upravičuje tak pregled.

(1)

UL C 44, 15. 2. 2012, str. 128

(2)

UL C...str.


Obrazložitev

Z uvedbo šestmesečnih tehničnih pregledov se zagotovi redno pregledovanje sestavnih delov gospodarskih vozil in zgodnejše odkrivanje pojavov obrabe. Poleg tega podjetja preglede lahko načrtujejo, morebitne pomanjkljivosti na vozilu pa je tako mogoče pravočasno odpraviti. To omogoča učinkovitejše izvajanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, kraj začetnega cestnega pregleda ni oddaljen več kot 10 km od tega centra.

2. Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, jih je treba opraviti čim prej v najbližjem centru.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles in emisij vozila.

3. Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles, emisij in mase vozila.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, tako da se vozilo v nobenih okoliščinah ne sme uporabljati na cesti.

– nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, zaradi katerih lahko zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Posebna pravila glede pregleda pritrjenosti tovora

Pregled pritrjenosti tovora

Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu s Prilogo IV. V primeru velikih ali nevarnih pomanjkljivosti, povezanih s pritrjenostjo tovora, se uporabljajo tudi naknadni postopki iz člena 14.

Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu z veljavnimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne sme vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler na ravni Unije ne bodo harmonizirana pravila o pritrjevanju tovora.

 

Do … [uskladiti z datumom iz člena 18a predloga uredbe o rednih pregledih tehnične brezhibnosti] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ravni harmonizacije na področju pritrjevanja tovora v cestnem prometu, njegovem pregledovanju med cestnimi pregledi in o rezultatih analize metod za zagotavljanje, da podjetja, ki upravljajo z vozilom, pošiljatelji, špediterji, nakladalci in drugi zadevni subjekti, ki sodelujejo pri rokovanju s tovorom, izpolnjujejo zahteve glede pritrjevanja tovora.

 

Poročilo se po potrebi predloži skupaj z zakonodajnim predlogom.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in v bližini kraja pregleda.

1. Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in na lokaciji s potrebno opremo, ki je najbližja kraju, na katerem je bil opravljen začetni ali podrobnejši pregled.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda. Inšpektor lahko odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.

3. Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda ali v eni od najbližjih delavnic. Če se na vozilu ugotovijo pomanjkljivosti iz člena 10(2), inšpektor odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje lokacije, kjer je to vozilo mogoče popraviti ali zaseči.

Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje razpoložljive lokacije, kjer ga je mogoče popraviti ali zaseči.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Inšpektor sporoči pristojnemu organu rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ hrani te podatke 36 mesecev od datuma njihovega prejema.

2. Inšpektor pristojnemu organu elektronsko sporoči rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ te podatke vnese v nacionalni register iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 in jih hrani 36 mesecev od datuma njihovega prejema.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Rezultati cestnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila.

3. Rezultati cestnega pregleda se elektronsko sporočijo organu za registracijo vozila, lastniku vozila in v primeru vozil, registriranih v drugi državi članici, prek evropskega registra cestnih prevoznikov v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano.

1. Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano.

 

Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, te informacije upošteva pri razvrščanju podjetij v skladu s členom 6(2).

Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI.

Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI, ter so v standardizirani obliki in se posredujejo prek nacionalnega elektronskega registra iz člena 16 Uredbe (ES) 1071/2009.

Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti državo članico, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu.

Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu in vnese podatke v evropski register cestnih prevoznikov.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Če se ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, je treba ime prevoznika sporočiti kontaktni točki v skladu s členom 16.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, zagotovi organu, ki opravlja cestni pregled tehnične brezhibnosti, informacije o profilu tveganja podjetja, katerega vozilo se pregleduje. Te informacije se v elektronski obliki posredujejo v razumnem času. Komisija sprejme izvedbene akte, ki zadevajo podrobne predpise o postopkih za posredovanje teh informacij takšnim organom.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija zbrane podatke pošlje Evropskemu parlamentu.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu poročilo, v katerem so povzeti zbrani podatki.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 21 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2. Pooblastilo iz člena 21 se podeli Komisiji za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta s inšpektorjem, ali kadar se ne odpravijo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledom.

2. Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta z inšpektorjem, ali kadar je uporaba vozila nezakonita zaradi neupoštevanja člena 14.

Obrazložitev

Uporaba vozila, ki ni tehnično brezhibno, na javnih cestah bi morala biti kaznivo dejanje, neodprava pomanjkljivosti, ugotovljenih med pregledom brezhibnosti, pa ne. V določenih primerih se lahko lastnik ali prevoznik vozila, na katerem so bile odkrite velike ali nevarne pomanjkljivosti, odloči, da vozilo vzame iz prometa (lahko se odloči, da ga uniči v skladu s pravili iz Direktive 2000/53/ES o izrabljenih vozilih ali uporabi kako drugače).

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.2. Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa.

 

 

Predlog spremembe Parlamenta

5.2.2. Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa.

(da) Kolo ni združljivo s pestom

Obrazložitev

Obstajajo resna vprašanja glede odgovornosti in varnosti v zvezi z neustreznimi ali poškodovanimi kolesi, pritrjenimi ne nestandardne osi. Pregledovanje koles, ki niso združljiva s pestom, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti na seznam postavk, ki jih je treba preveriti med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Priloga II – del – postavka 5.2.3 – stolpec 2: Metoda

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Pnevmatike

Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej.

 

 

Predlog spremembe Parlamenta

5.2.3 Tyres

Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej.

 

 

Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec.

 

Obrazložitev

Tlaka v pnevmatikah ni mogoče preveriti brez merilnika tlaka. Inšpektor bo moral primerjati, ali je tlak v pnevmatikah v skladu s tlakom, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Priloga III – del 1 – naslov: Nevarne pomanjkljivosti – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Nadaljnja uporaba vozila na cesti ni dovoljena, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila.

Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ki upravičujejo, da zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.3. Pnevmatike

(e) Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1).

 

X

X

 

Manj kot 80% zahtevane globine žleba

 

 

 

 

Predlog spremembe Parlamenta

5.2.3. Tyres

(e) Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani minimalni vrednosti.

 

X

X

 

Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane minimalne vrednosti.

 

 

 

Obrazložitev

Vsaka pnevmatika z globino žleba profila, manjšo od zakonsko predpisane, je nezakonita in zato na evropskih cestah ne bi smela biti dovoljena.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.3. Pnevmatike

 

 

 

 

 

Predlog spremembe Parlamenta

5.2.3. Tyres

(ga) Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila znižan za 20 %.

 

X

X

Obrazložitev

Gre za resno varnostno vprašanje, saj samo pravilno napolnjene pnevmatike zdržijo obremenitev, zagotavljajo oprijem na cestišču, porabijo manj goriva, povzročajo manj hrupa, zagotavljajo najboljšo zavorno razdaljo in prispevajo k daljši življenjski dobi pnevmatik. Pnevmatika s tlakom, nižjim od 150 kPa, ni le nezanesljiva, temveč je tudi nevarna, saj obstaja tveganje, da eksplodira.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Priloga IV

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga se črta.


OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije

20. julija 2010 je Evropska komisija sprejela usmeritve politike v cestnem prometu. Za uresničitev napovedanega cilja (t.j. zmanjšanja števila smrtnih žrtev v cestnem prometu za 50 % med letoma 2010 in 2020) Komisija med drugim predlaga dvotirno strategijo za varnejša vozila: harmonizacija/krepitev zakonodaje EU na področju tehničnih pregledov vozil in cestnih pregledov tehnične brezhibnosti vozil (vključno z razširitvijo na dvokolesna motorna vozila) ter študija o vzpostavitvi evropske elektronske platforme z namenom harmonizacije izmenjave podatkov o vozilih (homologacija, registracija, rezultati pregledov itd.).

13. julija 2012 je Evropska komisija predstavila „sveženj o tehničnih pregledih“, ki ga sestavljajo trije zakonodajni predlogi, namenjeni krepitvi varnosti v cestnem prometu, varovanju okolja in pošteni konkurenci prek zaostritve obstoječih zahtev glede rednih tehničnih pregledov, cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil ter registracije vozil.

Direktivo 2009/40/ES trenutno dopolnjuje Direktiva 2000/30/ES, v kateri so določene zahteve za pregledovanje stanja tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil med rednimi pregledi s cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti, pri katerih gre za nenapovedane dodatne cestne preglede gospodarskih vozil.

Predlog o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki razveljavlja Direktivo 2000/30/ES, uvaja vrsto pomembnih novih elementov:

•    sistem ocenjevanja tveganja za izbiro vozil, ki se pregledajo;

•    cestni pregledi tehnične brezhibnosti se opravljajo tudi na lahkih gospodarskih vozilih;

•    države članice bodo morale opraviti določeno število cestnih pregledov tehnične brezhibnosti na leto;

•    cestni pregledi tehnične brezhibnosti se opravljajo po stopnjah; najprej začetni pregled splošnega stanja vozila in njegove dokumentacije, kot so potrdila o tehničnih pregledih in poročila o prejšnjih cestnih pregledih; na podlagi rezultata začetnega pregleda se lahko opravi podrobnejši cestni pregled;

•    podrobnejši cestni pregledi se izvajajo z uporabo mobilnih enot za preglede ali v centru za izvajanje tehničnih pregledov, ki je v neposredni bližini;

•    v cestne preglede je vključen pregled pritrditve tovora;

•    harmonizacija standardov za ocenjevanje pomanjkljivosti; ravni znanja in usposobljenosti inšpektorjev, ki opravljajo cestne preglede, temelji na zahtevah pri opravljanju rednih tehničnih pregledov;

•    uvedba rednih usklajenih dejavnosti pregledovanja med državami članicami.

Pripombe in predlogi poročevalke

Poročevalka je prepričana, da je varnost v cestnem prometu pomembno družbeno vprašanje. Evropski parlament bi moral ponovno dati jasen znak svoje zavezanosti varnosti v cestnem prometu.

Vsi se zavedamo, da je učinkovitost varnosti v cestnem prometu, ne glede na sprejete tehnične ukrepe, na koncu odvisna od vedenja udeležencev. Zato so še naprej bistveni izobraževanje, usposabljanje in izvrševanje ukrepov.

Sistem varnosti v cestnem prometu pa mora upoštevati tudi človeške napake in neprimerno vedenje ter jih v največji možni meri popravljati. Vsi sestavni deli sistema, zlasti vozila in infrastruktura, morajo biti zato čim bolj udeležencem prijazni, da se preprečijo in omejijo posledice takšnih napak za udeležence, zlasti za najranljivejše.

Poročevalka zato pozdravlja „sveženj o tehničnih pregledih“ in še posebej predlog o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti.

Med državami članicami so trenutno velike razlike kar zadeva način izvajanja cestnih pregledov tehnične brezhibnosti. Delež vozil, za katera se med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti ugotovi, da niso skladna z zahtevami tehnične brezhibnosti, se giblje od 0,3 % v eni državi članici do 63 % v drugi, velike razlike pa je mogoče srečati tudi med sosednjimi državami.

V nekaterih državah članicah se izvaja temeljit postopek pregleda, podoben rednemu tehničnemu pregledu, v drugih – ki sicer še vedno izpolnjujejo minimalne zahteve iz veljavne direktive – pa se opravi vizualni pregled ali zgolj pregled dokumentacije. Pomembne razlike v deležih neuspešno opravljenih cestnih pregledov so tudi posledica pristopa, ki ga izberejo države članice.

Ob upoštevanju navedenega poročevalka v celoti podpira uvedbo sistema ocenjevanja tveganja. Izbira vozil, na katerih se opravi cestni pregled tehnične brezhibnosti, bi morala temeljiti na profilu tveganja prevoznikov, da se zmanjša breme za prevoznike, ki pravilno vzdržujejo svoja vozila.

Harmonizacija pomembnih elementov, kot so standardi za ocenjevanje pomanjkljivosti ter raven znanja in usposobljenosti inšpektorjev, ki opravljajo cestne preglede, utemeljena na zahtevah pri opravljanju rednih tehničnih pregledov, bo nedvomno prispevala k preprečevanju nepravične obravnave in povečala splošno učinkovitost pregledov. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da se cestni pregledi tehnične brezhibnosti opravljajo nediskriminatorno z vidika državljanstva voznika ali države, v kateri je bilo gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati.

Glede na vedno večjo zapletenost pregledov bi morale biti spretnosti in usposabljanje inšpektorjev osrednji elementi vsakega sistema cestnih pregledov tehnične brezhibnosti. Nezadostna usposobljenost inšpektorjev lahko pomembno ovira učinkovitost pregledov in omeji raven ugotovljenih pomanjkljivosti.

Glede na to, da se bodo cestni pregledi izvajali po stopnjah, poročevalka šteje za pomembno tudi, da države članice zagotavljajo ustrezno usposobljenost osebja, ki opravlja prvi začetni pregled splošnega stanja vozila, s čimer se preprečijo neučinkoviti cestni pregledi in nepotrebna izguba časa za podjetja in voznike.

Poročevalka, kar zadeva področje uporabe predloga, pozdravlja dejstvo, da bodo cestni pregledi zajemali tudi lahka gospodarska vozila (do 3,5 tone) in njihove priklopnike, saj se tovrstna vozila pogosteje uporabljajo za komercialne namene v cestnem prometu. Poleg tega se pri tej skupini vozil število smrtnih žrtev na cestah ne zmanjšuje. Podatki kažejo, da se tovrstna vozila uporabljajo za komercialne namene zato, da bi se obšle obveznosti, ki jih zakonodaja nalaga podjetjem, ki upravljajo težka gospodarska vozila.

Da bi se izognili neskladnostim v „svežnju o tehničnih pregledih“, poročevalka predlaga razširitev obveznosti opravljanja cestnih pregledov tehnične brezhibnosti tudi na traktorje, ki se uporabljajo za komercialne namene, saj se ta vozila vedno pogosteje uporabljajo za izogibanje obveznostim in nadzoru, ki so določeni v zakonodaji, povezani s težkimi gospodarskimi vozili.

Pomemben element predloga, ki ga poročevalka v celoti podpira, je tudi vključitev preverjanja pritrditve tovora v cestne preglede, saj se neustrezna pritrditev tovora šteje kot dejavnik pri skoraj 25 % prometnih nesreč, v katerih so vpleteni tovornjaki.

Poročevalka meni, da je jasen pravni okvir, kar zadeva odgovornost za tehnično brezhibnost gospodarskih vozil, izjemno pomemben. Zato predlaga spremembe člena 7, s katerimi se pojasni, da bi morala biti podjetja, ki upravljajo z gospodarskimi vozili, vedno odgovorna za vzdrževanje tehnične brezhibnosti vozil. Podjetja bi morala zagotavljati redno preverjanje delov vozil, ki vplivajo na njihovo tehnično brezhibnosti.

Ravno tako bi bilo treba pojasniti odgovornost, povezano s tovorom. Glede na to, da utegne pri ravnanju s tovorom in pri njegovi pritrditvi sodelovati več subjektov, bi morala biti njihova odgovornost povezana z opravljenimi nalogami.

Med tehničnimi pregledi in cestnimi pregledi se zbere velika količina podatkov o vozilih in njihovih voznih lastnostih. Različni organi bi lahko te podatke uporabljali za zagotavljanje nadaljnjih ukrepov glede ugotovljenih pomanjkljivosti, organiziranje usmerjenih pregledov, pa tudi za izboljšanje oblikovanja svojih politik. Podobno bi bili tehnični pregledi in cestni pregledi učinkovitejši, če bi imeli dostop do popolnih informacij o zgodovini vozila in njegovih tehničnih značilnostih.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.4.2013)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta      o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES

(COM(2012)0382 – C7‑0188/2012 – 2012/0186(COD))

Pripravljavec mnenja: Krišjānis Kariņš

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Notranji trg je vsako leto bolj povezan. Začel se je nepričakovano intenziven pretok blaga v Evropski uniji, kar je povzročilo nove izzive harmonizacije na področju varnosti v cestnem prometu.

Pripravljavec mnenja podpira splošne usmeritve uredbe, ki jih je predlagala Evropska komisija. Meni pa, da je treba besedilo še nekoliko izboljšati, da bo imela ta uredba ustrezno dodano vrednost.

Kot prvo bi bilo treba predlagani sistem ocenjevanja tveganja uvesti na evropski ravni, saj je tako najbolj gotovo, da se določi resnično ocenjevanje tveganja podjetja. Vse več vozil prehaja meje, zato je treba vedeti, katera podjetja se v drugi državi članici obravnavajo kot tvegana. Tega ni mogoče doseči z nacionalnimi sistemi ocenjevanja tveganja.

Kot drugo pa bi morali imeti inšpektorji na voljo poročila zadnjih tehničnih pregledov, ki bi lahko bili tudi podlaga pri ocenjevanju tveganja vsakega podjetja. Evropska unija ne bi smela uvajati dodatnih upravnih obremenitev, temveč razviti obsežen sistem za ugotavljanje morebitno nevarnih vozil na evropskih cestah.

Kot zadnje pa mora biti postopek tehničnih pregledov natančneje opredeljen, zato mora biti besedilo natančno in jasno. Če se na primer med začetnim cestnim pregledom ugotovijo pomanjkljivosti, je treba opraviti podrobnejši pregled. Na podlagi besedila, ki ga je predlagala Komisija, ni jasno, kako je treba nadalje postopati. Enako velja za popravilo vozila. Popravilo mora izvesti strokovno usposobljena oseba, ne pa voznik ali inšpektor na cesti. Zato se morajo ugotovljene nevarne pomanjkljivosti odpraviti v najbližji delavnici.

Pripravljavec mnenja meni, da je 12 mesecev prezgodaj za začetek uporabe te uredbe. Predlaga, da se to obdobje omeji na 60 mesecev, da se omogočita nakup vse potrebne opreme in usposabljanje osebja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Cestni pregledi se morajo izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja. Države članice lahko uporabljajo sistem za oceno tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS.

(6) Cestni pregledi se morajo izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja na ravni Unije. Države članice lahko uporabljajo sistem za oceno tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS.

Obrazložitev

Le vseevropski sistem ocenjevanja tveganja bo imel dodano vrednost. V obdobju vse večje mobilnosti blaga vozila pogosteje prehajajo meje, zato bo imel sistem ocenjevanja tveganja, ki bo veljal le v državi članici, omejen vpliv na varnost v cestnem prometu.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. V nekaterih primerih se podrobnejši pregledi lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov.

(13) S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. Podrobnejši pregledi se lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov, če so ti v neposredni bližini.

Obrazložitev

Podrobnejši tehnični pregledi se morajo izvesti s pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot ali v centrih za izvajanje tehničnih pregledov, če so ti v neposredni bližini.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Sodelovanje in izmenjava najboljših praks med državami članicami sta ključnega pomena za doseganje bolj usklajenega sistema cestnih pregledov tehnične brezhibnosti po vsej Uniji. Zato bi morale države članice tesneje sodelovati tudi med operativnimi dejavnostmi. V to sodelovanje bi bilo treba vključiti tudi redno organiziranje usklajenih cestnih pregledov.

(15) Sodelovanje in izmenjava najboljših praks med državami članicami sta ključnega pomena za doseganje bolj usklajenega sistema cestnih pregledov tehnične brezhibnosti po vsej Uniji. Zato bi morale države članice tesneje sodelovati tudi med operativnimi dejavnostmi. V to sodelovanje bi bilo treba vključiti tudi redno organiziranje usklajenih cestnih pregledov ter izmenjavo podatkov o rezultatih cestnih pregledov in tehničnih pregledov.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi se morali opravljati brez diskriminacije na podlagi državljanstva voznika ali države, v kateri je bilo gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati.

Obrazložitev

Sedanje izkušnje kažejo, da se vozniki vozil z registrsko tablico iz nekaterih držav diskriminirajo. To prakso je treba prenehati.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1,

črtano

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi skupno število začetnih cestnih pregledov, ki ustreza vsaj 5 % skupnega števila vozil iz člena 3(1), ki so registrirana na njenem ozemlju.

Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi skupno število začetnih cestnih pregledov primernih registriranih vozil v vsaki državi članici. Cilj bi lahko ustrezal 5 % skupnega števila primernih registriranih vozil na njenem ozemlju.

Obrazložitev

Cestne preglede bi bilo treba izvajati le za kategorijo vozil, ki so primerna za cestne preglede. Navedba celotnega števila vozil bi povzročila nesorazmerne upravne obremenitve. Glede na načelo subsidiarnosti naj bi bil cilj 5 % le okviren. Države članice bi morale imeti prožnost.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Na nacionalni ravni se uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij. Sistem ocenjevanja tveganja upravlja pristojni organ države članice.

1. Na ravni Unije se uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij. Sistem ocenjevanja tveganja v vsaki državi članici upravlja pristojni organ države članice. Podatki o pregledih se zbirajo na ravni Unije, ocena vsakega podjetja pa se določi na podlagi zbirnih podatkov na ravni Unije o rezultatih cestnih pregledov in tehničnih pregledov.

Obrazložitev

Le sistem ocenjevanja tveganja na evropski ravni bo imel zadostno dodano vrednost. Ni smiselno, da se uvede nov sistem ocenjevanja tveganja le za to, da se ustvarijo nove upravne zmogljivosti.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo.

črtano

Obrazložitev

Ti podatki morajo biti inšpektorjem v državah članicah na voljo v elektronski obliki. Potrdil ni treba nositi s sabo tudi v papirni obliki, saj bi bila tako upravna obremenitev še večja.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.

3. Posamezna podjetja in voznik vozila zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.

Obrazložitev

Tudi voznik vozila bi moral biti odgovoren za tehnično stanje vozila.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu in, kadar je na voljo, poročilo o cestnem pregledu, ki se hranita v vozilu v skladu s členom 7(1);

(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu in poročilo o cestnem pregledu;

Obrazložitev

Potrdilo o tehničnem pregledu in pretekla poročila o cestnem pregledu morajo biti na voljo v elektronski obliki, da se ne uvajajo dodatne upravne obremenitve za podjetja in omogoči neoviran cestni pregled.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na podlagi rezultata začetnega pregleda se inšpektor lahko odloči, ali je treba na vozilu ali njegovem priklopnem vozilu opraviti podrobnejši cestni pregled.

Na podlagi rezultata začetnega pregleda se inšpektor odloči, ali je treba na vozilu ali njegovem priklopnem vozilu opraviti podrobnejši cestni pregled, če se pri prvotnem pregledu izkaže, da je treba za popolno oceno tehničnega stanja vozila opraviti podrobnejši pregled.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda. Inšpektor lahko odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.

Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda ali v najbližji delavnici. Če se pomanjkljivosti ugotovijo na območjih vozila, ki so navedena v členu 10(2), inšpektor odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje lokacije, kjer je to vozilo mogoče popraviti ali zaseči.

črtano

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija zbrane podatke pošlje Evropskemu parlamentu.

Komisija pošlje Evropskemu parlamentu poročilo, v katerem so povzeti zbrani podatki.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 21 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2. Pooblastilo iz člena 21 se podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od [12 mesecev po začetku njene veljavnosti].

Uporablja se od [60 mesecev po začetku njene veljavnosti].

Obrazložitev

Za nakup potrebne opreme in uvedbo mehanizma za izmenjavo podatkov na evropski ravni bi moralo biti na voljo dovolj časa.

POSTOPEK

Naslov

Cestni pregledi tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji

Referenčni dokumenti

COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

11.9.2012

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

11.9.2012

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Krišjānis Kariņš

25.10.2012

Obravnava v odboru

18.3.2013

 

 

 

Datum sprejetja

25.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Konrad Szymański, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elisabetta Gardini, Jolanta Emilia Hibner, Eija-Riitta Korhola, Bernd Lange, Vladimír Remek, Algirdas Saudargas, Silvia-Adriana Ţicău

POSTOPEK

Naslov

Cestni pregled tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji

Referenčni dokumenti

COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD)

Datum predložitve EP

10.7.2012

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

11.9.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

11.9.2012

ITRE

11.9.2012

IMCO

11.9.2012

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ENVI

12.9.2012

IMCO

18.9.2012

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Olga Sehnalová

8.10.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

18.12.2012

22.1.2013

19.3.2013

23.4.2013

Datum sprejetja

30.5.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Silvia-Adriana Ţicău, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michel Dantin, Isabelle Durant, Markus Ferber, Nathalie Griesbeck, Gilles Pargneaux, Alfreds Rubiks, Bernadette Vergnaud, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş

Datum predložitve

17.6.2013

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov