POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

7.6.2013 - (COM(2012)0380 – C7‑0186/2012 – 2012/0184(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Werner Kuhn

Postopek : 2012/0184(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0210/2013

Predložena besedila :

A7-0210/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 16
CRE 01/07/2013 - 16

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.10
CRE 02/07/2013 - 9.10
PV 11/03/2014 - 9.15
CRE 11/03/2014 - 9.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0297
P7_TA(2014)0194

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

(COM(2012)0380 – C7‑0186/2012 – 2012/0184(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0380),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0186/2012),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, nizozemske poslanske zbornice, nizozemskega senata, švedskega parlamenta in ciprske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012[1],

– po posvetovanju z Odborom regij,

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0210/2013),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.

(3) Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Vsa vozila, ki se uporabljajo na javnih cestah, morajo biti, brez poseganja v zahteve rednih tehničnih pregledov, vedno tehnično brezhibna.

Obrazložitev

Redni tehnični pregledi so del širše ureditve tehnične brezhibnosti, ki od lastnikov vozil najprej zahteva, da zagotovijo, da so vozila vedno brezhibna, kadar so v uporabi.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3b) Izvrševanje ukrepov za tehnično brezhibnost bi moralo vključevati tudi kampanje za ozaveščanje lastnikov vozil, naj razvijejo dobre prakse in navade glede osnovnih pregledov svojih vozil.

Obrazložitev

Ozaveščanje lastnikov vozil glede osnovnih pregledov, na primer pregleda pnevmatik, je pomemben del ureditve tehnične brezhibnosti, ki bi ga bilo treba poudariti.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS, Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Države članice bi lahko uvedle nacionalne zahteve v zvezi s tehničnimi pregledi za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) Ker s pravočasnim razkritjem pomanjkljivosti na motornem vozilu, ki je pomembna za varnost v prometu, vsakdo prispeva k odpravi te pomanjkljivosti in s tem k preprečitvi nesreče, bi se morali prihranki pri stroških zaradi nesreč porabiti za vzpostavitev sistema bonusov.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.

(6) Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. To velja tudi za povečanje emisij delcev in NOx iz sodobnih motorjev, za katere je potrebno obsežnejše preverjanje emisij, vključno s preverjanjem celovitosti in delovanja lastnega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD) med delovanjem z elektronsko kontrolno napravo, ki se potrdi z obstoječim preskusom emisij iz izpušne cevi, da se zagotovi popoln preskus sistema za nadzor emisij, saj zgolj diagnostika na vozilu ni zanesljiva. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zanesljivi rezultati preiskave kažejo, da je 8 % nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, posledica tehničnih napak ali pa so s slednjimi povezane. Motoristi so skupina udeležencev v cestnem prometu, za katere je značilno največje varnostno tveganje, število smrtnih žrtev med njimi pa narašča. Med smrtnimi žrtvami je največ voznikov mopedov: leta 2008 je na cestah umrlo več kot 1 400 voznikov. Vozila, ki jih bo treba pregledati, bodo torej vključevala tudi najbolj tvegano skupino udeležencev v cestnem prometu, tj. motorizirana dvo- in trikolesna vozila.

črtano

Obrazložitev

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti je treba državam članicam omogočiti, da same presodijo o možnosti uvedbe tehničnih pregledov tudi za motorizirana dvo- in trikolesna vozila.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.

(8) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da kjer so kmetijska vozila rabljena na ta način, da so glede tehničnih pregledov obravnavana enako kot tovornjaki.

Obrazložitev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija, bi zaobjelo veliko večino traktorjev, vključno s tistimi, ki se redko vozijo po javnih cestah, kar bi imelo pomembne posledice za kmetijski sektor in podeželske skupnosti v Evropi.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.

(9) Vozila zgodovinskega interesa ohranjajo dediščino dobe, v kateri so izdelana, vzdrževana so v zgodovinsko ustreznem stanju in so redko uporabljana kot vsakdanja vozila. Odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila ali drugačni ureditvi njihovih tehničnih pregledov bi bilo treba prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.

Obrazložitev

Nanaša se na predloge sprememb 15, 16 in 17.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.

(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati zadevne države članice, ali nosilci javnih pooblastil ali organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnopravnimi organizacijami. Države članice bi si morale zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil.

Obrazložitev

To besedilo ustreza členu 2 veljavne Direktive 2009/40/ES, cilj pa je nadaljnje zagotavljanje različnih učinkovitih oblik tehničnih pregledov.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Zaradi boljše uporabe načela prostega gibanja v Uniji, bi morale države članice za potrebe ponovne registracije vzajemno priznavati potrdilo o tehničnem pregledu, ki ga je izdala originalna država članica registracije.

Obrazložitev

Kot prvi ukrep pri oblikovanju notranjega trga rednih tehničnih pregledov predlagamo, da države članice v primeru čezmejnih ponovnih registracij vzajemno priznavajo potrdila o tehničnem pregledu. Ta predlog spremembe je povezan s predlogom spremembe 26.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Ko je ugotovljeno, da so tehnični pregledi usklajeni v zadostni meri, se sprejmejo določbe o popolnem vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu po vsej Uniji.

Obrazložitev

Preučiti bi bilo treba možnosti za nadaljnji razvoj notranjega trga tehničnih pregledov, kjer bi lahko imetniki vozil, registriranih v eni državi članici, opravili tehnični pregled v drugi državi članici. S tem bi preprečili, da bi se gospodarska vozila v mednarodnem prometu vračala v državo članico samo zaradi registracije.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.

(11) Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem. Podatki bi morali zajemati podrobnosti, s katerimi je možno zagotoviti nadzor delovanja varnostnih sistemov vozila na način, ki omogoča preglede v okviru rednih tehničnih pregledov, na način, s katerim bi se ustvarila predvidljiva stopnja uspešnosti.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja.

(12) Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. Vzpostaviti bi bilo treba spodbude za inovacije na področju sistemov in postopkov pregledov ter opreme, ki se bo uporabljala pri pregledih, s čimer se omogoči nadaljnje zniževanje stroškov in povečanje koristi.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Rezultat tehničnih pregledov zato ne bi smel biti povezan s plačo ali kakršnimi koli ekonomskimi ali osebnimi koristmi.

(13) Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pregledi izvajajo v skladu s predpisi in so še zlate pozorne na njihovo objektivnost.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a) Kakovost in objektivnost centrov za izvajanje tehničnih pregledov je osrednjega pomena za doseganje cilja boljše varnosti v cestnem prometu. Zato bi morali centri za izvajanje tehničnih pregledov na primer izpolnjevati minimalne zahteve glede ISO 17020 o splošnih zahtevah za delovanje različnih organov, ki izvajajo preglede.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.

(14) Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda in organizaciji, ki je izdala potrdilo, naloži ustrezne kazni samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav. Države članice, ki od inšpektorjev že zdaj zahtevajo višjo raven usposobljenosti, kompetenc in pregledovanja, kot določajo minimalne zahteve, bi morale imeti možnost, da visoko raven ohranijo.

Obrazložitev

Države članice morajo imeti možnost, da za inšpektorje, ki delo opravljajo na njihovem ozemlju, določijo obvezne strožje zahteve, kot zahtevajo minimalni standardi.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino.

(17) Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost. Zato je starejša vozila primerno pogosteje pregledovati.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.

(19) Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. Te postavke bi bilo treba posodobiti v skladu z razvojem raziskav in tehnološkim napredkom na področju varnosti vozil. Neustrezna kolesa, pritrjena na nestandardne osi, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti v tehnične preglede. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.

Obrazložitev

Obstajajo resna vprašanja glede odgovornosti in varnosti v zvezi z neustreznimi in poškodovanimi kolesi, pritrjenimi ne nestandardne osi. Pregledovanje koles, ki se ne skladajo s pestom, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti na seznam postavk, ki jih je treba preveriti med tehničnim pregledom.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20a) Standardi za tehnične preglede bi morali biti določeni na minimalni ravni za vso Unijo, državam članicam, kjer so tehnični pregledi že na višji ravni od zahtevane po tej uredbi pa omogočiti, da ohranijo višje standarde in jih po potrebi prilagodijo tehničnemu napredku.

Obrazložitev

Z uredbo je določena minimalna raven tehničnih standardov. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo višje standarde.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi se registracija vozila morala odvzeti, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.

(21) Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi bilo treba preprečiti vožnjo vozila po javnih cestah, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov.

(22) Za zagotovitev ustreznega spremljanja rezultatov preizkušanja bi bilo treba po vsakem pregledu izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki bi ga bilo treba pripraviti tudi v elektronski obliki z enako podrobnimi podatki o identiteti vozila in rezultatih pregleda, kot jih vsebuje izvirno potrdilo o pregledu. Poleg tega bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v osrednji bazi podatkov, da se omogoči enostavno preverjanje pristnosti rezultatov rednih tehničnih pregledov.

Obrazložitev

Potrdila o tehničnem pregledu bi bilo treba odslej izdati v papirni in elektronski obliki, da bi preprečili njihovo ponarejanje ali prirejanje in omogočili izmenjavo podatkov, s čimer bo mogoče razviti elektronsko informativno platformo za vozila.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22a) Ker nekatere države članice ne zahtevajo registracije za določene kategorije vozil, kot so lahki priklopniki, bi morali biti podatki o uspešno opravljenem tehničnem pregledu dani na voljo s pomočjo dokazila o pregledu, nameščenega na vidno mesto na vozilu.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi se pojavljalo pri 5 do 12 odstotkih domačih prodaj rabljenih avtomobilov, medtem ko je ta odstotek pri čezmejni prodaji znatno višji, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Tudi vzpostavitev elektronske informacijske platforme za vozila, ki ob ustreznem spoštovanju varstva podatkov beleži kilometrino in hude nesreče, v katere je bilo vozilo vključeno, bo prispevala k temu, da se preprečijo manipulacije in se omogoči dostop do pomembnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba goljufanje s kilometrskimi števci bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila.

(25) Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi prispevala k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšala stroške ter upravna bremena.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25a) Ker bi morala ta uredba spodbujati nadaljnje usklajevanje in standardizacijo rednih tehničnih pregledov vozil, kar bi moralo sčasoma privesti do vzpostavitve enotnega trga za redne tehnične preglede v Uniji s sistemom vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnih pregledih, da bi lahko bila vozila tehnično pregledana v kateri koli državi članici, bi morala Komisija pripraviti poročilo o napredku procesa usklajevanja, da bi bilo mogoče določiti, kdaj se lahko začne tovrstno vzajemno priznavanje.

Obrazložitev

Potreben je časovni načrt za doseganje popolnega vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnih pregledih, s čimer bi bilo mogoče ustvariti enotni trg za tehnične preglede.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Za dopolnitev te uredbe z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(26) Za posodobitev te uredbe bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil.

S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se izvajajo na podlagi minimalnih tehničnih standardov in zahtev zato, da se zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža – vozila kategorije M1,

– motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage, ki imajo največ osem sedežev poleg vozniškega sedeža – vozila kategorije M1,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

– motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage ter imajo več kot osem sedežev poleg vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1,

– motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa ne presega 3,5 tone – vozila kategorije N1,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,

– motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij N2 in N3,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2,

– priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 750 kg, vendar je manj kot 3,5 tone – vozila kategorij O2,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4,

– priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij O3 in O4,

Obrazložitev

Terminologija, prilagojena reviziji direktive 2007/46/ES.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,

črtano

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

‑ kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h – vozila kategorije T5.

– kolesni traktorji kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.

Obrazložitev

Treba je ločevati med traktorji, ki se uporabljajo samo za kmetijske namene, in traktorji, ki se lahko uporabljajo tudi za komercialni cestni prevoz.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega lahko država članica obvezne redne tehnične preglede razširi na druge kategorije vozil. Države članice obvestijo Komisijo o kakršni koli odločitvi o podaljšanju, ki so jo sprejele, in navedejo razloge zanjo.

Obrazložitev

Če se kot nujni izkažejo redni pregledi za kategorije vozil, ki še ne sodijo na področje uporabe te direktive, morajo države članice imeti možnost, da ukrepajo v skladu z načelom subsidiarnosti.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vozila, ki pripadajo oboroženim silam, gasilcem, civilni zaščiti ter službam za nujno pomoč ali reševanje,

– vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile, gasilci, civilna zaščita ter službe za nujno pomoč ali reševanje,

Obrazložitev

V nekaterih primerih se vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile, dajejo v zakup ali drugo obliko pogodbenega najema.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vozila kategorije O2, katerih največja masa ne presega 2,0 toni, vendar ne vključuje priklopnikov kategorije 02 za bivanje,

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike;

črtano

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(7) „vozilo zgodovinskega pomena“ pomeni vsako vozilo, ki ima po mnenju države članice, v kateri je registrirano, ali katerega od njenih pristojnih organov, zgodovinski pomen in hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje:

izdelano je bilo pred vsaj 30 leti,

– izdelano ali prvič registrirano je bilo pred vsaj 30 leti;

vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;

– te vrste vozil, kot je opredeljena v ustreznih dokumentih Unije o homologaciji, se ne izdeluje več;

na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in

– je ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in torej na njem ni bilo opravljeno velikih sprememb njegovih tehničnih značilnosti;

‑njegova podoba se ni spremenila;

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti več diskrecijske pravice pri opredelitvi vozil zgodovinskega pomena.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja;

(9) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah, da je skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali naknadnega opremljanja;

Obrazložitev

Opredelitev bi morala biti pojasnjena ter prilagojena namenu rednih tehničnih pregledov, ki je oceniti pravilnost delovanja varnostnih in okoljskih sistemov. Homologacija bi morala biti samo referenčno časovno obdobje, ki pomaga pri razumevanju, katere varnostne in okoljske zahteve veljajo za vozilo. Te zahteve pa se ne bi smele nanašati na dele ali sestavne dele same.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;

(13) „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica ali njen pristojni organ pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah so za tehnične preglede pristojni regionalni organi.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Tehnične preglede izvaja samo pristojni organ države članice ali centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih odobri država članica.

2. Tehnični pregledi se načeloma izvajajo v državi članici, v kateri je vozilo registrirano, izvajajo pa ga njen pristojni organ ali javni organ, kateremu je to nalogo dodelila država članica, ali organizacije ali ustanove, ki jih potrdi in nadzira država članica, vključno s pooblaščenimi zasebnimi organizacijami.

Obrazložitev

Razjasnitev, da so centri za izvajanje tehničnih pregledov v državi članici pristojni le za preglede vozil, ki so registrirana v tej državi.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

3. Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom, brezplačno zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, se zagotovijo podatki, ki so potrebni, da se lahko oprema uporabi za namene ocenjevanja uspešnosti delovanja elektronskih nadzornih sistemov vozila. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I in v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) preuči izvedljivost ene same dostopne točke.

Obrazložitev

Proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, morajo imeti dostop do podatkov, ki ji potrebujejo za razvoj pravilno delujoče opreme.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Poglavje 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE

MINIMALNE ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

črtano

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti;

Obrazložitev

Pogostost tehničnih pregledov, ki se izvajajo najprej štiri leta po prvi registraciji, potem pa vsaki dve leti (pogostost 4+2+2), je sorazmerna z zastavljenimi cilji.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.

– vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vozila kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto;

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– druge kategorije vozil: v presledkih, ki jih določi država članica registracije.

Obrazložitev

Državam članicam je treba omogočiti, da določijo pogostost tehničnih pregledov za kategorije vozil, ki jih ne urejajo določbe člena 5.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Vsaka država članica lahko subvencionira tehnične preglede, če se lastnik vozila odloči za skrajšanje intervala pregledov na eno leto. Časovno obdobje subvencioniranja se lahko začne takoj, ko vozilo doseže starost 10 let od prve registracije.

Obrazložitev

Na podlagi prostovoljne odločitve lastnika vozila, da vsako leto opravi tehnični pregled svojega vozila, starejšega od 10 let, je mogoče pričakovati zmanjšanje števila nesreč in s tem stroškov nesreč. Del prihranka se nameni finančnim spodbudam za ta ukrep. Ta postopek ustreza uvedbi sistema bonusov.

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Država članica lahko zahteva, da vozila katere koli kategorije, registrirana na njenem ozemlju, pogosteje opravljajo redne tehnične preglede.

Obrazložitev

Zaradi večje varnosti v cestnem prometu to državam članicam omogoča uvedbo rednih pregledov za katero koli vozilo. Prav tako izrecno dovoljuje pogostejše preglede katere koli vrste vozil.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.

črtano

Obrazložitev

Obstaja tveganje, da bo s predlogom spremembe povezano prilagajanje števcev kilometrov.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.

3. Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa ali organizacij ali ustanov, ki jih potrdi in nadzira država članica, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.

Obrazložitev

Bistveno je, da je v vozilu vedno prisotno veljavno potrdilo o tehničnem pregledu. Prilagodljivost, da se redni pregledi opravijo še po obletnici prve registracije, morda ni sprejemljiva v vseh državah članicah, kar bi lahko privedlo do neupravičenih kazni za komercialne cestne prevoznike.

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.

črtano

Obrazložitev

Imetnikom vozil bi morali biti omogočeno, da se v primeru ponovne registracije zanašajo na veljavni tehnični pregled. Čezmejni vidik ponovne registracije je urejen s predlogom spremembe 26.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– če je kilometrina vozila dosegla 160.000 km.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Tehnični pregled zajema področja iz točke 2 Priloge II.

1. Tehnični pregled zajema vsaj področja iz točke 2 Priloge II.

Obrazložitev

Razjasniti je treba, da gre za minimalne zahteve.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II.

2. Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II, ali enakovredno alternativo, ki jo je odobril pristojni organ.

Obrazložitev

Pri navedenih metodah za preskušanje gre za minimalne zahteve v obliki priporočil. Namesto tega ali poleg tega bi lahko uporabili tudi druge enakovredne ali boljše metode za preskušanje, da bi upoštevali morebitni nadaljnji razvoj pregledov in vozil ter njihovih elektronskih sistemov.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki je na voljo tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV. V ta namen Evropska komisija pripravi enotni evropski obrazec za tehnični pregled.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu ustrezno potrjen izpis takšnega potrdila.

2. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, takoj, ko je pregled zadovoljivo opravljen, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu, v primeru potrdila o tehničnem pregledu v elektronski obliki pa izda ustrezen izpis rezultatov pregleda.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Organi, pristojni za registriranje vozil, ob prejemu vloge za ponovno registracijo vozila, ki izvira iz druge države članice, priznajo potrdilo o tehničnem pregledu, če je bila ob ponovni registraciji njegova veljavnost potrjena. Potrdilo se prizna za enako obdobje kot je veljavnost izvirnika, razen če je obdobje veljavnosti izvirnega potrdila daljše od zakonsko določenega najdaljšega trajanja v državi članici, v kateri se vozilo ponovno registrira. V tem primeru se veljavnost skrajša, izračuna pa se od datuma, ko je vozilo prejelo izvirno potrdilo o tehničnem pregledu. Države članice si pred datumom uporabe te uredbe sporočijo obliko potrdila o tehničnem pregledu, ki jo njihovi pristojni organi priznavajo, ter navodila za preverjanje njihove pristnosti.

Obrazložitev

Za olajšanje ponovnega registriranja motornih vozil v Uniji se s tem predlogom spremembe uvaja sistem za vzajemno priznavanje potrdil o tehničnem pregledu med državami članicami, ki bo začel veljati na datum uporabe te uredbe.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu.

4. Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, kjer je vgrajen, in kadar podatek o stanju števca ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu, inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu, če potrdilo ni bilo izdano v elektronski obliki.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

5. Rezultati tehničnega pregleda se po elektronski poti nemudoma sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

Obrazložitev

Zaradi varnosti in učinkovitosti dokumenta bi moralo biti poročilo o pregledu vedno elektronsko. Oseba, ki pripelje vozilo na pregled, pogosto ni lastnik vozila, zato ga ne bi smeli zahtevati od nje. To bi moralo veljati tudi za dostop organov kazenskega pregona med cestnimi pregledi.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru večjih pomanjkljivosti pristojni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.

2. V primeru večjih pomanjkljivosti lahko pristojni nacionalni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.

Obrazložitev

V skladu z načelom subsidiarnosti spada prepoved vožnje v pristojnost držav članic in je torej treba presojo o njej prepustiti pristojnim nacionalnim organom.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V primeru nevarnih pomanjkljivosti se vozilo ne uporablja na javno dostopnih cestah, njegova registracija pa se odvzame v skladu s členom 3a Direktive XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in dokler se ne izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju.

3. V primeru nevarnih pomanjkljivosti lahko država članica ali pristojni organ prepreči ali omeji uporabo vozila na javnih cestah, dokler se nevarne pomanjkljivosti ne odpravijo.

Obrazložitev

Odvzem registracije ni ustrezen ukrep, saj je registracija kompleksen in ločen postopek, katerega namen ni vedno omejiti uporabo vozila. V nekaterih državah članicah je odvzem registracije lahko ustrezen ukrep, v drugih pa je postopek prepovedi primernejši za doseganje podobnih, pozitivnih učinkov za varnost v cestnem prometu. Države članice morajo imeti možnost, da uporabijo najučinkovitejše metode, ne da bi porabljale veliko denarja za doseganje istih učinkov.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda. Dokazila o tehnični brezhibnosti ni treba izdati, če je v dokumentu o registraciji vozila mogoče zabeležiti, da je bil tehnični pregled opravljen, in datum naslednjega pregleda.

Obrazložitev

V skladu s spremembami Direktive 1999/37/ES (o dokumentih za registracijo vozil), ki je trenutno v obravnavi v Evropskem parlamentu, za dokazilo o tehničnem pregledu ni treba izdati ločenega dokumenta, če je v dokumentu o registraciji vozila ustrezna razpredelnica, v kateri je mogoče zabeležiti obdobje veljavnosti tehničnega pregleda in datum naslednjega pregleda. To pomeni, da centrom za izvajanje tehničnih pregledov in pristojnim organom ni treba izdajati ločenega dokumenta kot dokazila o tehnični brezhibnosti vozila, ki ga morajo uporabniki vozila imeti s sabo.

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če pregledano vozilo sodi v kategorijo, za katero ni potrebna registracija v državi članici, v kateri je bilo vozilo dano v promet, se dokazilo o pregledu namesti na vidno mesto na vozilu.

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica prizna dokazilo, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1.

Vsaka država članica prizna dokazilo druge države članice, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1, ali ustrezno zabeležko v dokumentu o registraciji vozila, če je bilo dokazilo izdano za vozilo, registrirano v tej državi članici.

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.

1. Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni vsaj z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Centre za izvajanje tehničnih pregledov, v katerih inšpektorji izvajajo te preglede, pooblasti država članica ali njen pristojni organ.

Obrazložitev

Centre za izvajanje tehničnih pregledov mora pooblastiti država članica ali njen pristojni organ.

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Za centre, ki so jih države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe že pooblastile, je treba po vsaj 5 letih po začetku veljavnosti te uredbe ponovno preveriti, ali ustrezajo minimalnim standardom.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Centri za izvajanje tehničnih pregledov so pri izpolnjevanju minimalnih zahtev glede vodenja kakovosti skladni z zahtevami države članice, ki izda pooblastilo. Centri za izvajanje tehničnih pregledov zagotavljajo objektivnost in visoko kakovost preskušanja vozil.

Obrazložitev

Centri za izvajanje tehničnih pregledov, tako javni kot zasebni, morajo izpolnjevati minimalne zahteve za zagotavljanje kakovostnega upravljanja. Biti morajo objektivni in zagotavljati morajo visoko kakovost pregledov vozil.

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI.

1. Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede kompetenc in usposabljanja.

Obrazložitev

Zahteve glede kompetenc in usposabljanja, določene v Prilogi VII, so minimalne. Države članice lahko določijo dodatne zahteve.

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice predpišejo ustrezno izobraževanje inšpektorjev glede na zahtevane kvalifikacije.

Obrazložitev

Glede na zahtevane kvalifikacije bi države članice morale spodbujati ustrezno izobraževanje.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.

2. Pristojni organi ali, po potrebi, pooblaščeni centri za usposabljanje izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.

Obrazložitev

Predlagani pogoj, da države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, bi države članice preveč omejevalo. Tudi pooblaščeni centri za usposabljanje lahko izdajo tovrstno potrdilo.

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlijo na datum začetka uporabe te uredbe. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.

3. Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlujejo na datum začetka uporabe te uredbe ali imajo na ta datum njihovo pooblastilo. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Oseba, ki opravi popravilo ali vzdrževalna dela na vozilu, ne sodeluje kot inšpektor pri rednem tehničnem pregledu istega vozila, ki temu sledi, razen če se je nadzorni organ prepričal, da je mogoče zagotoviti visoko raven nepristranskosti. Države članice lahko predpišejo strožje zahteve glede ločitve dejavnosti.

Obrazložitev

Zato, da se bo okrepila neodvisnost inšpektorjev, je treba zagotoviti, da ne bo ista oseba sodelovala pri popravilu in vzdrževanju vozila pred tehničnim pregledom kot tudi pri samem tehničnem pregledu.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, o potrebnih popravilih, ki jih je treba opraviti, in ne spreminja rezultatov pregleda za komercialne namene.

5. Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, oz. servis o ugotovljenih pomanjkljivostih vozila in ne spreminja rezultatov pregleda iz komercialnih razlogov.

Obrazložitev

Razjasnitev različnih nalog inšpektorjev (ugotavljanje pomanjkljivosti) in centrov, ki izvajajo popravila vozil (izvajanje popravil za odpravo pomanjkljivosti).

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica zagotovi nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov na svojem ozemlju.

Obrazložitev

Za zagotavljanje visoke kakovosti pregledov vozil je treba centre za izvajanje tehničnih pregledov nadzorovati.

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ.

2. Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ države članice.

Obrazložitev

Namen tega je pojasniti, da so odobritve in nadzora oproščeni samo centri za izvajanje tehničnih pregledov, s katerimi neposredno upravljajo države članice.

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil.

Komisija preuči najučinkovitejši in najuspešnejši način vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila in izkoristi že obstoječe in izvajane rešitve informacijske tehnologije v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov, da se zmanjšajo stroški in prepreči podvajanje. Komisija razmisli o najprimernejšem načinu povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, in sicer med organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil.

Komisija preverja tudi zbiranje in shranjevanje obstoječih podatkov o vozilih, udeleženih v težkih prometnih nesrečah, ki so pomembni za varnost. Vključeni bi morali biti vsaj podatki o zamenjanih in popravljenih sestavnih delih, ki so pomembni za varnost.

Inšpektorji, ki izvajajo pregled vozila, v anonimizirani obliki pa tudi države članice ter imetnik potrdila o registraciji vozila ali lastnik vozila, bi morali imeti možnost vpogleda v podatke o zgodovini vozila zaradi načrtovanja in izvedbe ukrepov, ki povečujejo varnost v prometu.

Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.

Na podlagi te preučitve Komisija predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10, in uvedbe sistema za izmenjavo podatkov o kilometrinah in težkih nesrečah teh vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo med državami članicami pri čezmejni prodaji. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je v skladu s členom 19 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za:

Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev:

dopolnitev člena 2(1) ter člena 5(1) in (2), kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz člena 3(1),

(a) oznak kategorije vozil v členu 2(1) ter členu 5(1) in (2), kakor je ustrezno, v primeru sprememb pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje o homologaciji iz člena 2(1), ne da bi s tem vplivala na področje uporabe ali pogostost tehničnih pregledov;

dopolnitev prilog v luči tehničnega napredka ali da bi se upoštevale spremembe mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Unije.

(b) točke 3 iz Priloge II o metodah in razlogih za pomanjkljivosti, Priloge V v primeru razpoložljivosti učinkovitejših in uspešnejših metod za preskušanje, ter Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki;

(c) točke 3 Priloge II glede seznama postavk pregleda, metod in razlogov za pomanjkljivosti, Priloge III glede ocen pomanjkljivosti ter Priloge V, da se jih uskladi z razvojem predpisov EU na področju varnosti in varstva okolja, pa tudi Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki.

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se Komisiji podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 18 b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18b

Poročanje o dvo- ali trikolesnih vozilih

Komisija najkasneje [tri leta po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vključitvi dvo- ali trikolesnih vozil v področje uporabe te uredbe. Poročilo oceni stanje na področju varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil. Komisija primerja zlasti stanje varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil v državah članicah, ki izvajajo tehnične preglede te kategorije, s stanjem v državah članicah, ki tehničnih pregledov te kategorije vozil ne izvajajo, da bi ocenili, ali so tehnični pregledi dvo- ali trikolesnih vozil sorazmerni z zastavljenimi cilji na področju varnosti v cestnem prometu. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v sestavne dele in sistemske sklope vozil, povezane z varnostjo in vplivi na okolje, ali v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ter zagotovi točnost stanja kilometrskega števca v celotni življenjski dobi vozila.

Obrazložitev

Ključnega pomena je, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je preverjanje stanja kilometrskega števca zanesljivo in točno skozi celotno življenjsko dobo vozila, ter se zavedajo, da je v obdobju med datumom registracije in prvim tehničnim pregledom goljufanje s kilometrskimi števci najbolj verjetno.

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Priloga I – del 5 ‑ točka 5,3 – alinea 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Priporočeni tlak v pnevmatikah

Obrazložitev

Ta podatek je vključen na tipski ploščici vozila in v navodilih za uporabo vozila. To bo merilo, ki ga bodo inšpektorji upoštevali pri določanju, ali je tlak v pnevmatikah ustrezen.

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če vozila ni mogoče pregledati z uporabo priporočene metode pregledovanja, določene v tej prilogi, lahko center za izvajanje tehničnih pregledov opravi pregled v skladu z alternativno metodo, ki jo je pisno potrdil ustrezen pristojni organ. Pristojni organ mora biti prepričan, da se spoštujejo varnostni in okoljski standardi.

Obrazložitev

Za pregledovanje posebnih vozil, na primer avto-dvigal, so lahko potrebne posebne metode pregledovanja, ki bi morale biti dovoljene, če jih odobri pristojni organ.

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 1.8 ‑ točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
1.8 Zavorna tekočina	Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.	(a) Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode.
Predlog spremembe Parlamenta
1.8 Zavorna tekočina	Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.	(a) Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti natančen pregled zavorne tekočine, da se preprečijo zavajajoči ali celo nevarni rezultati.

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 3.3 ‑ točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
3.3. Vzvratna ogledala ali naprave	Vizualni pregled.	(a) Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1)
Predlog spremembe Parlamenta
3.3. Vzvratna ogledala ali naprave	Vizualni pregled.	(a) Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1), vključno z zahtevami iz Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali.

Obrazložitev

V poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali je Komisija navedla, da večina držav članic nima natančnih podatkov o tem, koliko vozil tehničnega pregleda ni uspešno opravilo, ker niso bila skladna z zahtevami glede naknadnega opremljanja. Vendar pa so te zahteve glede naknadnega opremljanja bistvene za varnost v cestnem prometu in bi jih bilo treba vključiti v pregled.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 4.1.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.1.2. Poravnava	Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.	Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.
Predlog spremembe Parlamenta
4.1.2. Poravnava	Z uporabo naprave za usmeritev žarometa in elektronske kontrolne naprave za nadzor dinamične funkcionalnosti, kadar je primerno, določite horizontalno in vertikalno poravnavo vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.	Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 4.1.3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.1.3. Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.	(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)
		(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.
Predlog spremembe Parlamenta
4.1.3. Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.	(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)
		(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 4.1.5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.1.5. Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)	Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.	(a) Naprava ne deluje.
		(b) Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.
Predlog spremembe Parlamenta
4.1.5. Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)	Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.	(a) Naprava ne deluje.
		(b) Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 4.3.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.3.2. Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.	(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.
		(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.
Predlog spremembe Parlamenta
4.3.2 Stikala zavornih luči – luči zavore v sili	Vizualni pregled in pregled delovanja z elektronsko kontrolno napravo za spreminjanje vhodne vrednosti senzorja zavornega pedala in preverjanje delovanja luči zavore v sili.	(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.
		(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.
		(ba) Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno.

Obrazložitev

Z elektronsko kontrolno napravo bi bilo treba ustvariti vhodne signale senzorja zavornega pedala za preverjanje pravilnega delovanja funkcije luči zavore v sili (vključno s samodejnim vklopom varnostne luči), ki se nato potrdi z neposrednim opazovanjem.

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 4.5.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.5.2 Poravnava (X)(2)	Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.	Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.
Predlog spremembe Parlamenta
4.5.2 Poravnava (X)(2)	Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.	Žaromet za meglo ni horizontalno in vertikalno poravnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 5.2.2 točka d a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
5.2.2. Kolesa	Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.	(a) Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.
		(...)
Predlog spremembe Parlamenta
5.2.2. Kolesa	Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.	(a) Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.
		(...)
		(da) Kolo ni združljivo s pestom

Obrazložitev

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 5.2.3 – stolpec 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
5.2.3. Pnevmatike	Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.
Predlog spremembe Parlamenta
5.2.3. Pnevmatike	Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.
	Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec.

Obrazložitev

Tlaka v pnevmatikah ni mogoče preveriti brez merilnika tlaka. Inšpektor bo moral primerjati, ali je tlak v pnevmatikah v skladu s tlakom, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

Predlog spremembe 100

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 8.2.1.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
8.2.1.2 Plinaste emisije	Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami(1).	(a) Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.
		(b) Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo
		i) za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,
		– 4.5%, ali
		– 3.5%
		glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
		ii) za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,
		– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%
		– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
		ali
		– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%⁶
		– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%
		glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
		(c) Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.
		(d) Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.
Predlog spremembe Parlamenta
8.2.1.2 Plinaste emisije	Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.	(a) Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.
	Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).
	Merjenje ravni NOx z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih metod preskušanja emisij iz izpušne cevi.	(b) Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo
		i) za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,
		– 4,5 % ali
		– 3.5%
		glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
		ii) za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,
		– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%
		– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
		ali
		– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%⁶
		– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%
		ali
		– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% ^(6a)
		– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% ^(6a)
		glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
		(c) Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.
		(d) Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku.
		Raven NOx ni v skladu z zahtevami ali presega ravni, ki jih je navedel proizvajalec.
_____________
^(6a)Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Direktivi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Predlog spremembe 101

Predlog uredbe

Priloga II – del 3 – postavka 8.2.2.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
8.2.2.2 Motnost
Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.	(a) Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),
	(b) Predhodno ogrevanje vozila:	motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;
	1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.	(b) če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,
	2. Zahteve za predhodno ogrevanje:	za sesalne dizelske motorje: 2.5 m^-1 ,
	(i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m^-1,
	(ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.	ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),
	(c) Preskusni postopek:	1.5 m^{-1 7}.
	1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
	2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
	3. V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.
	4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.
	5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.
Predlog spremembe Parlamenta
8.2.2.2 Motnost
Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.	(a) Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),
	Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).
	(b) Predhodno ogrevanje vozila:	motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;
	1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.	(b) če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,
	2. Zahteve za predhodno ogrevanje:	za sesalne dizelske motorje: 2.5 m^-1,
	(i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m^-1,
	(ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.	ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),
	(c) Preskusni postopek:	1.5 m^-1.⁷
	1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.	ali
	2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.	0.5 m^{-1 6a}
	3. V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.
	4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.
	5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.
	Merjenje ravni NOx in delcev z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih preskusnih metod s prostim pospeševanjem.	Raven NOx ali vrednosti delcev niso v skladu z zahtevami ali presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.
______________
(6a) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Direktivi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Predlog spremembe 102

Predlog uredbe

Priloga III – postavka 1.8 –točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
1.8 Zavorna tekočina	(a) Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode
Predlog spremembe Parlamenta
1.8 Zavorna tekočina	(a) Prenizka temperatura vrelišča zavorne tekočine.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti natančen pregled zavorne tekočine, da se preprečijo zavajajoči ali celo nevarni rezultati.

Predlog spremembe 103

Predlog uredbe

Priloga III – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
		Manjše	Velike	Nevarne
5.2.2. Kolesa	(a) Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.			x
	(...)
Predlog spremembe Parlamenta
		Manjše	Velike	Nevarne
5.2.2. Kolesa	(a) Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.			x
	(...)
	(da) Kolo ni združljivo s pestom.		x

Obrazložitev

Predlog spremembe 104

Predlog uredbe

Priloga III – postavka 5.2.3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
		Manjše	Velike	Nevarne
5.2.3. Pnevmatike	(a) Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.		x
	Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.			x
	(b) Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.		x
	(c) Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).		x
	(d) Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.		x
	Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.			x
	(e) Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1).		x
	Manj kot 80 % zahtevane globine žleba.			x
	(f) Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).	x
	Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).		x
	(g) Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).		x
	Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.			x
	(h) Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki	x
	Očitno ne deluje.		x
Predlog spremembe Parlamenta
		Manjše	Velike	Nevarne
5.2.3. Pnevmatike	(a) Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.		x
	Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.			x
	(b) Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.		x
	(c) Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).		x
	(d) Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.		x
	Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.			x
	(e) Indikator obrabljenosti žleba profila postane viden.		x
	Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani mejni vrednosti. Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane mejne vrednosti.			x
	(f) Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).	x
	Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).		x
	(g) Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).		x
	Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.			x
	(h) Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki ali pa je tlak v pnevmatiki očitno prenizek.	x
	Očitno ne deluje.		x
	(i) Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjšan za 20 %, a ne nižji od 150 kPa.		x
	Tlak v pnevmatiki nižji od 150 kPa.			x

Obrazložitev

Vožnja s pravilno napolnjenimi pnevmatikami izboljša učinkovitost pnevmatik z nizkim kotalnim uporom in zmanjša emisije CO2 tudi za 5 g na kilometer. Pnevmatika s tlakom, nižjim od 150 kPa, ni le nezanesljiva, temveč je tudi nevarna, saj obstaja tveganje, da eksplodira. Vsaka pnevmatika z globino žleba profila, manjšo od zakonsko predpisane, je nezakonita in zato na evropskih cestah ne bi smela biti dovoljena. Zato bi bilo to pomanjkljivost treba označiti kot nevarno pomanjkljivost. Vsako pnevmatiko z globino žleba profila na zakonsko predpisani mejni vrednosti bi bilo treba zamenjati, preden postane nevarna, zato bi jo bilo treba označiti kot veliko pomanjkljivost

Predlog spremembe 105

Predlog uredbe

Priloga III – postavka 8.2.1.2 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
		Manjše	Velike	Nevarne
8.2.1.2 Plinaste emisije	(b) Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo		x
	(...)
	ii) za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,
	– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%
	– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
	ali
	– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
	– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%
	glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
Predlog spremembe Parlamenta
		Manjše	Velike	Nevarne
8.2.1.2 Plinaste emisije	(b) Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo		x
	(...)
	ii) za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,
	– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%
	– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
	ali
	– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%
	– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%
	ali
	– pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% ^6a
	– pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% ^6a
	glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);
______________
(6a) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Direktivi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Predlog spremembe 106

Predlog uredbe

Priloga III – postavka 8.2.2.2 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
		Manjše	Velike	Nevarne
8.2.2.2 Motnost
Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,		x
	za sesalne dizelske motorje: 2.5 m^-1,
	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m^-1,
	ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),,
	1.5 m^-1.
Predlog spremembe Parlamenta
		Manjše	Velike	Nevarne
8.2.2.2 Motnost
Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,		x
	za sesalne dizelske motorje: 2.5 m^-1,
	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m^-1,
	ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),
	1.5 m^-1.
	ali
	0,5 m-1 (6a)
_____________
(6a) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Direktivi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Predlog spremembe 107

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) podrobnosti o velikih popravilih, potrebnih zaradi nesreče

Predlog spremembe 108

Predlog uredbe

Priloga V – del I – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se lahko alternativna oprema, ki na nevtralen način uvaja tehnološke inovacije, če zagotavlja enako visoko kakovost pregledovanja.

Predlog spremembe 109

Predlog uredbe

Priloga I – del 1 – odstavek 1 ‑ točka 15 – alinea 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– merilnik tlaka za merjenje tlaka v pnevmatikah;

Obrazložitev

Za merjenje tlaka v pnevmatikah je potreben merilnik tlaka.

[1] UL C 44, 15.2.2013, str. 128.

OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije

I. Veljavna pravila EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil

Z Direktivo št. 2009/40/ES so določeni minimalni standardi rednih tehničnih pregledov vozil. Direktiva se uporablja za osebna vozila, avtobuse in težka tovorna vozila ter njihove priklopnike, ne pa tudi za skuterje in motorna kolesa.

II. Nov predlog o tehničnih pregledih

Komisija predlaga nova pravila za tehnične preglede zato, da bi dodatno okrepili varnost v cestnem prometu in zagotovili visoko raven varovanja okolja. Predlog je skladen s cilji na področju varnosti v cestnem prometu, ki so določeni v beli knjigo z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor“.

Predlog temelji na opredelitvi skupnih minimalnih standardov za tehnične preglede vozil za vso Evropsko unijo, pri čimer lahko države članice prosto strožje ukrepajo in uvedejo višje standarde, če je to primerno.

Poglavitni elementi predloga so:

1. Obvezni tehnični pregledi za skuterje in motorna kolesa po vsej EU. Med vozila, ki bi se jih pregledovalo, bi bila vključena tudi vozila, katerih imetniki spadajo v najbolj tvegano skupino udeležencev v cestnem prometu. Pregledovalo bi se tudi lahke priklopnike (lažja od 3,5 ton). Te kategorije vozil sedaj niso vključene v sistem, ki velja po vsej EU. Države članice lahko same odločijo, ali se takšna vozila tehnično pregledajo.

2. Bolj pogosti redni tehnični pregledi za določene kategorije vozil. Trenutno so najmanj enkrat vsaki dve leti pregledana samo osebna in dostavna vozila (lažja od 3,5 ton), ki so starejša od 6 let. Komisija predlaga, da se jih po šestih letih pregleda vsaj enkrat letno. To pomeni spremembo s sedanje formule 4-2-2 na formulo 4-2-1. Slednjo predlaga tudi za skuterje in motorna kolesa. Predlaga tudi bolj pogoste tehnične preglede za osebna in dostavna vozila z veliko prevoženimi kilometri (160,000 km). Takšna vozila bi bila po prvem pregledu pregledana letno (formula 4-1-1 namesto sedanje 4-2-2), če bi na datum prvega pregleda (po 4-ih letih) prevozila več kot 160,000 km. S tem bi bili njihovi tehnični pregledi usklajeni z drugimi vozili z veliko prevoženimi kilometri, kot so taksiji, reševalna vozila itd.

3. Predlaga določitev minimalne zahteve glede ravni izkušenj in usposobljenosti inšpektorjev.

4. Izboljšanje kakovosti pregledov vozil z določitvijo skupnih minimalnih standardov glede pomanjkljivosti in opreme.

5. Zajezitev goljufij s prirejanjem prevoženih kilometrov s pomočjo registriranih odčitkov prevoženih kilometrov.

6. Obvezni pregledi elektronskih varnostnih sestavnih delov.

Nacionalni parlamenti: Nacionalni parlamenti Francije, Nizozemske, Švedske in Cipra so uradno ugovarjali, da predlog krši načelo subsidiarnosti, ki se uporablja v Evropski uniji.

Mnenje poročevalca

V parlamentarni razpravi bi bilo treba pazljivo oceniti, ali je predlagani ukrep sorazmeren z zastavljenimi cilji. Pazljivo bi bili treba oceniti učinek predloga na državljane in podjetja, da se prepreči nepotrebno finančno in upravno obremenjevanje. Potrebno je vzpostaviti ravnovesje.

Poročevalec zato predlaga:

1. Pogostost tehničnih pregledov in kategorije vozil: Poročevalec podpira predlog Komisije, naj tehnični pregledi zajemajo tudi skuterje in motorna kolesa, saj so njihovi uporabniki v najbolj tvegani kategoriji udeležencev. Meni pa, da bi bil za to kategorijo vozil bolj sorazmeren prehod s formule pogostosti 4-2-1 na formulo 4-2-2. Slednja predstavlja tudi uravnotežen pristop k tehničnim pregledom osebnih in lahkih vozil, saj so rezultati različnih študij o povezavi med nesrečami in tehničnimi napakami glede učinka bolj pogostih tehničnih pregledov na varnost v cestnem prometu dvoumni. Vseeno pa bi morala Komisija še naprej spremljati zadevo in jo ocenjevati ter o njej poročati sozakonodajalcema. Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo bolj pogoste tehnične preglede. Merilo prevoženih kilometrov bi lahko privedlo do vprašanj glede prirejanja števcev kilometrov, zato ga je bolje izpustiti iz predloga.

2. Tehnične zahteve in metode tehničnih pregledov, ki jih določajo priloge, bi morale šteti kot minimalni standardi EU. Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo višje standarde. Načelo je določeno v členu 6(2) predloga. Poročevalec predlaga spremembe, katerih cilj je okrepiti to načelo. Enako velja za zahteve glede usposabljanja inšpektorjev, ki bi tudi morale biti minimalne.

3. Bistveno je, da tehnične preglede opravljajo dobro izobraženi, usposobljeni in neodvisni inšpektorji. Zato predlaga, da se okrepi neodvisnost inšpektorjev ter nadaljuje z odpravljanjem morebitnih nasprotij interesov.

4. Zgodovinska vozila: Zgodovinska vozila bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe zakonodaje EU. Države članice bi morale imeti diskrecijsko pravico pri določanju lastnih nacionalnih zahtev glede opredelitve in tehničnih pregledov takšnih vozil. Poročevalec meni, da predlog prinaša trdno osnovo za nadaljnjo razpravo, vendar je opredelitev zgodovinskih vozil dokaj stroga in predlaga spremembo opredelitve, da bo ta bolj prožna.

5. V primeru čezmejnih ponovnih registracij vozil priporoča, da se upošteva nedavna sodna praksa Sodišča EU (C-150/11).

6. Delegirani akti: Čeprav je potrebna določena stopnja prožnosti, da bo lahko zakonodaja dohitevala tehnološki napredek, pa je besedilo Komisije dokaj dvoumno. Poročevalec zato predlaga, da se natančneje omeji prenos pooblastil na Komisijo.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.4.2013)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES
(COM(2012)0380 – C7‑0186/2012 – 2012/0184(COD))

Pripravljavec mnenja: Krišjānis Kariņš

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zaradi večje mobilnosti ljudi v Evropski uniji je potrebna boljša harmonizacija zakonodaje o tehničnih pregledih. Potrebna je ne le z vidika večje varnosti v cestnem prometu, ampak tudi zato, da bodo državljani imeli na razpolago ustrezne informacije o vozilih, kupljenih v drugi državi članici. Zaradi napredka tehnologije je treba prilagoditi zakonodajo za vozila, ki jih dosedanja ureditev ne zajema.

Pripravljavec predlaga naslednje izboljšave besedila.

Potrdilo o tehničnem pregledu in protokol za tehnične preglede morata biti zainteresiranim stranem na voljo na spletu. Vanje spadajo inšpektor, ki izvaja cestne preglede tehnične brezhibnosti, center za izvajanje tehničnih pregledov vozil v državi članici, kjer je vozilo registrirano, pa tudi kupec vozila. Informacije o stanju kilometrskega števca so zelo pomembne za zagotavljanje, da ni prišlo do manipulacije števca.

Poleg tega že obstaja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami – EUCARIS. Nov mehanizem za izmenjavo informacij torej ni potreben, prav tako ni treba razmisliti o izvedljivosti evropske elektronske informacijske platforme za vozila. Komisija mora namesto tega raziskati možnosti za razširitev okvira EUCARIS. Pripravljavec mnenja meni, da bo to stroškovno učinkovitejša rešitev, ki se bo lahko najhitreje začela izvajati.

Slednjič pripravljavec mnenja meni, da bi bile sankcije za manipulacijo kilometrskega števca brezpredmetne, če bi bili odčitki na voljo zainteresiranim stranem. Razpoložljivost stanja kilometrskega števca bo zainteresirane strani odvrnila od ponarejanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Zanesljivi rezultati preiskave kažejo, da je 8 % nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, posledica tehničnih napak ali pa so s slednjimi povezane. Motoristi so skupina udeležencev v cestnem prometu, za katere je značilno največje varnostno tveganje, število smrtnih žrtev med njimi pa narašča. leta 2008 je na cestah umrlo več kot 1 400 voznikov. Področje uporabe tehničnih pregledov vozil bi bilo zato treba razširiti tako, da bi vključevalo tudi najbolj tvegano skupino udeležencev v cestnem prometu, tj. motorizirana dvo- in trikolesna vozila.	(7) Zanesljivi rezultati preiskave kažejo, da je 8 % nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, posledica tehničnih napak ali pa so s slednjimi povezane. Motoristi so skupina udeležencev v cestnem prometu, za katere je značilno največje varnostno tveganje, število smrtnih žrtev med njimi pa narašča. Področje uporabe tehničnih pregledov vozil bi bilo zato treba razširiti tako, da bi vključevalo tudi najbolj tvegano skupino udeležencev v cestnem prometu, tj. motorizirana dvo- in trikolesna vozila. Čeprav je med smrtnimi žrtvami največ voznikov mopedov, mopedi ne bi smeli biti vključeni, glede na to, da bi bilo tako široko področje uporabe rednih tehničnih pregledov nepraktično in v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Obrazložitev
Vključitev mopedov bi bila nepraktična. Na primer, voznik mopeda na podeželju bi se moral do kraja opravljanja rednega tehničnega pregleda voziti daleč in po glavnih cestah. Pri tem bi voznik sebe in druge po nepotrebnem izpostavil nepotrebnemu tveganju.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.	(8) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov in tako konkurirajo tradicionalnim načinom prevoza blaga. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.
Obrazložitev
Ker je vedno več vozil kategorije T5 udeleženih v cestnem prometu, bi zanje moral biti obvezen temeljit tehnični pregled.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.	(9) Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana. So kulturna dediščina in se ne uporabljajo redno kot vozilo za vsak dan. Zato bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Vendar ta pravica ne sme privesti do uporabe strožjih standardov od tistih, ki so bili za to vozilo prvotno predvideni. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.
Obrazložitev
Vozila zgodovinskega interesa so kulturna dediščina in se ne uporabljajo redno kot vozilo za vsak dan. Zato morajo zanje veljati drugačna pravila.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.	(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za organizacijo tehničnih pregledov v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.	(11) Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem. Podatki bi morali vključevati podrobnosti, s katerimi je možno nadzorovati delovanje varnostnih sistemov vozila na način, ki omogoča preglede v okviru rednih tehničnih pregledov, s čimer bi se ustvarila predvidljiva stopnja uspešnosti ali neuspešnosti. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino.	(17) Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost. Zato je starejša vozila primerno redno pregledovati.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov.	(22) Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov. Če je mogoče, bi bilo treba zainteresiranim stranem omogočiti tudi dostop do elektronske različice potrdila o tehničnem pregledu, a hkrati zagotoviti spoštovanje varstva osebnih podatkov.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.	(23) Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi se pojavljalo pri 5 do 12 odstotkih domačih prodaj rabljenih avtomobilov, medtem ko je ta odstotek pri čezmejni prodaji znatno višji, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine in razpoložljivost odčitkov za zainteresirane strani v vsej EU omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Države članice lahko s pomočjo centralnih podatkovnih zbirk, v katerih se sproti zajemajo kilometrine, ki jih zabeležijo posamezni akterji (prodajalci, serviserji, centri za izvajanje tehničnih pregledov), nadzirajo pravilnost kilometrin med celotno uporabno življenjsko dobo vozila. Države članice bi morale odčitke s kilometrskih števcev dati na voljo z izmenjavo podatkov v elektronski obliki, a hkrati zagotoviti spoštovanje varstva osebnih podatkov.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila.	(25) Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila ter o možnostih širitve funkcionalnosti obstoječih sistemov izmenjave podatkov z namenom v platformo vključiti izmenjavo odčitkov s kilometrskih števcev in preučiti možnosti za nadaljnjo širitev izmenjave podatkov.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,	– dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,
Obrazložitev
Vključitev mopedov bi bila nepraktična. Na primer, voznik mopeda na podeželju bi se moral do kraja opravljanja rednega tehničnega pregleda voziti daleč in po glavnih cestah. Pri tem bi voznik sebe in druge po nepotrebnem izpostavil nepotrebnemu tveganju. Poleg tega bi to povzročilo nepotrebno upravno breme.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;	– vzdržuje ali restavrira se z uporabo nadomestnih delov, ki ustrezajo nekdanjim sestavnim delom vozila ali so izdelani v isti dobi;
Obrazložitev
Vozila zgodovinskega interesa so kulturna dediščina. Tako morajo biti tudi zahteve za njihovo opredelitev jasne. Le resnično zgodovinska vozila pričajo o zgodovinskem razvoju. Opredelitev v tej uredbi je prva opredelitev zgodovinskih vozil v evropskih zakonodaji. Ker bi kot taka lahko bila podlaga za nadaljnjo zakonodajo, je še posebej potrebna jasnost.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in	– tehnične značilnosti njegovih glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo, tip vozila ali vzmetenje, so nespremenjene ali ustrezajo dobi vozila,
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
njegova podoba se ni spremenila;	– njegov zunanji videz je nespremenjen ali ustreza dobi vozila;
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- dobi vozila ustrezajo:
	spremembe, ki si bile pravno in tehnično možne deset let po izdelavi vozila,
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja;	(9) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, ali varnostne in okoljske značilnosti vozila zagotavljajo potrebno funkcionalnost za uporabo v javnem cestnem prometu;
Obrazložitev
Opredelitev izraza bi morala biti bolj prilagojena preskušanju neoporečnega delovanja sistemov vozila, povezanih z varnostjo in okoljem.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „podatkovna zbirka kilometrin“ pomeni podatkovno zbirko, ki jo vzpostavi država članica in v kateri se shranjujejo kilometrine vozil, registriranih v tej državi članici;
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).	3. Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom ter delavnicam in proizvajalcem opreme za preskušanje in vsem zainteresiranim stranem zagotovijo enak dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
Obrazložitev
Dostop do podatkov je za redne tehnične preglede zelo pomemben. Treba bi bilo omogočiti enak dostop za vse zainteresirane strani, kakor je že določeno tudi v zakonodaji v zvezi z diagnostiko na vozilih. To je treba zagotoviti, da se omogoči poštena konkurenca.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;	– vozila kategorij L3e, L4e, L5e, L6e in L7e: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti;
Obrazložitev
Pogostost tehničnih pregledov motornih koles bi bilo treba oceniti tudi z vidika finančne in upravne obremenitve njihovih imetnikov. Ker predlog ne sodi v izključno pristojnost EU, velja načelo subsidiarnosti. Za mopede in skuterje z najvišjo hitrostjo do 45 km/h bi morale države članice še naprej same odločati, ali želijo zanje obvezne redne tehnične preglede.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;	– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti;
Obrazložitev
V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti je treba državam članicam omogočiti, da same presodijo o možnosti uvedbe pogostejših tehničnih pregledov za vozila kategorij M1, N1 in O2.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.	črtano
Obrazložitev
Glede na povečanje povprečno prevoženih razdalj s sodobnimi vozili M1 in N1 brez občutnega poslabšanja varnostne in okoljske učinkovitosti in glede na tehnične možnosti manipulacije kilometrskega števca pogostost pregledov ne bi smela biti vezana na število prevoženih kilometrov.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.	črtano
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– po cestnem pregledu.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II.	2. Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke iz točke 3 Priloge II. Pri tem gre izključno za preverjanje delovanja. Za nehomologirane sestavne in nadomestne dele, ki zaznavno vplivajo na lastnosti, povezane z varnostjo in okoljem, se lahko ugotovi, da so pomanjkljivi. Pri tem organi uporabijo metode za preskušanje navedenih postavk, kot so določene v točki 3 Priloge II.
Obrazložitev
Z rednimi tehničnimi pregledi se preverja delovanje in ne homologacija nadomestnih delov na splošno. V praksi to sploh ni mogoče, saj so nekateri nadomestni deli tako skriti, da jih ni mogoče pregledati. Le če so vgrajeni nehomologirani sestavni deli, ki na varnostne in okoljske značilnosti vplivajo opazno negativno, je to mogoče grajati. Proste preskrbe z nadomestnimi deli se ne sme posredno omejiti.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu.	4. Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, če je običajno vgrajen, se informacije o prejšnjem tehničnem pregledu dajo inšpektorju na voljo v elektronski obliki. Dokler se ne vzpostavi elektronski prenos informacij, inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu. Stanje kilometrskega števca, odčitano na zadnjem tehničnem pregledu, je zainteresiranim stranem na voljo v elektronski obliki. Tovrstne informacije ne smejo vsebovati osebnih podatkov.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5 a. Potrdila o tehničnih pregledih se v vseh državah članicah vzajemno priznavajo za potrebe ponovne registracije vozila, pripeljanega iz ene države članice v drugo, če je potrdilo skladno s pogoji o pogostosti pregledov v državi članici, kjer se bo vozilo ponovno registriralo.
Obrazložitev
Priznavanje tehničnih potrdil vseh držav članic v vseh drugih državah članicah je pomemben korak za dokončanje notranjega trga.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Za potrebe ponovne registracije vozila, prepeljanega iz ene države članice v drugo, vse države članice vzajemno priznavajo potrdilo o tehničnem pregledu, pod pogojem, da je veljavno v skladu s pogoji o pogostosti pregledov, ki veljajo v državi članici ponovne registracije. Podlaga za to je pregled, ki v vseh državah članicah izpolnjuje enake standarde.
Obrazložitev
Vzajemno priznavanje je smiselno tudi pri prijavah v drugi državi ali čezmejnih prodajah. Zato morajo v vseh državah članicah EU veljati primerljivi standardi. Podlaga za to je pregled, ki v vseh državah članicah izpolnjuje enake standarde.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5c. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojni organ, ki je izvedel tehnični pregled, zabeleženo kilometrino po vsakem tehničnem pregledu posreduje v podatkovno zbirko kilometrin, če je to ustrezno.
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI.	1. Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. Države članice, ki imajo strožje zahteve, bi morale imeti možnosti, da jih ohranijo.
Obrazložitev
Prvič bodo določene zahtevane kvalifikacije za inšpektorice in inšpektorje. Države članice EU, ki so določile strožje standarde, morajo imeti možnost, da jih ohranijo.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice spodbujajo ustrezno izobraževanje inšpektorjev glede na zahtevane kvalifikacije.
Obrazložitev
Glede na zahtevane kvalifikacije bi države članice morale spodbujati ustrezno izobraževanje.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Inšpektor pri izvajanju tehničnega pregleda ne sme biti v nikakršnem navzkrižju interesov, zlasti kar zadeva ekonomske, osebne ali družinske povezave z imetnikom potrdila o registraciji vozila, ki opravlja tehnični pregled.	4. Inšpektor pri izvajanju tehničnega pregleda ne sme biti v nikakršnem navzkrižju interesov, zlasti kar zadeva ekonomske, osebne ali družinske povezave z imetnikom potrdila o registraciji vozila, ki opravlja tehnični pregled. Pogoj za to so ustrezni standardi za certifikacijo, na primer ustrezni standard ISO.
Obrazložitev
Da se zagotovi primerljivost in neodvisnost rednih tehničnih pregledov, bi se morali v EU dogovoriti o enakih standardih za certifikacijo, na primer o ustreznem standardu ISO.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil.	Komisija preuči, kateri so najbolj uspešni in učinkoviti načini vzpostavitve elektronske informativne platforme in sicer s koriščenjem obstoječih in že uporabljenih rešitev na področju IT, povezanih z mednarodno izmenjavo podatkov, da se stroški čim bolj zmanjšajo in ne pride do podvajanja. Komisija razmisli o najprimernejšem načinu povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, in sicer med organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil. Ta bi morala vsem zainteresiranim stranem omogočati enak dostop do podatkov o vozilih.
Obrazložitev
Dostop do podatkov je za redne tehnične preglede zelo pomemben. Treba bi bilo omogočiti enak dostop za vse zainteresirane strani, kakor je že določeno tudi v zakonodaji v zvezi z diagnostiko na vozilih.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.	Na podlagi te preučitve predloži predloge za povečano interoperabilnost in standardizacijo elektronskih dokumentov in umakne zahtevo za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10, in uvedbe sistema za izmenjavo podatkov o kilometrinah med državami članicami pri čezmejni prodaji. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži primeren zakonodajni predlog.
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].	2. Pooblastilo iz člena 17 se podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija Evropskemu parlamentu redno poroča o izvajanju uredbe ter učinku izvajanja na notranji trg in industrijsko proizvodnjo v Uniji.
Obrazložitev
Gre za občutljiv sektor evropskega nacionalnega gospodarstva – večja preglednost in preverjanje sta nujna.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.	črtano
Obrazložitev
Sankcije ne bodo zaustavile goljufij s kilometrskimi števci. Razpoložljivost informacij o zadnjem odčitku števca pa bi take goljufije morda preprečile brez sankcij ali kazni.

POSTOPEK

Naslov	Redni tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov
Referenčni dokumenti	COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 11.9.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 11.9.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Krišjānis Kariņš 25.10.2012
Obravnava v odboru	18.3.2013
Datum sprejetja	25.4.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabetta Gardini, Jolanta Emilia Hibner, Bernd Lange, Vladimír Remek, Algirdas Saudargas, Silvia-Adriana Ţicău

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (27.5.2013)

za Odbor za promet in turizem

Pripravljavec mnenja: Malcolm Harbour

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog določa posodobljena harmonizirana pravila EU o tehničnih pregledih motornih vozil in priklopnikov za okrepitev minimalnih varnostnih in emisijskih standardov pri rednih tehničnih pregledih. S predlogom se skuša prispevati k zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu za polovico do leta 2020 v skladu z usmeritvami politike EU o cestnem prometu, pa tudi k zmanjšanju emisij, ki nastanejo zaradi slabega vzdrževanja vozil.

Pripravljavec mnenja podpira te cilje, zaradi razlik med praksami držav članic pa je naklonjen tudi usmerjeni harmonizaciji v skladu z načelom subsidiarnosti. Zato dvomi, da bi bilo treba to urediti z uredbo, saj bi s tem imele države članice manj manevrskega prostora, da bi na nacionalni ravni prilagodile pravila.

Meni tudi, da bi bilo treba cilj zmanjšanja števila smrtnih žrtev v cestnem prometu doseči ob zagotavljanju sorazmernosti in v skladu s tem podpira prilagojene rešitve, ki temeljijo na trdni zbirki dokazov. Tako bi želel opozoriti na negotovosti, ki jih je izpostavil oddelek Evropskega parlamenta za oceno učinka, in sicer: osnovna predpostavka, da bi bilo z boljšimi in pogostejšimi tehnični pregledi manj okvar na vozilih, sploh ni podprta z dokazi.

Pripravljavec mnenja tudi ugotavlja, da se je področje uporabe razširilo in torej presega področje uporabe Direktive 2009/40/ES, saj vključuje nove kategorije vozil, in sicer dvo- in trikolesna motorna vozila, lahke priklopnike z maso manj kot 3,5 tone in traktorje, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h. S predlogom naj bi se tudi pogosteje opravljali pregledi starejših vozil in vozil z veliko prevoženimi kilometri.

Pripravljavec mnenja ne predlaga sprememb v zvezi z obliko ali področjem uporabe osnutka zakonodajnega akta, prav tako ne predlaga sprememb v zvezi s trajanjem pregledov, saj gre za vprašanja, ki naj bi jih obravnaval glavni odbor, se je pa namesto tega odločil vložiti predloge sprememb s poudarkom na zadevah enotnega trga. Za odbor IMCO so najpomembnejša vprašanja:

1. Kako opredeliti tehnični pregled

Pripravljavec mnenja predlaga spremembo opredelitve tehničnega pregleda, saj se utegne sedanja opredelitev zlorabiti za omejitev čezmejne konkurence na področju trgovine z rabljenimi vozili. Natančneje, opredelitev Komisije ustvarja pravno negotovost, saj se z njo na splošno ponovno uvaja zahteva za pregled v skladu s splošnimi homologacijskimi merili, čeprav so ustrezna homologacijska merila že opredeljena v prilogah. Tako bi bilo torej možno preizkušati vse dele vozil, saj je mogoče presojati varnost vsakega dela posebej. Smiselno naj bi bilo preizkušati le dele, ki so homologirani za varnost in emisije. Nekateri akterji namreč utegnejo izkoristiti to vrzel za zaščito domačega trga z rabljenimi in odsluženimi vozili brez tehtnega razloga.

2. Ukrepi za ugotavljanje goljufij s prirejanjem prevoženih kilometrov in njihovo preprečevanje

V pregledu stanja potrošniških trgov ima stanje trga z rabljenimi avtomobili med vsemi trgi že tri zaporedna leta najslabši rezultat, najslabšo oceno ima zlasti, kar zadeva zaupanje. Zato pripravljavec mnenja predlaga izboljšane ukrepe proti goljufijam s kilometrskimi števci, tako da bi razširili področje uporabe elektronske informativne platforme za vozila in zagotovili spletno platformo, ki vsebuje informacije o kilometrini za vsa vozila. Poleg tega je pripravljavec mnenja zaskrbljen, ker predlog Komisije prepoveduje vse popravke kilometrskega števca, tudi prilagoditve navzgor, s katerimi bi preprečili, da bi zadevno vozilo po nepotrebnem imelo nižjo tržno ceno.

3. Dostop do rezultatov tehničnih pregledov v nacionalnih registrih, dostop do tehničnih informacij in minimalne zahteve za opremo za pregled

Z uredbo se uvaja možnost vzpostavitve harmoniziranega sistema EU za izmenjavo podatkov, prek katerega bodo lahko centri za izvajanje rednih tehničnih pregledov iz celotne EU dostopali do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Pripravljavec mnenja pa meni, da dostopa do te zbirke ne bi smeli omejiti na pristojne organe in centre za izvajanje rednih tehničnih pregledov. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje, predlaga, da bi dostop do nje omogočili tudi proizvajalcem servisne opreme, saj bodo tako lahko proizvajali konkurenčno in učinkovito opremo za preizkušanje. Predlaga tudi možnost uvedbe alternativnih postopkov preizkušanja, ki utegnejo biti poglavitni pri omogočanju stroškovno učinkovitega pregleda vozil, ki jih je težko preizkušati.

4. Izjeme

Pripravljavec mnenja pozdravlja izjeme za „zgodovinska vozila“. Meni pa, da je opredelitev preveč normativna, in namesto nje priporoča, da se določi osnovna starostna zahteva. Poleg tega predlaga, da se državam članicam še naprej dopušča diskrecijska pravica, da v skladu s sedanjo prakso vozila izvzamejo iz uredbe.

5. Vzajemno priznavanje

Tehnični pregledi so povezani s ponovno registracijo motornih vozil in glede na to naj bi večja harmonizacija rednih tehničnih pregledov na ravni EU poenostavila ponovno registracijo vozil iz ene države članice v drugi državi članici. Zato je pripravljavec mnenja podal nov predlog, ki predpisuje obvezno vzajemno priznavanje potrdil o opravljenem rednem tehničnem pregledu po vsej Uniji.

6. Pregled in spremljanje

Pripravljavec mnenja za dodatno okrepitev enotnega trga uvaja določbo o pregledu, da se pet let po sprejetju tega predloga preučijo možnosti za poenostavitev izmenjave podatkov o rezultatih rednih tehničnih pregledov med državami članicami.

Predlogi sprememb

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Naslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

(Besedilo velja za EGP)

Obrazložitev

Uredba tu ni ustrezen pravni akt. Cilj tega zakona, torej z rednimi tehničnimi pregledi kar najbolj zmanjšati število prometnih nesreč, je mogoče doseči tudi z blažjim pravnim instrumentom, veljavnim v nacionalni zakonodaji. Teza, na kateri temelji ta predlog, je vprašljiva. Ker teh dvomov ni mogoče ovreči, je treba dati prednost direktivi kot sorazmernejšemu instrumentu.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko so dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS, Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko so dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Države članice bi lahko uvedle nacionalne zahteve za ureditev tehničnih pregledov za kategorije vozil, opredeljene v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Med ravnjo varnosti v cestnem prometu in številom tehničnih pomanjkljivosti vozil obstaja jasna povezava. Leta 2009 je na evropskih cestah umrlo 35 000 ljudi. Ob predpostavki, da je prispevek tehničnih pomanjkljivosti k številu smrtnih žrtev sorazmeren njihovemu prispevku k nesrečam, je več kot 2 000 smrtnih žrtev na leto v Uniji mogoče povezati s tehničnimi pomanjkljivostmi vozila. Na podlagi razpoložljivih študij bi se od 900 do 1 100 nesrečam bilo mogoče izogniti, če bi bile sprejete ustrezne izboljšave sistema tehničnih pregledov.

(5) Domneva se, da med ravnjo varnosti v cestnem prometu in tehničnimi pomanjkljivostmi vozil obstaja povezava. Leta 2009 je na evropskih cestah umrlo 35 000 ljudi. Ustrezne izboljšave sistema tehničnih pregledov lahko prispevajo k zmanjšanju števila nesreč s smrtnimi žrtvami.

Obrazložitev

Znanstvena teza je vprašljiva. V policijskih preiskavah samo v Nemčiji je bilo ocenjeno, da je vpliv tehničnih napak na vozilih na posledice nesreč veliko manjši.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.

To velja tudi za povečanje emisij delcev in NOx iz sodobnih motorjev, za katere je potrebno obsežnejše preverjanje emisij, vključno z elektronskim preverjanjem celovitosti in delovanja lastnega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD), ki se potrdi z obstoječim preskusom emisij iz izpušne cevi, da se zagotovi popoln in natančen preskus sistema za nadzor emisij, saj zgolj diagnostika na vozilu ni zanesljiv preskus.

Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.

Obrazložitev

Diagnostika na vozilu ni zanesljiv način ocenjevanja emisij, zato je treba emisije preveriti z meritvami emisij iz izpušne cevi.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

črtano

Obrazložitev

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti je treba državam članicam omogočiti, da same presodijo o možnosti uvedbe tehničnih pregledov tudi za motorizirana dvo- in trikolesna vozila. Poleg tega podatki Evropske komisije o nesrečah, v katerih so udeležena dvo- in trikolesna vozila, niso podkrepljeni z drugimi predhodno izvedenimi študijami.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za organizacijo tehničnih pregledov v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistih, ki izvajajo popravila.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja.

(12) Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. Treba bi bilo vzpostaviti spodbude za inovacije na področju sistemov in postopkov pregledov ter opreme, ki se bo uporabljala pri pregledih, s čimer se omogoči nadaljnje zniževanje stroškov in povečanje koristi.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obrazložitev

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije in bi dodatno izboljšalo delovanje enotnega trga na področju trgovine z rabljenimi avtomobili. Pravzaprav je ta del trga v osmi izdaji stanja pregleda potrošniških trgov „Zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov“ že tretje leto zapored dobil najnižjo oceno za delovanje tega trga, najslabši rezultat ima zlasti, kar zadeva zaupanje. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Za dopolnitev te direktive z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Obrazložitev

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(27) Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

Obrazložitev

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Ker cilja te direktive, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

Obrazložitev

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji.

črtano

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Ta uredba dopolnjuje tehnične zahteve Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razširja njeno področje uporabe za vključitev zlasti vzpostavitve centrov za izvajanje tehničnih pregledov in njihovih nadzornih organov ter imenovanja inšpektorjev, ki so pooblaščeni za izvajanje tehničnih pregledov. Zato bi bilo treba to direktivo razveljaviti. Poleg tega ta uredba za zagotovitev boljše ureditve metod tehničnih pregledov vključuje predpise iz Priporočila Komisije 2010/378/EU z dne 5. julija 2010 o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES –

(31) Ta direktiva dopolnjuje tehnične zahteve Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razširja njeno področje uporabe za vključitev zlasti vzpostavitve centrov za izvajanje tehničnih pregledov in njihovih nadzornih organov ter imenovanja inšpektorjev, ki so pooblaščeni za izvajanje tehničnih pregledov. Zato bi bilo treba to direktivo razveljaviti. Poleg tega ta direktiva za zagotovitev boljše ureditve metod tehničnih pregledov vključuje predpise iz Priporočila Komisije 2010/378/EU z dne 5. julija 2010 o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES –

Obrazložitev

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil.

S to direktivo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se izvajajo na podlagi minimalnih tehničnih standardov in zahtev z namenom, da bi zagotovili visoko raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja.

Obrazložitev

Direktiva določa skupne minimalne standarde za redne tehnične preglede, a obenem upošteva razlike med državami članicami. Dovoljeni so višji tehnični standardi in zahteve.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba se uporablja za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h in ki sodijo v naslednje kategorije, določene v Direktivi 2002/24/ES, Direktivi 2007/46/ES in Direktivi 2003/37/ES:

1. Ta direktiva se uporablja za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h in ki sodijo v naslednje kategorije, določene v Uredbi 2013/168/ES, Direktivi 2007/46/ES in Direktivi 2003/37/ES:

Obrazložitev

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba se ne uporablja za:

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

Obrazložitev

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko uvedejo nacionalne zahteve glede tehničnih pregledov vozil, navedenih v odstavku 2 in registriranih na njihovem ozemlju.

3. Države članice lahko uvedejo nacionalne zahteve glede tehničnih pregledov vozil, navedenih v odstavku 1 (alinea 7) in odstavku 2 in registriranih na njihovem ozemlju.

Obrazložitev

Ta sprememba je avtomatično posledica prenosa uredbe v direktivo. Vendar je pomembno, da se to na tej stopnji izrecno omeni. Države članice, ki uporabljajo tehnične preglede, bi morale imeti možnost, da jih ohranijo. Države članice, ki tehničnih pregledov ne uporabljajo, pa ne bi smele biti prisiljene k uvedbi takih pregledov.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike;

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(7) „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki je bilo izdelano ali prvič registrirano pred najmanj 30 leti in ga organ, ki je v državi članici pristojen za registracijo vozil, obravnava kot zgodovinsko vozilo.

Obrazložitev

Komisija je vozila zgodovinskega interesa opredelila preveč podrobno, zaradi česar bi utegnila biti mnoga vozila neupravičeno izključena iz področja uporabe te uredbe. Starostna zahteva poleg možnosti pristojnih organov države članice, da ta vozila opredelijo, zagotavlja dovolj prožnosti in je v skladu s sedanjo prakso.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izdelano je bilo pred vsaj 30 leti,

črtano

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;

črtano

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in

črtano

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– njegova podoba se ni spremenila;

črtano

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „tehnični pregled“ v skladu s Prilogo II in Prilogo III te uredbe pomeni pregled, pri katerem se zagotovi, da je vozilo varno za vožnjo po javnih cestah in skladno z zahtevanimi okoljskimi značilnostmi;

Obrazložitev

Opredelitev Komisije ustvarja pravno negotovost, saj se z njo na splošno ponovno uvaja zahteva za pregled v skladu s splošnimi homologacijskimi merili (za namene varnostnega in emisijskega preizkušanja), čeprav so ustrezna homologacijska merila že opredeljena v prilogah k tej uredbi. Brez tega predloga spremembe bi se lahko vsak homologirani del vozila posamezno preizkušal, zaradi česar vozila tehničnega pregleda po nepotrebnem ne bi uspešno opravila.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Redni pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov se v skladu s to uredbo izvajajo v državi članici, v kateri so registrirani.

1. Redni pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov se v skladu s to direktivo izvajajo v državi članici, v kateri so registrirani.

Obrazložitev

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem opreme za preizkušanje ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom in neodvisnim serviserjem, ki popravljajo, servisirajo in vzdržujejo vozila, omogočijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa največ vsaki dve leti;

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.

– vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorij M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: dve leti po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa največ vsaki dve leti.

Obrazložitev

Odkrivanje tehničnih napak se bo izboljšalo samo s povečanjem temeljitosti, če se pregledi opravljajo le površno, pa tudi večja pogostost pregledov ne bo pomagala. Večje število pregledov ne prinaša pomembnih učinkov.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.

črtano

Obrazložitev

Povezava med prevoženimi kilometri ali starostjo vozil in pomanjkljivo varnostjo je vprašljiva. Starejša vozila niso pogosteje udeležena v prometnih nesrečah kot nova vozila.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Ne glede na datum zadnjega tehničnega pregleda vozila lahko pristojni organ zahteva, da se tehnični pregled ali dodaten pregled vozila opravi pred datumom iz odstavkov 1 in 2, in sicer v naslednjih primerih:

po nesreči, ki je povzročila resno škodo na glavnih sestavnih delih vozila, povezanih z varnostjo, kot so kolesa, vzmetenje, deformacijske cone, krmilo ali zavore,

če so bili sistemi, povezani z varnostjo in okoljem, in sestavni deli vozila spremenjeni,

v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.

Obrazložitev

Poudarek te zakonodajne pobude je izboljšanje tehničnih pregledov. Ni jasno, zakaj bi moral nenadoma obstajati sum o tehnični pomanjkljivosti vozila, ko se spremeni njegov lastnik.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

po cestnem pregledu;

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, takoj, ko je pregled zadovoljivo opravljen, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru potrdila o tehničnem pregledu v elektronski obliki, izda ustrezen izpis rezultatov pregleda.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2 a. Organi, pristojni za registriranje vozil, ob prejemu vloge za ponovno registracijo vozila, ki izvira iz druge države članice, priznajo potrdilo o tehničnem pregledu, če je bila ob ponovni registraciji njegova veljavnost potrjena. Potrdilo se prizna za enako obdobje kot je veljavnost izvirnika, razen če je obdobje veljavnosti izvirnega potrdila daljše od zakonsko določenega najdaljšega trajanja v državi članici, v kateri se vozilo ponovno registrira. V tem primeru se veljavnost skrajša, izračuna pa se od datuma, ko je vozilo prejelo izvirno potrdilo o tehničnem pregledu. Države članice si pred datumom uporabe te uredbe sporočijo obliko potrdila o tehničnem pregledu, ki jo njihovi pristojni organi priznavajo, ter navodila za preverjanje njihove pristnosti.

Obrazložitev

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Centri za izvajanje tehničnih pregledov od datuma začetka veljavnosti te uredbe in največ 3 leta po tem datumu pristojnemu organu države članice po elektronski poti sporočajo podatke, ki so navedeni v potrdilih o tehničnem pregledu, ki jih izdajo. To sporočanje se opravi v ustreznem času po izdaji potrdil o tehničnem pregledu. Do tega datuma lahko centri za izvajanje tehničnih pregledov te podatke sporočajo pristojnim organom na druge načine. Pristojni organ hrani te podatke 36 mesecev od datuma njihovega prejema.

3. Centri za izvajanje tehničnih pregledov od datuma začetka veljavnosti te direktive in največ 3 leta po tem datumu pristojnemu organu države članice po elektronski poti sporočajo podatke, ki so navedeni v potrdilih o tehničnem pregledu, ki jih izdajo. To sporočanje se opravi v ustreznem času po izdaji potrdil o tehničnem pregledu. Do tega datuma lahko centri za izvajanje tehničnih pregledov te podatke sporočajo pristojnim organom na druge načine. Pristojni organ hrani te podatke v osrednji bazi podatkov 36 mesecev od datuma njihovega prejema.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je namenjen lajšanju izmenjave informacij, kar bo omogočilo razvoj elektronske informativne platforme za vozila.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

5. Rezultati tehničnega pregleda se nemudoma sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlujejo na datum začetka uporabe te direktive. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.

Obrazložitev

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, pristojno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo glede uporabe te uredbe.

1. Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, pristojno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo glede uporabe te direktive.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk pošljejo Komisiji najpozneje [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

2. Države članice imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk pošljejo Komisiji najpozneje [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Po podrobni analizi stroškov in koristi, vključno z oceno izboljšanja varnosti vozil in pregledov vozil, in zgolj če so rezultati analize stroškov in koristi ugodni, Komisija predlaga vzpostavitev elektronske informativne platforme za vozila za omogočanje dostopa do informacij o rezultatih tehničnih pregledov vozil, odčitkov kilometrskih števcev in podatkov o registraciji vozil pristojnim organom držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem vozil, proizvajalcem opreme za preglede in meritve in drugim neodvisnim subjektom.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.

2. Če analiza stroškov in koristi ni dokončna ali je negativna, Komisija vseeno preuči izvedljivost in če je ustrezno, predlaga metodo za omogočanje takšnega dostopa do podatkov in informacij in predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V obeh primerih Komisija upošteva obstoječe IT rešitve in elektronske platforme v zvezi z javno dostopnimi podatki in informacijami.

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te direktive poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, poročilu pa priloži zakonodajni predlog, če je to primerno.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18a

Poročanje

Komisija do [pet let od dneva začetka veljavnosti Direktive] poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti glede učinkovitosti določb o področju uporabe, pogostosti pregledov in izvajanju vzajemnega priznavanje potrdil o tehničnem pregledu. V poročilu se preuči tudi potreba po posodobitvi prilog k tej direktivi glede na tehnični napredek in prakso. Poročilo se posreduje po posvetovanju z odborom iz člena 16 in se mu po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

Obrazložitev

Primernejše je začasno obdobje za prenos pooblastila. Komisija bi morala pripraviti poročilo o delovanju delegiranih aktov.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.

1. Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, razen za prilagoditve odčitkov kilometrskih števcev navzgor, ki jih odobri center za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojni organ, da se popravijo predhodne nezakonite manipulacije.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se centrom za izvajanje tehničnih pregledov in pristojnim organom omogoči, da nezakonito manipulirane kilometrske števce zakonito prilagodijo navzgor in s tem zagotovijo, da se ta vozila dejansko ne odpišejo in lahko v prihodnje uspešno opravijo redni tehnični pregled.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice obvestijo Komisijo o teh pravilih najpozneje do [eno leto od datuma začetka uporabe te uredbe] in tudi nemudoma obvestijo Komisijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

3. Države članice obvestijo Komisijo o teh pravilih najpozneje do [eno leto od datuma začetka uporabe te direktive] in tudi nemudoma obvestijo Komisijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Prostori in oprema za preglede iz člena 11, ki do [datum začetka uporabe te uredbe] niso skladni z minimalnimi zahtevami iz Priloge V, se lahko uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov največ pet let po navedenem datumu.

1. Prostori in oprema za preglede iz člena 11, ki do [datum začetka uporabe te direktive] niso skladni z minimalnimi zahtevami iz Priloge V, se lahko uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov največ pet let po navedenem datumu.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice začnejo uporabljati zahteve iz Priloge VII najpozneje pet let po datumu začetka uporabe te uredbe.

2. Države članice začnejo uporabljati zahteve iz Priloge VII najpozneje pet let po datumu začetka uporabe te direktive.

Obrazložitev

Terminologija v skladu z direktivo.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2009/40/ES in Priporočilo Komisije 2010/378/EU se razveljavita z učinkom od [datum začetka uporabe te uredbe].

Direktiva 2009/40/ES in Priporočilo Komisije 2010/378/EU se razveljavita z učinkom od [datum začetka uporabe te direktive].

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od [12 mesecev po začetku njene veljavnosti].

Uporablja se od [24 mesecev po začetku njene veljavnosti].

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Ta direktiva je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Del 2 – del 1– odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V izrednih razmerah, ko posebna zasnova vozila ni skladna z uporabo metode preizkušanja iz te priloge, se pregled opravi v skladu z alternativno metodo preizkušanja, ki jo predlaga pristojni organ države članice. Vsako metodo preizkušanja, ki ni opredeljena v tej prilogi, mora pisno odobriti ustrezen pristojni organ.

Obrazložitev

Pri nekaterih vozilih, kot so hitri traktorji in vozila s priključki, je zaradi njihove zasnove ali oddaljenosti centra za izvajanje tehničnih pregledov včasih težko izvesti tehnični pregled, saj bi bili stroški za nadgradnjo opreme za prilagoditev nekaterim redkim vozilom nesorazmerni. Zato morajo biti na voljo alternativne nestandardne metode, ki pa jih vsekakor mora odobriti ustrezen pristojni organ.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4.1.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.1.2 Poravnava

Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.

Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

Predlog spremembe Parlamenta

4.1.2 Poravnava

Z uporabo naprave za usmeritev žarometa in elektronske kontrolne naprave za nadzor dinamične funkcionalnosti, kadar je primerno, določite horizontalno in vertikalno poravnavo vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen. Preverite delovanje in poravnavo dinamičnega sistema žarometa.

Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

Obrazložitev

Vertikalne meritve so pomembnejše merilo poravnave in bi jih bilo zato treba vključiti.

Da bi zagotovili natančno usmeritev žarometa in prilagoditev goriščne razdalje, je potrebna naprava za usmeritev žarometa, še zlasti za visokointenzivnostno osvetlitev in dinamično regulirane sisteme. Tega ni mogoče ustrezno zagotoviti zgolj z merilnim zaslonom. Za dinamično regulirane sisteme žarometov z visokointenzivnostnim svetlobnim virom bi bilo treba uporabiti elektronsko kontrolno napravo skupaj z ustreznim merilnikom usmeritve žarometov.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4.1.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.1.3 Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (Število žarometov, ki svetijo hkrati).

(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Predlog spremembe Parlamenta

4.1.3 Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.

(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (Število žarometov, ki svetijo hkrati).

(b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Obrazložitev

Za ustrezen preskus samodejnih upravljalnih stikal žarometa (npr. pomoč za dolgi svetlobni pramen) bi bilo treba opraviti pregled z elektronsko kontrolno napravo, da se preveri pravilno delovanje.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4.1.5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.1.5. Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.

(a) Naprava ne deluje.

(b) Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

Predlog spremembe Parlamenta

4.1.5. Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.

(a) Naprava ne deluje.

(b) Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

Obrazložitev

Za ustrezen preskus delovanja naprave za samodejno nastavljanje naklona žarometa bi bilo treba opraviti pregled z elektronsko kontrolno napravo, da se zagotovi pravilno delovanje naprave za nastavljanje naklona žarometa.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4.3.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.3.2. Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.

b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Predlog spremembe Parlamenta

4.3.2 Stikala zavornih luči – luči zavore v sili

Vizualni pregled in pregled delovanja z elektronsko kontrolno napravo za spreminjanje vhodne vrednosti senzorja zavornega pedala in preverjanje delovanja luči zavore v sili.

a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.

b) Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

c) Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno.

Obrazložitev

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4.5.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.5.2 Poravnava (X)(2)

Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.

Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

Predlog spremembe Parlamenta

4.5.2 Poravnava (X)(2)

Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.

Žaromet za meglo ni horizontalno in vertikalno poravnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

Obrazložitev

Vertikalne meritve so pomembnejše merilo poravnave in bi jih bilo zato treba vključiti.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5.3.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.3.2. Amortizerji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo.

(a) Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os.

(b) Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

Predlog spremembe Parlamenta

5.3.2. Amortizerji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu z uporabo posebne opreme.

(a) Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os.

(b) Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

Obrazložitev

Objektivna ocena učinkovitosti dušenja obes vozila je mogoča le s strojem za preskušanje dušenja. Za elektronsko krmiljene obese vozila bi bilo treba uporabiti elektronsko kontrolno napravo za pregled obes vozila, medtem ko se s strojem za preskušanje dušenja istočasno opravljajo meritve za oceno pravilnega delovanja sistema. Predlaga se, da 30-odstotna razlika med levo in desno stranjo iste osi predstavlja praktično in realistično merilo za uspešno/neuspešno opravljen preskus.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5.3.2.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja

Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani in/ali absolutne vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec.

(a) Bistvena razlika med levo in desno stranjo.

b) Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene.

Predlog spremembe Parlamenta

5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja

Uporabite stroj za preskušanje dušenja in primerjajte razliko na levi in desni strani ter vrednosti razmerja dušenja, ki jih je navedel proizvajalec, če te vrednosti presegajo splošno mejno vrednost za razmerje dušenja 0,1

(a) Bistvena razlika med levo in desno stranjo.

(b) Vrednosti razmerja dušenja niso dosežene.

Obrazložitev

Predlaga se, da 30-odstotna razlika med levo in desno stranjo iste osi predstavlja praktično in realistično merilo za uspešno/neuspešno opravljen preskus.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Priloga II – točka 8.2.2.2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
8.2.2.2 Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.	(a) Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah,
	(b) Predhodno ogrevanje vozila:	motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu.
	1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.	(b) Če tega podatka ni ali v zahtevah ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,
	2. Zahteve za predhodno ogrevanje:	za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1 ,
	(i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,
		ali za vozila, določena v zahtevah ali
		prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah,
		1.5 m^-1.7
	(ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
	(c) Postopek preskusa:
	1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
	2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
	3. V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.
	4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.
	5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.
Predlog spremembe Parlamenta
8.2.2.2 Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.	(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. Ta preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.		(a) Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah,
	(b) Predhodno ogrevanje vozila:		motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu.
	1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.		(b) Če tega podatka ni ali v zahtevah ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,
	2. Zahteve za predhodno ogrevanje:		za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1 ,
	(i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.		za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,
			ali za vozila, določena v zahtevah ali
			prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah,
			1.5 m^-1.7
			ali
			0.2^m-1
	(ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
	(c) Postopek preskusa:
	1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
	2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
	3. V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.		Raven NOx ni v skladu z zahtevami.
	4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.		Vrednosti delcev niso v skladu z zahtevami.
	5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Merjenje ravni NOx in delcev z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim merilnikom črnosti izpušnih plinov z obstoječo preskusno metodo s prostim pospeševanjem.

Obrazložitev

Diagnostika na vozilu ni zanesljiv način ocenjevanja emisij, zato je emisije treba preveriti z meritvami v izpušni cevi. NOx je še zlasti problematičen za vozila z dizelskim motorjem, kjer nizke ravni črnosti običajno ustvarjajo visoke ravni NOx. Za vozila, ki so opremljena z dizelskim filtrom za trdne delce, je treba izmeriti raven delcev in ne motnjave. Za usklajene in točne meritve je treba temperaturo in hitrost motorja izmeriti v skladu s preskusnimi pogoji proizvajalca vozila.

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Tehnični del – Priloga V – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) naprava za pregled zmogljivosti amortizerja;

(10) stroj za preskušanje dušenja za merjenje absorpcije energije nihanja vzmetenja vozila, da se preveri učinkovitost dušenja komponent obes vozila.

Obrazložitev

Učinkovitost dušenja obes vozila je mogoče objektivno oceniti le s strojem za preskušanje dušenja ob uporabi vrednosti razmerja dušenja, ki jih je navedel proizvajalec, če te vrednosti presegajo splošno mejno vrednost za razmerje dušenja 0,1.

POSTOPEK

Naslov	Redni tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov
Referenčni dokumenti	COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 11.9.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 11.9.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Malcolm Harbour 18.9.2012
Obravnava v odboru	24.1.2013	21.3.2013	24.4.2013
Datum sprejetja	25.4.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adam Bielan, Preslav Borisov (Preslav Borissov), Jorgo Chatzimarkakis, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Toine Manders, Franz Obermayr, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Bernadette Vergnaud
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Constance Le Grip, Morten Løkkegaard, Pier Antonio Panzeri, Patricia van der Kammen, Kerstin Westphal
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Seán Kelly, Paul Rübig

POSTOPEK

Naslov	Redni tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov
Referenčni dokumenti	COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD)
Datum predložitve EP	10.7.2012
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 11.9.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.9.2012	ITRE 11.9.2012	IMCO 11.9.2012
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ENVI 12.9.2012
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Werner Kuhn 10.10.2012
Obravnava v odboru	18.12.2012	22.1.2013	19.3.2013	23.4.2013
Datum sprejetja	30.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabelle Durant, Nathalie Griesbeck, Gilles Pargneaux, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	George Sabin Cutaş
Datum predložitve	10.6.2013

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov