Postopek : 2012/2322(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0218/2013

Predložena besedila :

A7-0218/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/09/2013 - 11.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0348

POROČILO     
PDF 191kWORD 194k
11.6.2013
PE 506.088v02-00 A7-0218/2013

o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu

(2012/2322(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Ashley Fox

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu

(2012/2322(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. oktobra 2012 z naslovom „Celovitemu okviru za spletne igre na srečo naproti“ (COM(2012)0596),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ (COM(2011)0012),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo(4),

–   ob upoštevanju deklaracije iz Nikozije z dne 20. septembra 2012 o boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 ter poročil o napredku francoskega, švedskega, španskega in madžarskega predsedstva o okviru za področje iger na srečo in stav v državah članicah,

–   ob upoštevanju pripravljalnega ukrepa z naslovom Evropska partnerstva za šport ter zlasti zbiranja projektov, ki se osredotočajo na preprečevanje primerov vnaprejšnjega dogovarjanja o izidih tekem prek izobraževanja in obveščanja ustreznih zainteresiranih strani,

–   ob upoštevanju členov 51, 52 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen PDEU,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, pri čemer Sodišče na posebnem področju organizacije iger na srečo kot prevladujoče razloge javnega interesa, ki lahko upravičujejo omejitve svobode opravljanja storitev, priznava predvsem varstvo potrošnikov, preprečevanje goljufij in spodbujanja k prekomernemu zapravljanju pri igrah na srečo ter splošno potrebo po ohranjanju javnega reda(5),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2012;

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravne zadeve (A7-0218/2013),

A.  ker igre na srečo niso običajna gospodarska dejavnosti, saj vključujejo potencialne negativne zdravstvene in družbene učinke, med katere sodijo: zasvojenost z igrami na srečo, pri čemer je težko oceniti posledice, organizirani kriminal, pranje denarja in prirejanje izidov tekem; ker lahko spletne igre na srečo pomenijo večje tveganje za zasvojenost kot običajne igre na srečo zunaj spleta, med drugim tudi zato, ker so lažje dostopne in nad njimi ni družbenega nadzora, vendar je treba v zvezi s tem opraviti dodatne raziskave in pridobiti dodatne podatke; ker zaradi tega nekatera pravila notranjega trga, na primer svoboda ustanavljanja in opravljanja storitev ter načelo vzajemnega priznavanja, državam članicam ne preprečujejo sprejemanja dodatnih ukrepov za varstvo igralcev;

B.  ker člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa obveznost varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije;

C. ker člen 169 PDEU obvezuje EU, da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov;

D. ker bi moralo biti varovanje zdravja ljudi in potrošnikov zaradi posebne narave sektorja spletnih iger na srečo glavno vodilno načelo pri oblikovanju priporočil na ravni EU in nacionalne zakonodaje;

E.  ker imajo države članice ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti pravico do določitve načina organizacije in ureditve ponudbe spletnih iger na srečo v skladu z lastnimi vrednotami in zastavljenimi cilji splošnega interesa ob hkratnem upoštevanju zakonodaje Unije;

F.  ker za ponudbo spletnih iger na srečo zaradi specifične narave in uporabe načela subsidiarnosti ni posebne sektorske ureditve na ravni EU in je ta dejavnost izvzeta iz direktiv o storitvah in pravicah potrošnikov, a jo še zmeraj ureja vrsta sekundarnih zakonodajnih aktov EU, kot so direktiva o varstvu podatkov, direktiva o zasebnosti in elektronski komunikaciji ter direktiva o nepoštenih poslovnih praksah;

G. ker se sektor spletnih iger na srečo razlikuje od drugih trgov zaradi tveganj, povezanih z varstvom potrošnikov in bojem proti organiziranemu kriminalu, kot je večkrat priznalo Sodišče Evropske unije;

H. ker je Sodišče Evropske unije potrdilo, da je ponujanje iger na srečo gospodarska dejavnost posebne narave, katere omejitve je mogoče upravičiti s prevladujočimi razlogi splošnega interesa, kot so varstvo potrošnikov, preprečevanje goljufij, boj proti pranju denarja ter ohranjanje javnega reda in zdravja; ker morajo biti kakršne koli omejitve te dejavnosti v skladu z omejitvami iz PDEU, zaradi česar morajo biti sorazmerne z želenimi cilji in ne smejo biti diskriminatorne;

I.   ker se države članice zdaj bolj kot kadar koli prej srečujejo s skupnimi splošnimi pomisleki v zvezi z negativnim družbenim in gospodarskim učinkom nezakonitih spletnih iger na srečo na nacionalni ravni, pri čemer so njihovi glavni cilji zaščita mladoletnih in ranljivih članov družbe ter boj proti zasvojenosti, kriminalu in utaji davkov;

J.   ker čezmejna narava spletnih iger na srečo in tveganja, povezana z varstvom potrošnikov, preprečevanjem goljufij in kazenskim pregonom nezakonitih dejavnosti, kot so pranje denarja in prirejanje izidov tekem, pa tudi potreba po boju proti nezakonitim dejavnostim, povezanim z igrami na srečo, zahtevajo usklajene ukrepe in osnovni pravni okvir na ravni EU;

K. ker je treba nujno uvesti mehanizme za nadzor športnih tekmovanj in finančnih tokov ter nadzorne mehanizme;

L.  ker je trenutno potreben celovit pregled sektorja spletnih iger na srečo v smislu informacij in podatkov o domači in čezmejni ponudbi, ponudbi znotraj EU in v svetu ter dovoljeni in nedovoljeni ponudbi;

M. ker se zakonska ureditev oblike oglaševanja spletnih iger na srečo med državami članicami razlikuje ali pa je sploh ni;

Posebna narava sektorja spletnih iger na srečo in varstvo potrošnikov

1.  meni, da lahko, če želimo zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov, poštena in zakonita ponudba iger na srečo, ki jo v skladu z zakonodajo Unije opredeli vsaka država članica posebej, zmanjša socialne stroške in škodljive učinke iger na srečo;

2.  opozarja, da lahko igre na srečo povzročijo nevarno zasvojenost, to pa je vprašanje, ki bi ga bilo treba obravnavati v katerem koli zakonodajnem predlogu, da bi zaščitili potrošnike in integriteto te oblike športa;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe zoper nezakonite igre na srečo, ki se ponujajo na ozemlju držav članic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v svojih načrtovanih priporočilih o varstvu potrošnikov in oglaševanju pozove države članice k sprejetju izvršilnih ukrepov proti ponujanju nezakonitih iger na srečo;

4.  meni, da obstaja nevarna povezava med izredno težkimi gospodarskimi razmerami in veliko razširjenostjo iger na srečo; poudarja, da je sedanje izredno težavno družbeno in gospodarsko stanje prispevalo k velikemu porastu iger na srečo, zlasti med najrevnejšimi sloji družbe, zato je potrebno pozorno in stalno spremljanje stopnje zasvojenosti z igranjem na srečo in čezmernega igranja na srečo;

5.  potrjuje, da so spletne igre na srečo oblika komercialne uporabe športa in da sektor spletnih iger na srečo nenehno raste in se prilagaja tehnološkim inovacijam, države članice pa se zaradi posebne narave interneta srečujejo s težavami pri nadzoru tega sektorja, to pa ustvarja tveganje za kršitve pravic potrošnikov in povzroča preiskave sektorja v okviru boja proti organiziranemu kriminalu;

6.  vztraja pri tem, da je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov, ne glede na način, na katerega države članice sklenejo organizirati in zakonsko urediti ponudbo spletnih iger na srečo na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj še naprej preučuje ukrepe na ravni EU za varstvo ranljivih potrošnikov, vključno s formalnim sodelovanjem med regulatornimi organi v državah članicah; poudarja, da bi morala strokovna skupina mladoletnikom onemogočiti dostop do spletnih storitev iger na srečo; poziva države članice, naj uvedejo obveznost za ponudnike, ki delujejo z dovoljenjem držav članic, da na vidnem in natančno določenem mestu na spletni strani prikažejo logotip regulatornega organa;

7.  poziva Komisijo, naj razišče, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi končali prakso nekaterih podjetij s sedežem v drugi državi članici, ki na primer prek satelitske televizije ali oglaševalskih kampanj tržijo spletne storitve iger na srečo v državi članici, kjer nimajo licence za ponujanje svojih storitev;

8.  poziva k uvedbi obveznosti, da bi morali ponudniki zagotoviti jasna, vidna in izrecna opozorila, da je igranje na srečo prek spleta za mladoletnike nezakonito;

9.  meni, da je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da socialno ogroženi zaradi iger na srečo ne bi padli v še globljo eksistenčno stisko;

10. meni, da so za količinsko opredelitev zasvojenosti z igrami na srečo ter tveganj, povezanih z različnimi oblikami iger na srečo, potrebne dodatne raziskave in podatki; poziva vse države članice in Komisijo, naj usklajeno opravijo dodatne študije, da bi razumele problematiko iger na srečo; ugotavlja, da so ponudniki iger na srečo odgovorni prispevati k preprečevanju zasvojenosti z igrami na srečo;

11. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in, če je ustrezno, s pomočjo strokovne skupine razišče možnost evropske medoperabilnosti med nacionalnimi registri samoizključitev, ki med drugim omogočajo samoizključitev ter osebno omejitev izgube in časa, do njih pa imajo dostop nacionalni organi in ponudniki iger na srečo z dovoljenjem, tako da bo stranka, ki se bo na lastno pobudo izključila iz storitev enega ponudnika iger na srečo ali ki bo pri določenem ponudniku presegla omejitev, imela možnost samodejne samoizključitve iz storitev vseh drugih ponudnikov iger na srečo z dovoljenjem; poudarja, da morajo za vsak mehanizem za izmenjavo osebnih podatkov o problematičnih igralcih veljati stroga pravila o varstvu podatkov; poudarja, kako pomembno je, da si strokovna skupina prizadeva za zaščito državljanov pred zasvojenostjo z igrami na srečo; poudarja, da mora register, če želimo, da bi bili potrošniki obveščeni o svojih lastnih dejavnostih igranja na srečo, ob začetku igre potrošniku pokazati vse podatke, povezane z njegovo zgodovino igranja;

12. priporoča jasno razlikovanje med igrami na srečo in drugimi oblikami spletne zabave; storitve, ki vključujejo značilnosti sektorja iger na srečo, morajo biti zajete v ustrezni zakonodaji o igrah na srečo ter v celoti spoštovati mehanizme preverjanja starosti in identitete;

13. poudarja, da lahko samoregulativne pobude dobro prispevajo k določitvi vsebine skupnih standardov; ponovno potrjuje svoje stališče, da na tako občutljivem področju, kot so igre na srečo, samoregulacija lahko le dopolnjuje nacionalno zakonodajo, ne more pa je nadomestiti;

14. poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi obveznega preverjanja identitete, ki ga izvaja tretja stran, da bi mladoletnikom ali posameznikom, ki uporabljajo lažne identitete, preprečili igranje; predlaga, da bi to lahko zajemalo preverjanje številke socialnega zavarovanja, podatkov o bančnem računu ali drugih edinstvenih identifikatorjev, in opozarja, da je treba identiteto preveriti pred začetkom igranja;

15. meni, da bi bilo treba izboljšati varnost programske opreme, ki se uporablja za spletne igre na srečo, in da bi bilo treba določiti skupne minimalne zahteve glede certifikacije, da bi zagotovili uporabo enotnih parametrov in standardov;

16. poudarja, da je treba oblikovati učinkovite metode nadzora nad stavami, pri tem pa upoštevati hiter razvoj spletnega okolja, ter hkrati izpostavlja, da je pomembno obvarovati osebne podatke uporabnikov pred zlorabo;

17. meni, da bi skupni standardi za spletne igre na srečo morali obravnavati pravice in obveznosti tako ponudnikov storitev kot potrošnikov ter zagotavljati visoko raven varstva državljanov in potrošnikov, zlasti mladoletnih in drugih ranljivih oseb, posvetiti pa bi se morali tudi preprečevanju zavajajočega in pretiranega oglaševanja; spodbuja evropska združenja ponudnikov iger na srečo, naj oblikujejo in sprejmejo samoregulativne kodekse ravnanja;

18. poziva Komisijo, naj v svoje priporočilo vključi, da morajo ponudniki iger na srečo dejavno spodbujati uporabo samoomejitev ob registraciji in v primeru ponavljajočih se izgub;

19. priporoča uvedbo enotnih in vseevropskih skupnih varnostnih standardov za elektronsko identifikacijo in čezmejne storitve elektronskega preverjanja; pozdravlja predlog Komisije za direktivo o elektronski identifikaciji in avtentikaciji, ki bo dopuščala interoperabilnost nacionalnih shem za elektronsko identifikacijo, kjer te obstajajo; zato meni, da je treba poenostaviti registracijske in identifikacijske postopke ter povečati njihovo učinkovitost, zlasti za zagotavljanje učinkovitih identifikacijskih mehanizmov in preprečevanje tega, da bi imel posamezni igralec več računov in da bi do spletnih mest z igrami na srečo dostopali mladoletniki; priporoča, da si države članice izmenjujejo primere najboljše prakse o izvršilnih ukrepih, na primer o vzpostavitvi belih in črnih seznamov nezakonitih spletnih mest z igrami na srečo in preprečevanju dostopa do njih, o skupni opredelitvi varnih in sledljivih plačilnih rešitev ter o preučitvi izvedljivosti blokiranja finančnih transakcij, da bi zaščitili potrošnike pred nezakonitimi ponudniki;

20. poziva države članice in ponudnike, naj spodbujajo odgovorno oglaševanje na področju spletnih iger na srečo; pozdravlja pobudo Komisije za sprejetje priporočila o družbeno odgovornem oglaševanju; poziva Komisijo, naj vključi minimalne skupne standarde, ki zagotavljajo zadostno varstvo ranljivih potrošnikov; meni, da mora biti oglaševanje odgovorno in vključevati jasna opozorila glede nevarnosti zasvojenosti z igrami na srečo ter ne sme biti čezmerno ali prikazano na vsebini, katere ciljna publika so izključno mladoletniki oziroma pri kateri obstaja višje tveganje, da cilja na mladoletnike, kot na primer pri oglaševanju v socialnih medijih;

21. poziva k opredelitvi in izvajanju ukrepov za razvoj in nadaljnjo krepitev medijske pismenosti med otroki in mladimi; meni, da bi se znali mladi uporabniki bolje ubraniti odvisnosti od spletnih iger na srečo, če bi v šolstvo uvedli učne vsebine o najboljši rabi interneta;

22. poudarja, da imajo pri ozaveščanju mladoletnikov o spletnih igrah na srečo in njihovih posledicah pomembno vlogo seznanjanje, svetovanje in starši;

23. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovite mehanizme za ozaveščanje o nevarnostih odvisnosti od iger, zlasti med mladimi;

24. zahteva, da se oglaševanje spletnih iger na srečo dovoli le za zakonite igre na srečo; meni, da nikakor ne bi smeli oglaševati spletnih iger na srečo z nesorazmernim poudarjanjem možnosti za zmago, saj to daje napačen vtis, da so igre na srečo razumna strategija za izboljšane posameznikovega finančnega položaja; meni, da bi moralo oglaševanje vsebovati jasne informacije o posledicah patološkega igranja na srečo;

25. poudarja, da ima opredelitev neškodljivih oblik in razširjanja oglaševanja osrednjo vlogo pri preprečevanju igranja na srečo oseb, mlajših od 18 let, ter pri boju proti problematičnemu in patološkemu igranju na srečo;

26. poudarja, da bi bilo treba ukrepe za varstvo potrošnikov podpreti s kombinacijo preventivnih in odzivnih izvršilnih ukrepov, da bi zmanjšali stik državljanov s ponudniki brez dovoljenj; poudarja pomen skupne opredelitve pojma zakonitih ponudnikov iger na srečo, tako da države članice v skladu z zakonodajo EU odobrijo le tiste ponudnike, ki izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve in se tako štejejo za zakonite:

     (a) ponudnik mora imeti dovoljenje, ki mu daje pravico do izvajanja dejavnosti v državi članici igralca,

     (b) ponudnik v skladu z zakonodajami, ki se uporabljajo v vseh drugih državah članicah, ne velja za nezakonitega;

27. meni, da bi moral registracijski postopek obvezno vključevati omejitev največje izgube, ki jo za določeno obdobje nastavi in opredeli igralec; ta funkcija bi morala biti na voljo vsaj pri igrah z visoko frekvenco;

Skladnost z zakonodajo EU

28. poudarja, da bi na eni strani ponudniki spletnih iger na srečo morali vedno spoštovati nacionalno zakonodajo držav članic, v katerih delujejo, na drugi pa bi države članice morale ohraniti pravico, da uvedejo omejitve, za katere menijo, da so potrebne in upravičene za obravnavanje nezakonitih spletnih iger na srečo, s čimer bi zagotovili izvajanje nacionalne zakonodaje in nezakonitim ponudnikom preprečili dostop do trga;

29. priznava, da imajo v skladu z načelom subsidiarnosti države članice pravico določiti, kako bo na nacionalni ravni organizirana in zakonsko urejena ponudba spletnih storitev iger na srečo, in proti nezakonitim storitvam iger na srečo izvajati ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, pri čemer morajo upoštevati temeljna načela Pogodbe o EU; priznava, da mora biti ta zakonodaja sorazmerna, dosledna, pregledna in nediskriminatorna; spominja na potrebo po skladnejših politikah EU, da bi obravnavali čezmejno naravo spletnih iger na srečo;

30. poudarja, da je Komisija več državam članicam poslala pisma, v katerih jih je pozvala k predložitvi podrobnih informacij o veljavni zakonodaji na področju iger na srečo; poziva Komisijo, naj nadaljuje dialog z državami članicami; je seznanjen z delom Komisije pri postopkih za ugotavljanje kršitev in pritožbah, vloženih zoper nekatere države članice; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja in izvršuje skladnost nacionalnih predpisov in praks z zakonodajo EU, pri tem pa sodeluje z državami članicami, ter proti tistim državam članicam, za katere se zdi, da kršijo zakonodajo EU, sproži postopke za ugotavljanje kršitev; spoštuje odločitev držav članic glede oblikovanja monopolov v tem sektorju, če bodo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije podvrženi strogemu državnemu nadzoru in bodo zagotovili izjemno visoko raven varstva potrošnikov, če bodo njihove dejavnosti v skladu s cilji v splošnem interesu in če bodo dosledno zmanjševali priložnosti za igre na srečo;

31. poziva Komisijo, države članice in strokovno skupino za igre na srečo, naj oblikujejo usklajene ukrepe in strategije ter zagotovijo izmenjavo najboljše prakse, da bi obravnavale in rešile težavo izogibanja plačilu davka ponudnikov z dovoljenjem, ki ponujajo spletne igre na srečo na trgu EU, registrirane sedeže pa imajo v davčni oazi v EU ali zunaj nje;

32. je seznanjen s tveganjem, ki ga utegne prinesti zatekanje potrošnikov k nezakonitim ponudnikom spletnih iger na srečo; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru dela strokovne skupine za igre na srečo opravi razpravo o socialnih stroških dovoljevanja reguliranih iger na srečo glede na škodljive učinke zatekanja potrošnikov k nezakonitim ponudnikom;

33. poudarja, da morajo države članice, ki se odločijo odpreti sektor spletnih iger na srečo, zagotoviti pregleden in pravno varen postopek pridobivanja dovoljenj, ki temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih, je v celoti skladen z zakonodajo EU ter zagotavlja zadostno in dosledno varstvo državljanov in potrošnikov;

Upravno sodelovanje

34. poziva strokovno skupino za igre na srečo in Komisijo, naj kolikor mogoče poenostavita pretok podatkov med regulatorji v državah članicah, da bi bilo mogoče deliti primere najboljše prakse in informacije, s čimer bi olajšali vzpostavitev skupnega sistema za identifikacijo igralcev, uvedli izvršilne ukrepe zoper nezakonite ponudnike, povečali varstvo potrošnikov, omogočili odgovorno oglaševanje, oblikovali bele in črne sezname, preprečili prirejanje izidov tekem ter oblikovali mehanizme samoizključevanja, ki med drugim vključujejo osebne časovne in denarne omejitve, ki bi veljale po vsej EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo strokovna skupina pri svojem delu lahko segla po kar najširšem strokovnem znanju; poziva države članice, naj na forumu delovne skupine Sveta za ustanavljanje in storitve ponovno vzpostavijo dialog o spletnih storitvah iger na srečo;

35. poziva Komisijo, naj v strokovne skupine in posvetovanja vedno vključi strokovnjake, specializirane za čezmerno in patološko igranje na srečo;

36. meni, da bi bilo treba na evropski ravni okrepiti sodelovanje in izmenjavo najboljših praks med nacionalnimi strokovnjaki z družbenega in zdravstvenega področja, ki so specializirani za patološko in čezmerno igranje na srečo;

37. poudarja, da je učinkovita izmenjava informacij med preiskovalnimi organi sicer pomembna za izvajanje učinkovitega kazenskega pregona, vendar morajo biti ukrepi za boj proti prirejanju izidov tekem v skladu z nacionalnimi in evropskimi zakoni in predpisi na področju varstva podatkov;

38. spodbuja države članice, naj v okviru strokovne skupine tesno sodelujejo s Komisijo in med seboj pri usklajevanju ukrepov za boj proti nedovoljenem nudenju čezmejnih storitev iger na srečo in pri izvajanju akcijskega načrta iz sporočila Komisije o spletnih igrah na srečo;

39. priznava, da je sodelovanje med državami članicami bistvenega pomena, vendar poudarja, da je zelo pomembno tudi, da strokovna skupina za igre na srečo tesno sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi s sektorjem iger na srečo in potrošniškimi organizacijami;

40. poudarja, kako pomembno je, da si strokovna skupina prizadeva za preglednejše in enostavnejše postopke, s katerimi bi državam članicam odvzeli nepotrebno upravno obremenitev, ki bi utegnila po nepotrebnem povečati stroške za zakonite spletne ponudnike iz teh držav, ki se odločijo odpreti svoje trge; ugotavlja, da odpravljanje upravne obremenitve ne sme ogroziti varstva potrošnikov;

41. meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za uskladitev nacionalnih davčnih sistemov za igre na srečo, tako da nesorazmerne davčne ugodnosti ne bi pospeševale širjenja in koncentracije spletnih iger na srečo;

42. spodbuja nacionalne regulatorne organe v tistih državah članicah, ki so se odločile uvesti sisteme izdajanja dovoljenj, naj omogočijo izmenjavo primerov najboljše prakse, s katero bi olajšali uporabo nacionalnih dovoljenj za igre na srečo, vključno s tehničnimi standardi za igralno opremo; poziva pristojne nacionalne regulatorne organe, naj dovolijo delovanje igralnemu podjetju na območju, za katerega so pristojni, samo, če to podjetje ne deluje v nasprotju z zakonom v drugi državi članici, katere zakonodaja po mnenju Sodišča Evropske unije ni neskladna;

Pranje denarja

43. poudarja, da so spletne igre na srečo negotovinsko okolje in da so – ob upoštevanju odvisnosti od tretjih ponudnikov finančnih storitev – potrebni dodatni zaščitni ukrepi pred pranjem denarja; poudarja, da morajo nacionalni organi za igre na srečo, nacionalna policija in nacionalni organi pregona tesneje sodelovati pri preprečevanju kaznivih dejanj;

44. poziva Komisijo, države članice in strokovno skupino, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti pranju denarja; v zvezi s tem pozdravlja predlog za razširitev določb direktive o preprečevanju pranja denarja, da bo vključevala vse oblike iger na srečo, in poziva pristojne nacionalne organe, naj zagotovijo, da se vsaka transakcija, za katero se sumi, da bi utegnila biti povezana s pranjem denarja ali drugo kriminalno dejavnostjo, prijavi v skladu z določbami te direktive;

45. poziva Svet, naj hitro in odločno nadaljuje pogajanja o predlogu direktive Komisije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (COM(2013)0045) in naj obravnava vse vrste iger na srečo, da bi preprečili izkoriščanje spletnih športnih stav za kaznive namene, tj. pranje denarja;

46. poudarja, da so zanesljivi sistemi prijave in jasni sistemi preverjanja ključna orodja za preprečevanje zlorabe spletnih iger na srečo, na primer pranja denarja; ugotavlja, da je mogoče za preverjanje identitete uporabiti prednosti obstoječih in razvijajočih se spletnih struktur, na primer spletnih sistemov za preverjanje bančnih in kreditnih kartic;

47. meni, da morajo biti vse družbe, ki ponujajo storitve spletnih iger na srečo in delujejo na območju EU, registrirane kot zakoniti subjekti v EU;

48. poudarja, da morajo vse države članice določiti in imenovati pristojni javni organ, ki bo odgovoren za nadzor spletnih iger na srečo; poudarja, da bo ta organ pooblaščen tudi za ukrepanje, če bi prišlo do kakršnega koli sumljivega igranja spletnih iger na srečo; meni, da bi bilo tudi od družb, ki ponujajo storitve iger na srečo, treba zahtevati, da organ obveščajo o kakršnem koli sumljivem igranju na srečo;

Integriteta športa

49. poudarja, da boj proti prirejanju izidov tekem zaradi nadnacionalne narave zahteva učinkovitejše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z javnimi organi, organi kazenskega pregona, sektorjem športa, ponudniki iger na srečo, regulatorji, športniki ter podporniki, poseben poudarek pa je treba nameniti tudi izobraževanju in preventivnim ukrepom na tem področju; v zvezi s tem pozdravlja nedavni pripravljalni ukrep Komisije 2012, ki podpira nadnacionalne izobraževalne projekte za boj proti prirejanju izidov tekem; ugotavlja, da se prirejanje izidov tekem pojavlja tako na trgih tracionalnih iger na srečo kot na trgih spletnih iger na srečo ter da se prirejanje izidov tekem, povezano s spletnimi stavami, v večini primerov dogaja v povezavi s ponudniki iger na srečo s sedežem na nereguliranih trgih zunaj EU;

50. poziva, da bi v okviru pobude za samoregulacijo oblikovali kodeks ravnanja, s katerim bi uvedli splošno prepoved sklepanja stav za lastne tekme ali prireditve za vse osebje na športnih prireditvah (igralce, trenerje, sodnike, zdravstveno in tehnično osebje, lastnike in direktorje klubov), ki bi lahko neposredno vplivalo na izid; v zvezi s tem tudi poudarja, da so na ravni držav članic potrebni strogi in zanesljivi sistemi za preverjanje starosti in identitete; poziva športne organizacije, naj uporabljajo izobraževalne kampanje in kodekse ravnanja za seznanjanje – že v zgodnjih letih – športnikov, sodnikov in funkcionarjev z nezakonitostjo prirejanja izidov športnih dogodkov;

51. priznava, da morajo prizadevanja za boj proti udeležbi športnih organizacij pri dejanjih korupcije, kot je prirejanje izidov tekem ali pranje denarja, zajeti vse skupine zainteresiranih strani (funkcionarje, lastnike, direktorje, agente, igralce, sodnike in navijače) in vse organizacije (klube, lige, zveze itd.);

52. poziva države članice, naj več pozornosti namenijo preprečevanju korupcije v športu, in poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na učinkovit kazenski pregon na tem področju; poziva k sprejetju učinkovitih ukrepov na nacionalni ravni za preprečevanje navzkrižja interesov, zlasti s preprečevanjem tega, da bi zainteresirane strani iz sveta športa vlagale denar v stave, organizirane za tekmovanja, pri katerih sodelujejo; poziva vse vodstvene organe na področju športa, naj upoštevajo prakse dobrega vodenja ter tako zmanjšajo tveganje, da bi postali žrtev prirejanja izidov tekem; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem upošteva delo Sveta Evrope na področju ocenjevanja tveganj pri nekaterih vrstah stav ter oceni morebitno tveganje športnih stav, pri katerih je mogoče staviti na določene dogodke med tekmo, in sprejme ustrezne ukrepe;

53. poziva športne zveze in ponudnike iger na srečo, naj v kodeks ravnanja vključijo prepoved stav na tako imenovane negativne dogodke, kot so rumeni kartoni, kazenski streli ali prosti streli med tekmo ali prireditvijo; spodbuja države članice, naj razmislijo o prepovedi prirejanja vseh oblik športnih stav v živo, saj je pri njih dokazano velika nevarnost vnaprejšnjega dogovarjanja, tako da ogrožajo integriteto športa;

54. poziva k obveznemu sodelovanju in izmenjavi informacij o sumljivih dejavnostih na nacionalni in evropski ravni med športnimi organi, javnimi organi, Europolom in Eurojustom, da bi preprečevali kazniva dejanja pri čezmejnih spletnih igrah na srečo;

55. pozdravlja namero Komisije, da bo spodbujala boljšo izmenjavo dobre prakse v zvezi z bojem proti prirejanju izidov tekem; poudarja, kako pomembno je, da Evropska unija podpira nenehna prizadevanja Sveta Evrope v okviru pogajanj o mednarodni konvenciji o varstvu in spodbujanju integritete v športu; poudarja, da prirejanje izidov tekem ni vedno povezano s stavami in da je treba obravnavati tudi to stran prirejanja izidov tekem, ki sicer ni povezana s stavami, a prav tako predstavlja težavo pri integriteti v športu; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje pri boju proti prirejanju izidov tekem na ravni EU in svetovni ravni; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri oblikovanju globalne platforme za izmenjavo informacij in najboljših praks ter usklajevanje skupnih preventivnih in izvršilnih ukrepov med regulatorji, športnimi organizacijami, policijo in sodnimi organi ter ponudniki iger na srečo;

56. meni, da je dosledna politika na področju kazenskih sankcij bistvena za vseevropski pristop k ureditvi spletnih iger na srečo, zato poziva države članice, naj zagotovijo prepoved goljufivega prirejanja izidov tekem zaradi finančne ali druge koristi, tako da kot kaznivo dejanje opredelijo vsako grožnjo za integriteto tekmovanj, vključno z grožnjami, povezanimi s stavami; poziva Komisijo, da na ravni EU ukrepa proti nereguliranim spletnim igram na srečo in podpira boj proti prirejanju izidov tekem;

57. priznava, da so v nekaterih državah članicah prihodki iz iger na srečo in loterij pomemben vir sredstev, ki jih je mogoče preusmeriti v podporo javno koristnim in dobrodelnim namenom, kulturnim delom, množičnemu športu, konjskih dirk in konjskega sektorja; poudarja pa pomen tega vzdržnega prispevka in posebno vlogo, ki bi mu jo bilo treba priznati v razpravah na evropski ravni; ponavlja svoje stališče, da so športne stave oblika komercialne uporabe športnih tekmovanj; čeprav v celoti spoštuje pristojnost držav članic pri tej zadevi, priporoča, da bi bilo treba športna tekmovanja zaščititi pred nepooblaščeno komercialno uporabo, zlasti s priznanjem lastninske pravice športnih organizatorjev, ne le da se zagotovi pravičen finančni donos v korist vseh ravni poklicnega in amaterskega športa, temveč tudi za okrepitev boja proti športnim goljufijam, zlasti prirejanju izidov tekem;

58. poziva k boljšemu sodelovanju na evropski ravni, ki naj ga koordinira Komisija, da bi identificirali ponudnike stav, ki so vpleteni v nezakonite dejavnosti, kakršne so med drugim prirejanje izidov tekem ali stave na tekmovanja, v katerih sodelujejo izključno mladoletniki, in bi tem ponudnikom iger na srečo prepovedali njihovo dejavnost, hkrati pa pričakuje, da bo sektor spletnih iger na srečo upošteval to prepoved in uvedel samoregulacijo;

59. spodbuja države članice, naj razmislijo o prepovedi prirejanja posameznih elementov tekmovanj, kot so stave na strele iz kota, proste strele, mete iz avta in rumene kartone, saj so te dokazano zelo povezane s prirejanjem izidov tekem;

60. poziva Komisijo, naj uvede evropski sistem obveščanja regulatorjev stav za hitro izmenjavo informacij o dogovorjenih športnih prireditvah;

61. pozdravlja nadnacionalne izobraževalne projekte, namenjene boju proti prirejanju izidov tekem na svetovni ravni;

62. poudarja, da športniki potrebujejo učinkovite mehanizme zaščite pred vplivi korupcije, ki bodo zajeli ohranjanje njihove moralne in fizične integritete, zagotavljanje ustreznih delovnih razmer in zaščito njihovih plač ali prejemkov, vključno s prepovedjo sodelovanja športnih organizacij, ki ne izpolnjujejo redno teh obveznosti do športnikov, na različnih ravneh tekmovanj;

63. poudarja, da so za postopke v zvezi z domnevnim prirejanjem izidov tekem pogosto pristojna javna sodišča in športna arbitražna sodišča in da je treba v obeh primerih upoštevati mednarodne minimalne postopkovne standarde, določene v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

64. poziva k strogi ureditvi ali prepovedi nevarnih oblik iger na srečo po oceni, izvedeni na ravni vsake države članice;

65. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0098.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0025.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0492.

(4)

UL C 87 E, 1.4.2010, str. 30.

(5)

V ta namen glej zadevo C 275/92, Schindler, točke od 57 do 60; zadevo C 124/97, Läärä in drugi, točki 32 in 33; zadevo C-67/98, Zenatti, točki 30 in 31; zadevo C-243/01, Gambelli in drugi, točka 67; zadevo C-42/07, Liga Portuguesa, točka 56; združene zadeve C 316/07, C 358/07 do C 360/07, C 409/07 in C 410/07, Markus Stoß in drugi, točka 74; zadevo C 212/08, Zeturf Ltd, točka 38; zadevo C-72/10, Costa, točka 71; zadevo C 176/11, Hit Larix, točka 15; združeni zadevi C 186/11 in C 209/11, Stanleybet in drugi, točka 44.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (29.4.2013)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o spletnih igrah na srečo notranjem trgu

(2012/2322(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi moral eden od osrednjih političnih ciljev ostati zaščita mladoletnikov pred igrami na srečo, ki so jim so izpostavljeni na spletu; poudarja, da bi bilo treba v vseh državah članicah uvesti stroge in zanesljive standarde za preverjanje starosti in identitete na podlagi dokazano učinkovitih metod nekaterih držav članic, in zagotoviti resničen nadzor, zato da bi neidentificiranim uporabnikom in mladoletnikom preprečili dostop do iger na srečo na daljavo in udeležbo v njih; poudarja, kako pomembna je izmenjava najboljših praks med Komisijo in državami članicami;

2.  zavrača oblikovanje notranjega trga za spletne igre na srečo s čezmejno ponudbo in opozarja na dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije; dvomi v dodano vrednost vseevropske direktive o minimalnih standardih v zvezi z zaščito igralcev in mladih; vendar se zavzema za dejansko izvajanje že obstoječih visokih standardov v državah članicah in poziva nadzorne organa držav članic, naj okrepijo sodelovanje pri izvrševanju;

3.  poziva k opredelitvi in izvajanju ukrepov za razvoj in nadaljnjo krepitev medijske pismenosti med otroki in mladimi; meni, da bi se znali mladi uporabniki bolje ubraniti odvisnosti od spletnih iger na srečo, če bi v šolstvo uvedli učne vsebin o najboljši rabi interneta;

4.  poudarja, da imajo pri ozaveščanju mladoletnikov o spletnih igrah na srečo in njihovih posledicah pomembno vlogo seznanjanje, svetovanje in starši;

5.  poziva k uvedbi obveznosti, da bi morali ponudniki zagotoviti jasna, vidna in izrecna opozorila, da je igranje na srečo prek spleta za mladoletnike nezakonito;

6.  opozarja, da sta z igrami na srečo zasvojena skoraj 2 % evropskega prebivalstva; izraža pomislek, saj se zaradi enostavnega dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo igre na srečo, ta delež lahko še poveča, zlasti med mladimi; zato meni, da je treba uvesti učinkovite preventivne ukrepe za ranljive potrošnike, na primer stroge omejitve vložkov in izgub, ki jih igralec sam določi, in da bi morale države članice oceniti vsak produkt, ki ga ponujajo spletni ponudniki iger na srečo; tovrstne ocene bi morale pripomoči k boljši ureditvi ali celo prepovedi nevarnih iger na srečo, če bi pomenile veliko grožnjo za ranljive potrošnike;

7.  poziva države članice, naj uveljavijo splošno obveznost pridobitve dovoljenja za ponujanje iger na srečo in naj ustanovijo nacionalne regulativne agencije, ki bi preprečevale nezakonito prirejanje iger na srečo in korupcijo v športu ter izdajale dovoljenja za ponujanje tovrstnih storitev; te agencije bi morale tesno sodelovati na mednarodni ravni;

8.  poudarja veliko verjetnost, da posamezniki postanejo zasvojeni s spletnimi igrami na srečo zaradi anonimnosti igralcev, stalne razpoložljivosti in pomanjkanja vsakršnega socialnega nadzora, zaradi tega pa nastajajo veliko večja tveganja za ranljive potrošnike, zlasti mladino; poudarja, da je zasvojenost s tovrstnimi igrami manj vidna kot zasvojenost s tradicionalnimi igrami na srečo; zato poziva ponudnike, naj na domači strani spletnih igralnic obvezno uvedejo povezavo do spletnih informacij o odvisnosti od iger na srečo in možnostih za pridobitev strokovne pomoči;

9.  meni, da je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da socialno ogroženi zaradi iger na srečo ne bi padli v še globljo eksistenčno stisko;

10. poziva Komisijo, naj razmisli, da bi skupaj z državami članicami vzpostavila vseevropski program samoizključitev, v okviru katerega bi se lahko igralci prostovoljno in enostavno izključili iz vseh spletnih igralnic, ki delujejo v EU; ta možnost bi morala biti jasno vidna na vseh spletnih mestih, ki ponujajo storitve iger na srečo;

11. priporoča državam članicam, naj opredelijo minimalni delež prihodkov od iger na srečo, ki naj se razdeli organizacijam, dejavnim na področju preprečevanja zasvojenosti in svetovanja o tem;

12. meni, da obstaja nevarna povezava med obdobji, ko je gospodarska kriza najbolj pereča, in povečanjem igranja na srečo; zato meni, da je treba stalno in neprekinjeno spremljati pojav zasvojenosti z igrami na srečo in s tem povezanih bolezni;

13. priporoča jasno razlikovanje med igrami na srečo in drugimi oblikami spletne zabave; storitve, ki vključujejo značilnosti sektorja iger na srečo, morajo biti zajete v ustrezni zakonodaji o igrah na srečo ter v celoti spoštovati mehanizme preverjanja starosti in identitete;

14. poudarja, da je treba oblikovati učinkovite metode nadzora nad stavami ob upoštevanju hitrega razvoja spletnega okolja, hkrati pa želi podčrtati, da je pomembno obvarovati osebne podatke uporabnikov pred zlorabo;

15. meni, da je oglaševanje iger na srečo pogosto pristransko in zavajajoče ter lahko povzroči nezdravo in škodljivo vedenje; zato meni, da mora postati odgovornejše in ga je treba regulirati, da se omejijo njegovi najagresivnejši učinki, ki vplivajo predvsem na najranljivejše posameznike;

16. poziva Komisijo, naj v svoja priporočila o odgovornem oglaševanju iger na srečo vključi prepoved zavajajočega oglaševanja spletnih iger na srečo, namenjenega mladoletnikom in drugim ranljivim posameznikom, predvsem v družbenih medijih, in sicer zato, da bi mladoletnikom preprečili igranje na srečo in zaščitili ranljive posameznike;

17. zahteva, da se oglaševanje spletnih iger na srečo dovoli le za zakonite igre na srečo; meni, da nikakor ne bi smeli oglaševati spletnih iger na srečo z nesorazmernim poudarjanjem možnosti za zmago, saj to daje napačen vtis, da so igre na srečo razumna strategija za izboljšane posameznikovega finančnega položaja; meni, da bi moralo oglaševanje vsebovati jasne informacije o posledicah patološkega igranja na srečo;

18. poudarja, da ima opredelitev neškodljivih oblik in razširjanja oglaševanja osrednjo vlogo pri preprečevanju igranja na srečo oseb, mlajših od 18 let, ter pri boju proti problematičnemu in patološkemu igranju na srečo;

19. ugotavlja, da je športu sicer namenjenih več virov prihodkov od iger na srečo, vendar športne organizacije v državah članicah prejmejo razmeroma majhen del finančnega donosa komercialnih stav, čeprav je glavnina spletnih iger na srečo vezana prav na šport; poziva Komisijo, naj sproži pobudo, da bi organizatorjem športnih tekmovanj priznali lastninske pravice in tako športnim zvezam zagotovili pravičen finančni donos; priporoča, da bi države članice določile skupen minimalni delež prihodkov od športnih stav, ki naj se pravično razdelijo športnim zvezam, saj morajo zagotavljati trajnostno financiranje množičnega športa in solidarnost med različnimi športi;

20. poziva države članice, naj zagotovijo, da bo del prihodkov od iger na srečo namenjen podpiranju množičnega športa;

21. poudarja pomen financiranja, ki ga igre na srečo zagotavljajo za namene v javnem interesu (šport, kultura, družbeni projekti, raziskave in drugi nameni splošnega pomena); poziva, naj se posebne značilnosti loterije in njeni trajnostni prispevki družbi v okviru usklajenih pristopov na ravni EU priznajo in upoštevajo; poudarja tudi, da je sektor loterije posredno pomemben za zaposlovanje;

22. poziva k boljšemu usklajevanju na evropski ravni pod vodstvom Komisije – med državami članicami, ponudniki iger na srečo in športno industrijo, da bi identificirali ponudnike spletnih iger na srečo, ki so vpleteni v nezakonite dejavnosti, na primer vnaprej dogovorjene izide tekem ali nezakonito izvajanje spletnih iger na srečo, in bi tem ponudnikom iger na srečo prepovedali dejavnost; poudarja, da je reševanje te problematike osrednjega pomena, da se v Evropi ohrani integriteta športa;

23. poziva Komisijo in države članice, naj s tretjimi državami sklenejo širokopotezno zastavljen in zavezujoč sporazum pod okriljem Sveta Evrope, da bi se skupaj borile proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prirejanjem izidov športnih dogodkov; predlaga ustanovitev enote/središča, ki bi se borilo proti prirejanju izidov tekem z zbiranjem, izmenjevanjem, analiziranjem in razširjanjem dokazov o vnaprej dogovorjenih izidih tekem, goljufijah in drugih oblikah korupcije v športu v Evropi in zunaj nje, zbiral pa bi tudi zglede najboljše prakse v boju proti korupciji v športu in uveljavljal pojem dobrega upravljanja v športu;

24. ugotavlja, da je prirejanje izidov tekem v vseh državah članicah kaznivo dejanje in da so glavne pomanjkljivosti v zvezi s kazenskim pregonom tovrstnih primerov operativne narave; meni, da je za vseevropski pristop k urejanju sektorja spletnih iger na srečo v vseh državah članicah bistveno zbliževanje kazenskih sankcij; zato poziva Komisijo, naj vloži zakonodajne predloge za oblikovanje minimalnih pravil na ravni EU, s katerimi bi opredelili kazniva dejanja in sankcije za nezakonite spletne igre na srečo ter s katerimi bi se bojevali proti prirejanju izidov tekem in sorodnimi kaznivimi dejanji ter izboljšali stopnjo odkrivanja ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

25. poudarja, da se je treba v boju proti prirejanju izidov tekem in drugim oblikam goljufij v športu osredotočiti na kazenski pregon, izobraževanje in preprečevanje ter na izvajanje osnovnih načel dobrega upravljanja, finančne in operativne preglednosti in odgovornosti; se zaveda, da vzdržno upravljanje športnih organizacij (klubov, lig in zvez) zmanjšuje tveganje, da bi postale žrtve prirejanja izidov tekem;

26. poziva, da bi v okviru pobude za samoregulacijo oblikovali kodeks ravnanja, s katerim bi uvedli splošno prepoved sklepanja stav za lastne tekme ali prireditve za vse osebje na športnih prireditvah (igralce, trenerje, sodnike, zdravstveno in tehnično osebje, lastnike in direktorje klubov), ki bi lahko neposredno vplivalo na izid; v zvezi s tem tudi poudarja, da so na ravni držav članic potrebni strogi in zanesljivi sistemi za preverjanje starosti in identitete; poziva športne organizacije, naj uporabljajo izobraževalne kampanje in kodekse ravnanja za seznanjanje – že v zgodnjih letih – športnikov, sodnikov in funkcionarjev z nezakonitostjo prirejanja izidov športnih dogodkov;

27. priznava, da morajo prizadevanja za boj proti udeležbi športnih organizacij pri dejanjih korupcije, kot je prirejanje izidov tekem ali pranje denarja, zajeti vse skupine zainteresiranih strani (funkcionarje, lastnike, direktorje, agente, igralce, sodnike in navijače) in vse organizacije (klube, lige, zveze itd.);

28. opozarja, da se boj proti prirejanju izidov tekem začne z razširjanjem informacij in seznanjanjem o negativnem učinku, ki ga ima prirejanje izidov tekem na športnike, klube, lige in šport, zato poudarja pomen seznanjenosti vseh zainteresiranih strani v športu s tveganji, povezanimi s športnimi stavami in prirejanjem izidov tekem, priznava pa tudi pomen sodelovanja posebnih organizacij, kot so sindikati športnikov in združenja navijačev;

29. pozdravlja nadnacionalne izobraževalne projekte, namenjene boju proti prirejanju izidov tekem na svetovni ravni;

30. poziva športne zveze in ponudnike iger na srečo, naj v kodeks ravnanja vključijo prepoved stav na tako imenovane negativne dogodke, kot so rumeni kartoni ali kazenski streli, med tekmo ali prireditvijo; spodbuja države članice, naj razmislijo o prepovedi prirejanja vseh oblik športnih stav v živo, saj je pri njih dokazano velika nevarnost vnaprejšnjega dogovarjanja, tako da ogrožajo integriteto športa;

31. poziva Komisijo, naj v svoja priporočila o spletnih igrah na srečo vključi splošno prepoved stav za tekmovanja, na katerih sodelujejo mladoletniki, in pričakuje, da bo panoga spletnih iger na srečo prepoved spoštovala s samoregulacijo;

32. spodbuja države članice, naj razmislijo o prepovedi vseh oblik prirejanja posameznih elementov tekmovanj, kot so igre na srečo v zvezi s streli iz kota, prostimi streli, meti iz outa in rumenimi kartoni, saj so dokazano močno povezane z vnaprejšnjim dogovarjanjem;

33. poziva k obveznemu sodelovanju in izmenjavi informacij med športnimi organi, javnimi organi, Europolom in Eurojustom na nacionalni in evropski ravni o sumljivih dejavnostih, da bi preprečevali kazniva dejanja pri čezmejnih spletnih igrah na srečo;

34. poziva Svet, naj hitro in odločno nadaljuje pogajanja o predlogu direktive Komisije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(1), in naj obravnava vse vrste iger na srečo, zato da bi preprečili izkoriščanje spletnih športnih stav za kaznive namene, tj. pranje denarja;

35. poudarja, da športniki potrebujejo učinkovite mehanizme zaščite pred vplivi korupcije, ki bodo zajeli ohranjanje njihove moralne in fizične integritete, zagotavljanje ustreznih delovnih razmer in zaščito njihovih plač ali prejemkov, vključno s prepovedjo sodelovanja športnih organizacij, ki ne izpolnjujejo redno teh obveznosti do športnikov, na različnih ravneh tekmovanj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Stephen Hughes, Seán Kelly

(1)

COM(2013)0045


MNENJE Odbora za pravne zadeve (29.4.2013)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu

(2012/2322(INI))

Pripravljavec mnenja: Piotr Borys

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije „Celovitemu evropskemu okviru za spletne igre na srečo naproti“ (COM(2012)0596), ki bi prispevalo k zagotovitvi, da bodo imeli potrošniki dostop do varnih in ustrezno urejenih spletnih storitev, in meni, da bi morala učinkovita ureditev področja spletnih iger na srečo zlasti preprečiti tveganja odvisnosti od iger na srečo in zagotoviti pravilno, pravično, odgovorno in pregledno igranje iger na srečo;

2.  meni, da bi morala učinkovita pravna ureditev panoge iger na srečo na spletu zlasti:

–   usmerjati nagnjenje prebivalcev do igranja iger na srečo z omejevanjem oglaševanja na tisto, kar je nujno potrebno za usmerjanje morebitnih igralcev k zakonitem zagotavljanju storitev, in z zahtevo, da mora vsakršno oglaševanje spletnih iger na srečo spremljati opozorilo o nevarnosti prekomernega ali patološkega igranja na srečo,

–   boriti se proti nezakonitem sektorju iger na srečo s krepitvijo tehničnih in pravnih instrumentov za prepoznavanje in sankcioniranje nezakonitih ponudnikov ter s spodbujanjem zakonite ponudbe visoko kakovostnih iger na srečo,

–   zagotavljati učinkovito zaščito igralcev, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, zlasti mladim;

3.  poudarja, da so spletne igre na srečo gospodarska dejavnost, za katero ne morejo dosledno veljati pravila notranjega trga glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev; poudarja, da imajo države članice v skladu z evropsko zakonodajo o notranjem trgu, načeli pogodb EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije pravico urejati in nadzorovati svoj trg iger na srečo, zlasti zaradi zagotavljanja javnega reda;

4.  opozarja, da bi morale države članice zaradi svojih zgodovinskih, družbenih in kulturnih dejavnikov ohraniti samostojnost pri urejanju iger na srečo na svojem ozemlju, tako da se bodo lahko učinkovito odzivale na področju varstva javnega reda, družbe in potrošnikov;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe zoper nezakonite igre na srečo, ki se ponujajo na ozemlju držav članic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v svojih načrtovanih priporočilih o varstvu potrošnikov in oglaševanju pozove države članice k sprejetju izvršilnih ukrepov proti ponujanju nezakonitih iger na srečo;

6.  potrjuje, da so spletne igre na srečo oblika komercialne uporabe športa in da se države članice, medtem ko sektor spletnih iger na srečo nenehno raste in se prilagaja tehnološkim inovacijam, srečujejo s težavami pri nadzoru tega sektorja zaradi posebne narave interneta, zaradi česar nastaja tveganje kršitve pravic potrošnikov in izvedbe preiskav v tem sektorju v okviru boja proti organiziranemu kriminalu;

7.  poudarja, kako pomembne so nacionalne licence za ponudnike spletnih iger na srečo; meni, da je v skladu z načelom subsidiarnosti najbolj ustrezno, da na tem področju ukrepajo države članice;

8.  meni, da enotni evropski pravni akt, ki enotno ureja celotni sektor spletnih iger na srečo, ne bi bil ustrezen zaradi pomislekov glede subsidiarnosti, vendar meni, da bi usklajen evropski pristop v kombinaciji z nacionalno ureditvijo na nekaterih področjih zaradi čezmejne narave spletnih iger na srečo nedvomno zagotovil dodano vrednost;

9.  vendar priznava dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije, v kateri je poudarjeno, da je treba nadzor na nacionalni ravni uvesti in izvajati na dosleden, sorazmeren in nediskriminatoren način ter v skladu z zastavljenimi zakonitimi cilji glede varstva potrošnikov in javnega reda ter preprečevanja goljufij;

10. opominja Komisijo, da je za zagotovitev učinkovitega izvajanja evropske zakonodaje potrebno strogo izvrševanje in da je treba zato vzpostaviti učinkovita preverjanja skladnosti nacionalne zakonodaje na področju spletnih iger na srečo z zakonodajo EU;

11. zato poziva Komisijo, naj pred koncem tekočega mandata zaključi številne postopke za ugotavljanje kršitev in pritožbene postopke, saj so se nekateri začeli že leta 2007, in sprejme konkretne ukrepe, če ti postopki kršijo pogodbo in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

12. poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami in nacionalnimi organi, zlasti pri odzivnih izvršilnih ukrepih in preprečevanju pranja denarja;

13. priznava, da je sodelovanje med državami članicami bistvenega pomena, vendar poudarja, da je zelo pomembno tudi, da strokovna skupina za igre na srečo tesno sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi s sektorjem iger na srečo in potrošniškimi organizacijami;

14. potrjuje svoje stališče, da so športne stave oblika komercialne uporabe športnih tekmovanj, in priporoča, naj Komisija in države članice razvijejo modele za zaščito športnih tekmovanj pred nepooblaščenimi komercialnimi oblikami uporabe, zlasti s priznanjem lastninske pravice športnih organizacij do tekmovanj, ki jih organizirajo, ne le zato, da bi se zagotovil pravičen finančni donos v korist vseh ravni poklicnega in amaterskega športa, temveč tudi zaradi okrepitve boja proti vnaprej dogovorjenim izidom tekem;

15. priznava, da je prirejanje izidov tekem zelo zaskrbljujoče in pogosto povezano z organiziranim kriminalom, ki močno ogroža integriteto športa v Evropski uniji; zato poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med glavnimi zainteresiranimi stranmi, kot so policija, športni organi in ponudniki športnih stav, da bi se okrepilo poročanje o sumljivih stavnih vzorcih in njihovo preiskovanje;

16. poziva Komisijo, naj spodbudi organizatorje športnih prireditev, ponudnike športnih stav in javne organe k oblikovanju kodeksa ravnanja, da bi razvili mehanizme, potrebne za ohranjanje integritete športa, vključno z določbami v zvezi s financiranjem teh mehanizmov;

17. poudarja, da bi sklenitev pravno zavezujočih sporazumov med organizatorji športnih dogodkov ter ponudniki spletnih iger na srečo in stav olajšala zagotovitev bolj uravnoteženega razmerja med njimi, na primer z jasnim oblikovanjem mehanizmov, potrebnih za zagotavljanje poštene igre, pri čemer je treba določiti, katere vrste stav so dopustne in katere ne, in zagotoviti izmenjavo informacij med stranmi;

18. meni, da je dosledna politika na področju kazenskih sankcij bistvena za vseevropski pristop k ureditvi spletnih iger na srečo, zato poziva države članice, naj zagotovijo prepoved goljufivega prirejanja izidov tekem zaradi finančne ali druge koristi, tako da kot kaznivo dejanje opredelijo vsako grožnjo za integriteto tekmovanj, vključno z grožnjami, povezanimi s stavami; poziva Komisijo, da na ravni EU ukrepa proti nereguliranim spletnim igram na srečo in podpira boj proti prirejanju izidov tekem;

19. opozarja, da lahko igre na srečo povzročijo nevarno zasvojenost, to pa je vprašanje, ki bi ga bilo treba obravnavati v katerem koli zakonodajnem predlogu, da bi zaščitili potrošnike in integriteto te oblike športa;

20. je seznanjen s pripravljalnim delom Sveta Evrope v zvezi s predhodnim osnutkom konvencije o boju proti prirejanju izidov športnih dogodkov in spodbuja države članice, naj podprejo to dragoceno pobudo;

21. Komisijo poziva, naj pripravi izbrane zakonodajne predloge za vzpostavitev zakonodajnega okvira, ki bo ustvaril pravno gotovost za zakonita evropska podjetja, ter učinkovite programe sodelovanja med državami članicami, s čimer bi zagotovili varstvo potrošnikov.

22. poudarja, da je učinkovita izmenjava informacij med preiskovalnimi organi sicer pomembna za izvajanje učinkovitega kazenskega pregona, vendar morajo biti ukrepi za boj proti prirejanju izidov tekem v skladu z nacionalnimi in evropskimi zakoni in predpisi na področju varstva podatkov;

23. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovite mehanizme za ozaveščanje o nevarnostih odvisnosti od iger, zlasti med mladimi;

24. poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi „belega seznama“, ki bi potrošnikom omogočil razlikovanje med evropskimi ponudniki z dovoljenjem in neevropskimi ponudniki;

25. poudarja, da so za postopke v zvezi z domnevnim prirejanjem izidov tekem pogosto pristojna javna sodišča in športna arbitražna sodišča in da je treba v obeh primerih upoštevati mednarodne minimalne postopkovne standarde, določene v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

26. poziva države članice, naj razvijejo enotne evropske standarde za storitve elektronske identifikacije; poudarja, da je vzpostavitev enotnih postopkov registracije za ponudnike spletnih iger na srečo bistvena za preprečevanje nadaljnjega širjenja nezakonitih storitev; zato poziva, da se zagotovijo skladni in učinkovitejši postopki preverjanja in registracije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Eva Lichtenberger, Angelika Niebler, József Szájer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Klute, Jacek Olgierd Kurski, Isabelle Thomas


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Claudette Abela Baldacchino, Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Preslav Borissov, Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Catherine Stihler, grofica Róża von Thun und Hohenstein, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Creutzmann, Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Roberta Metsola, Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Sabine Verheyen, Josef Weidenholzer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev)

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov