POROČILO o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije

24.6.2013 - (COM(2013)0071 – C7‑0049/2013 – 2013/0045(CNS)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Ani Podimata (Anni Podimata)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije

(COM(2013)0071 – C7‑00049/2013 – 2013/0045(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0071),

–   ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑00049/2013),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A7-0230/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj s celovito oceno učinka ter analizo stroškov in koristi dokaže, da bo okrepljeno sodelovanje spoštovalo pristojnosti, pravice in obveznosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo;

3.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je leta 2011 ugotovila, da na vseh ravneh poteka razprava o dodatni obdavčitvi finančnega sektorja. Vzrok za to razpravo je želja po zagotovitvi, da finančni sektor pošteno in pomembno prispeva h kritju stroškov krize in bo v prihodnosti obdavčen na pravičen način v primerjavi z drugimi sektorji, po preprečevanju pretirano tveganih dejavnosti finančnih institucij, dopolnitvi regulativnih ukrepov, namenjenih izogibanju prihodnjim krizam, in dodatnih prihodkih za splošni proračun ali posebne namene politike.	(1) Komisija je leta 2011 ugotovila, da na vseh ravneh poteka razprava o dodatni obdavčitvi finančnega sektorja. Vzrok za to razpravo je želja po zagotovitvi, da finančni sektor pošteno in pomembno prispeva h kritju stroškov krize in bo v prihodnosti obdavčen na pravičen način v primerjavi z drugimi sektorji, po preprečevanju pretirano tveganih dejavnosti finančnih institucij, dopolnitvi regulativnih ukrepov, namenjenih izogibanju prihodnjim krizam in zmanjševanju špekulacij, in dodatnih prihodkih za splošni proračun, kar bi med drugim prispevalo k fiskalni konsolidaciji, ali posebne namene politike za doseganje trajnosti in spodbujanje rasti, izobraževanja in zaposlovanja, zlasti mladih. Uvedba davka na finančne transakcije tako kaže na pozitivno zmožnost porazdelitve in upravljanja, saj na primeren način dopolnjuje obstoječe pobude za regulativno reformo.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Glede na sklepe Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru 2014–2020 bi bilo treba del prihodkov od davka na finančne transakcije dodeliti proračunu Unije kot prava lastna sredstva. Uporaba prihodkov iz davka na finančne transakcije kot lastnih sredstev je možna v obliki postopka okrepljenega sodelovanja, če bi se prispevki sodelujočih držav članic v proračun Unije zmanjšali za enak delež in če bi preprečili nesorazmeren delež prispevkov sodelujočih držav članic v primerjavi z nesodelujočimi. Po uvedbi davka na finančne transakcije na ravni Unije bi bilo treba celoten znesek ali del zneska lastnih sredstev iz tega davka dodati nacionalnim prispevkom držav članic, da bi tako zbrali nova sredstva za financiranje evropskih naložb brez zmanjševanja nacionalnih prispevkov sodelujočih držav članic v proračun Unije.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Pred uvedbo davka na finančne transakcije bi morala Komisija dokazati, da okrepljeno sodelovanje ne bo oslabilo notranjega trga ali gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Komisija bi morala prav tako dokazati, da omenjeni davek ne pomeni ovire ali povzroča diskriminacijo pri trgovini med državami članicami ter ne izkrivlja konkurence med njimi. Komisija bi morala predložiti novo zanesljivo analizo in oceno učinka posledic predloga o skupnem davku na finančne transakcije na sodelujoče in nesodelujoče države članice ter na celoten notranji trg.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Davek na finančne transakcije bo dejansko dosegel svoje cilje, če bo uveden na svetovni ravni. Okrepljeno sodelovanje enajstih držav članic je zato prvi korak v smeri davka na finančne transakcije na ravni Unije in nazadnje na svetovni ravni. Za slednje se bo Unija nenehno zavzemala in spodbujala, da se davek na finančne transakcije umesti v program G-20 in G-8.

Obrazložitev

Evropski parlament je v svojem stališču z dne 23. maja 2012 in svoji resoluciji z dne 12. decembra 2012 izjavil, da bo davek na finančne transakcije resnično dosegel svoje cilje le, če bo uveden na svetovni ravni. Unija si mora zato prizadevati, da bi o tej zadevi razpravljala in jo razrešila skupina G-20.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov sodelujočih držav članic in s tem izboljša pravilno delovanje notranjega trga, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v sodelujočih državah članicah usklajene na ravni Unije. Zato bi bilo treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo med sodelujočimi državami članicami, izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v navedenih državah in možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje.	(3) Več držav članic izmed enajstih sodelujočih je že vzpostavilo ali je v postopku vzpostavljanja ene izmed oblik davka na finančne transakcije. Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov sodelujočih držav članic in s tem izboljša pravilno delovanje notranjega trga, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v sodelujočih državah članicah usklajene na ravni Unije. Zato bi bilo treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo med sodelujočimi državami članicami, izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v navedenih državah in možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Glede na to, da ureditev evropskega finančnega trga zelo napreduje, npr. z Uredbo (EU) št. …/2013 [CRR], Direktivo 2013/36/EU in to uredbo, bi morale sodelujoče države članice, ki so zaradi zadnje finančne krize uvedle bančne dajatve, preučiti potrebo po tovrstnih dajatvah in njihovo združljivost s pravili in cilji zakonodaje Unije in notranjega trga.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) Harmonizacija davka na finančne transakcije med sodelujočimi državami članicami ne bi smela povzročiti, da bi ekstrateritorialno obdavčenje posegalo v potencialno davčno osnovo za nesodelujoče države EU.

Obrazložitev

Ekstrateritorialno obdavčenje – širitev davčnih posledic prek nacionalnih meja države, ki izvaja davek. To je oblika agresivne davčne konkurence, ki se običajno šteje za neupravičeno in škodljivo. Države ne bi smele posegati v pravice drugih držav glede obdavčenja.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti preprečevanje izkrivljanj med sodelujočimi državami članicami, zahteva, da se davek na finančne transakcije uporablja za široko zastavljeno skupino finančnih institucij in transakcij, za trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti, vključno s strukturiranimi produkti, na organiziranih trgih in prostem trgu ter za sklepanje vseh pogodb na izvedene finančne instrumente in pomembne spremembe zadevnih poslov.	(4) Izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti preprečevanje izkrivljanj med sodelujočimi državami članicami, zmanjšanje možnosti za goljufivo izogibanje davkov, selitev tveganj in regulatorno arbitražo zahtevajo, da bi se moral davek na finančne transakcije uporabljati za široko zastavljeno skupino finančnih institucij in transakcij, za trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti, vključno s strukturiranimi produkti, na organiziranih trgih in prostem trgu ter za sklepanje vseh pogodb na izvedene finančne instrumente, vključno s pogodbami za razlike in špekulativnimi terminskimi transakcijami, ter pomembne spremembe zadevnih poslov.

Obrazložitev

Izjema za promptne valutne transakcije je še naprej vprašljiva z gospodarskega vidika, saj je dnevni obseg poslov v tujih valutah na promptnem trgu leta 2010 znašal 1,5 bilijona USD. To predstavlja eno tretjino celotnega dnevnega obsega devizne menjave v višini 4 bilijonov USD. Čedalje večji pomen visokofrekvenčnega trgovanja, zlasti na promptnem trgu, je eden od razlogov za večji obseg transakcij od začetka krize.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Z izjemo sklepanja pogodb na izvedene finančne instrumente ali pomembnih sprememb teh pogodb, bi bilo treba trgovanje na primarnih trgih in transakcije, ki so pomembne za državljane in podjetja, kot so sklepanje zavarovalnih pogodb, najemanje stanovanjskih kreditov, posojila za nakup ali plačilne storitve, izključiti s področja uporabe davka na finančne transakcije, da se ne ogrozi zbiranje kapitala s strani družb in vlad ter se preprečijo učinki na gospodinjstva.	(8) Z izjemo sklepanja pogodb na izvedene finančne instrumente ali pomembnih sprememb teh pogodb, bi bilo treba trgovanje na primarnih trgih in transakcije, ki so pomembne za državljane in podjetja, kot so sklepanje zavarovalnih pogodb, najemanje stanovanjskih kreditov, posojila za nakup ali plačilne storitve, izključiti s področja uporabe davka na finančne transakcije, da se ne ogrozi zbiranje kapitala s strani družb in vlad ter da se preprečijo negativni učinki na gospodinjstva in realno gospodarstvo.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Države članice bi morale, da bi okrepile položaj reguliranih trgov in zlasti borznega trgovanja, ki je strogo regulirano, nadzorovano in pregledno, v primerjavi z nereguliranim, manj nadzorovanim in preglednim trgovanjem OTC, uporabljati višje davčne stopnje za transakcije OTC. To bo omogočilo dejanski prenos trgovanja s slabo reguliranih ali nereguliranih trgov na regulirane trge. Višje stopnje se ne bi smele uporabljati za finančne transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, kadar slednji objektivno zmanjšujejo tveganja in torej služijo realnemu gospodarstvu.

Obrazložitev

Evropski parlament je pojasnil že v svojem stališču z dne 23. maja 2012, da bi bilo treba borzno trgovanje okrepiti v primerjavi z nereguliranim, nenadzorovanim in manj preglednim trgovanjem OTC. Zato bi morala za transakcije OTC veljati višja davčna stopnja. Takšna višja stopnja ne bi smela veljati za izvedene finančne instrumente OTC, ki služijo realnemu gospodarstvu.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Nefinančna podjetja izvedejo veliko transakcij na finančnih trgih in tako zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s svojo poslovno dejavnostjo. Za te institucije davek na finančne transakcije ne bi smel veljati, kadar izvajajo te transakcije. Kadar pa nefinančna podjetja izvajajo špekulativne transakcije, ki niso povezane z zmanjševanjem tveganj pri svojem poslovanju, bi jih bilo treba obravnavati kot finančne institucije, davek na finančne transakcije pa bi moral zanje veljati.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15b) Da bi izogibanje davkov postalo dejavnost, povezana z visokimi stroški in majhnim dobičkom, bi bilo treba načelo stalnega prebivališča/sedeža in načelo izdaje dopolniti z načelom prenosa lastninske pravice.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15c) Kjer je to ustrezno, bi morala Komisija za lažje pobiranje davka na finančne transakcije začeti pogajanja s tretjimi državami. Komisija bi prav tako morala revidirati svojo opredelitev izraza „nekooperativne jurisdikcije“ in ustrezno posodobiti svoj akcijski načrt proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Najmanjše davčne stopnje bi bilo treba določiti na dovolj visoki ravni, da se izpolni cilj uskladitve skupnega davka na finančne transakcije. Hkrati morajo biti dovolj nizke, da se zmanjša tveganje za selitev.	črtano

Obrazložitev

Da bi se izognili izkrivljanju skupnega sistema davka na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja, bi morala biti raven veljavnih stopenj enotna.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Da se preprečijo davčne goljufije in utaje, bi bilo treba od sodelujočih držav članic zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe.	(19) Da se preprečijo davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje, npr. z nadomeščanjem, bi bilo treba od sodelujočih držav članic zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Komisija bi morala ustanoviti strokovno delovno skupino (odbor za davek na finančne transakcije), ki bi jo sestavljali predstavniki vseh držav članic, Komisije, Evropske centralne banke in evropskega nadzornega organa (organ ESMA) in ki bi ocenjevala učinkovito izvajanje te direktive, preprečevala davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje ter ohranjala celovitost notranjega trga. Odbor za davek na finančne transakcije bi moral nadzorovati finančne transakcije in odkrivati zlorabe, opredeljene v členu 14, ustrezno predlagati protiukrepe in po potrebi usklajevati njihovo izvajanje na nacionalni ravni. Odbor za davek na finančne transakcije bi moral v celoti izkoristiti zakonodajo Unije na področju obdavčitve in regulacije finančnih storitev ter instrumente za sodelovanje v davčnih zadevah, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije, vključno z OECD in Svetom Evrope. Po potrebi bi moralo biti predstavnikom sodelujočih držav članic omogočeno, da ustanovijo podskupino za reševanje vprašanj v zvezi z izvajanjem davka na finančne transakcije, ki ne zadevajo nesodelujočih držav članic.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19b) Za države članice velja obveznost upravnega sodelovanja na področju obdavčitve v skladu z Direktivo 2011/16/EU in obveznost vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi v skladu z Direktivo 2010/24/EU.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Da bi se omogočilo sprejetje podrobnejših pravil na nekaterih tehničnih področjih v zvezi z obveznostmi glede registracije, obračunavanja, poročanja in drugimi obveznostmi, katerih cilj je zagotoviti, da je davek na finančne transakcije, plačljiv davčnim organom, dejansko plačan, in po potrebi njihova pravočasna prilagoditev, bi bilo treba v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti pravočasno in ustrezno predložitev pomembnih dokumentov Svetu.	(21) Da bi se omogočilo sprejetje podrobnejših pravil na nekaterih tehničnih področjih v zvezi z obveznostmi glede registracije, obračunavanja, poročanja in drugimi obveznostmi, katerih cilj je zagotoviti, da je davek na finančne transakcije, plačljiv davčnim organom, dejansko plačan, in po potrebi njihova pravočasna prilagoditev, bi bilo treba v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe ponovno uvaja pristojnosti Parlamenta v skladu s členom 290 PDEU in standardno uvodno izjavo v skupnem dogovoru o delegiranih aktih.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) sklenitev pogodbe na izvedene finančne instrumente pred pobotom ali poravnavo;	(c) sklenitev pogodbe na izvedene finančne instrumente, vključno s pogodbami za razliko in špekulativnimi terminskimi transakcijami, pred pobotom ali poravnavo;

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) promptne valutne transakcije na deviznih trgih;

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pogodbo o začasni prodaji, pogodbo začasnem nakupu, pogodbo o posoji vrednostnih papirjev in pogodbo o izposoji vrednostnih papirjev;	(e) pogodbo o začasni prodaji, pogodbo o začasnem nakupu, pogodbo o posoji vrednostnih papirjev in pogodbo o izposoji vrednostnih papirjev, vključno s preklicanimi naročili, izdanimi v okviru visokofrekvenčnega trgovanja;

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) „izdajatelj državnega vrednostnega papirja‟pomeni izdajatelja državnega vrednostnega papirja, kot je opredeljen v členu 2(1)(d) Uredbe (EU) št. 236/2012;

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) „državni vrednostni papir‟pomeni državni vrednostni papir, kot je opredeljen v členu 2(1)(f) Uredbe (EU) št. 236/2012;

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) „zagonski trg MSP“ pomeni večstranski sistem trgovanja (MTF), ki je v skladu s členom 35 Direktive o trgih finančnih instrumentov [MiFID] registriran kot zagonski trg MSP;

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) „visokofrekvenčno trgovanje“ je algoritemsko trgovanje s finančnimi instrumenti pri hitrostih, kjer fizični zamik mehanizma za posredovanje, preklic ali spremembo naročil postane odločilni dejavnik v času, ki je potreben za posredovanje navodila mestu trgovanja ali za izvedbo transakcije;

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) „strategija visokofrekvenčnega trgovanja“ je strategija trgovanja za poslovanje s finančnimi instrumenti za svoj račun, ki vključuje visokofrekvenčno trgovanje in ima najmanj dve izmed naslednjih značilnosti:
	(i) uporablja mehanizme kolokacije, neposredni dostop do trga ali gostovanje v bližini;
	(ii) povezana je z dnevnim prometom portfelja v višini najmanj 50 %;
	(iii) delež preklicanih naročil (vključno z delnimi preklici) presega 20 %;
	(iv) večina vzpostavljenih pozicij je odpravljena istega dne;
	(v) več kot 50 % naročil ali poslov nastane na mestih trgovanja, ki nudijo popuste ali rabate za naročila, ki zagotavljajo likvidnost in so upravičena do takih rabatov.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za vse posle iz točk (a), (b), (c) in (e) odstavka 1(2) se šteje, da privedejo do ene same finančne transakcije. Za vsako izmenjavo iz točke (d) istega odstavka se šteje, da privede do dveh finančnih transakcij. Za vsako pomembno spremembo poslov iz točk (a) do (e) odstavka 1(2) se šteje, da je nov posel, ki je iste vrste kot prvotni posel. Sprememba šteje kot pomembna zlasti, če vključuje nadomestitev vsaj ene stranke, če se predmet ali okvir posla, vključno s časovnim okvirom, ali dogovorjeno nadomestilo spremenijo ali če bi bil za prvotni posel odmerjen višji davek, če bi bil sklenjen v skladu s spremenjenimi pogoji.	2. Za vse posle iz točk (a), (b), (c) in (e) odstavka 1(2) se šteje, da privedejo do ene same finančne transakcije. Za vsako izmenjavo iz točke (d) istega odstavka se šteje, da privede do dveh finančnih transakcij. Za vsako pomembno spremembo poslov iz točk (a) do (e) odstavka 1(2) se šteje, da je nov posel, ki je iste vrste kot prvotni posel. Sprememba šteje kot pomembna zlasti, če vključuje nadomestitev vsaj ene stranke, če se predmet ali okvir posla, vključno s časovnim okvirom, ali dogovorjeno nadomestilo spremenijo ali če bi bil za prvotni posel odmerjen višji davek, če bi bil sklenjen v skladu s spremenjenimi pogoji. Novacija transakcij, ki jo za namen kliringa ali poravnave opravi centralna nasprotna stranka ali druga klirinška hiša ali operater sistemov poravnave ali interoperabilni sistemi, kot so opredeljeni v Direktivi 98/26/ES, se ne šteje kot pomembna sprememba iz tega odstavka.

Obrazložitev

Pojasnitev klirinške funkcije centralnih nasprotnih strank in klirinških hiš.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) če povprečna letna vrednost finančnih transakcij v dveh zaporednih koledarskih letih ne preseže petdeset odstotkov skupnih povprečnih čistih letnih prihodkov od prodaje, kot so opredeljeni v členu 28 Direktive 78/660/EGS, so zadevno podjetje, institucija, organ ali oseba upravičeni, da se na njihovo zahtevo obravnavajo, kot da niso oziroma niso več finančna institucija.	(d) če povprečna letna vrednost finančnih transakcij v dveh zaporednih koledarskih letih ne preseže 20 % skupnih povprečnih čistih letnih prihodkov od prodaje, kot so opredeljeni v členu 28 Direktive 78/660/EGS, so zadevno podjetje, institucija, organ ali oseba upravičeni, da se na njihovo zahtevo obravnavajo, kot da niso oziroma niso več finančna institucija.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) pri izračunu povprečne letne vrednosti finančnih transakcij iz te točke se ne upoštevajo finančne transakcije, ki, kot navaja člen 10 delegirane uredbe Komisije (EU) št. 149/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede posrednih ureditev kliringa, obveznosti kliringa, javnega registra, dostopa do mesta trgovanja, nefinančnih nasprotnih strank, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS*. Se omeji na izvedene finančne instrumente, ki niso OTC.
	____________
	*UL L 52, 23.2.2013, str. 11.

Obrazložitev

Po zgledu EMIR finančnih transakcij, ki služijo kot zavarovanje pred tveganji, neposredno povezanimi s poslovnimi dejavnostmi nefinančne institucije, ne bi smeli upoštevati pri izračunavanju povprečne vrednosti.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če se davek na finančne transakcije izvaja v drugih državah članicah, razen v enajstih sodelujočih državah članicah, bo nanje vzajemno razširjen.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) centralne nasprotne stranke, kadar opravljajo funkcijo centralne nasprotne stranke;	(a) centralne nasprotne stranke, kadar opravljajo funkcijo centralne nasprotne stranke, ali druge klirinške hiše ali operaterje sistemov poravnave ali interoperabilne sisteme, kot so opredeljeni v Direktivi 98/26/ES, kadar opravljajo svojo dejavnost kliringa, vključno z morebitno novacijo, ali poravnave;

Obrazložitev

Pojasnitev klirinške funkcije centralnih nasprotnih strank in klirinških hiš.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zagonske trge MSP;

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka cb (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) osebo, ki kontinuirano nastopa na finančnih trgih kot pripravljena na poslovanje za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme svojega lastnega kapitala (vzdrževalec trga), ko v vlogi zagotovitelja likvidnosti, kot je opredeljen v pravnem dogovoru med vzdrževalcem trga in organiziranim mestom trgovanja, kjer se izvede finančna transakcija, opravlja bistveno funkcijo v zvezi z nelikvidnimi obveznicami in vrednostnimi papirji in ko ta transakcija ni del strategije visokofrekvenčnega trgovanja.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, v katerih opredeli pogoje, v skladu s katerimi se finančni instrument šteje za nelikvidnega za namene te direktive.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) prenos pravice do razpolaganja s finančnim instrumentom kot lastnik in druge enakovredne dejavnosti, ki vključujejo prenos tveganja v zvezi s finančnim instrumentom med subjekti skupine ali med subjekti mreže decentraliziranih bank, kadar se ti prenosi izvajajo za namene izpolnjevanja zakonske ali bonitetne likvidnostne zahteve, ki jo določa nacionalno pravo ali pravo Unije;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) je podružnica institucije, ki ima sedež v sodelujoči državi članici v skladu s točko (c);

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) je stranka, ki deluje za lasten račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji, v finančni transakciji s strukturiranim produktom ali z enim od finančnih instrumentov iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, izdanim na ozemlju navedene države članice, z izjemo instrumentov iz točk (4) do (10) navedenega oddelka, s katerimi se ne trguje na platformi za organizirano trgovanje.	(g) je stranka, ki deluje za lastni račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji, v finančni transakciji s strukturiranim produktom ali z enim od finančnih instrumentov iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, izdanim na ozemlju navedene države članice.

Obrazložitev

Namen tega predloga je zagotoviti, da bi načelo izdaje zajemalo vse izvedene finančne instrumente, tudi tiste iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I Direktive 2004/39/ES.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. V tej direktivi se šteje, da je finančni instrument izdan na ozemlju sodelujoče države članice, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
	(a) gre za vrednostni papir ali izvedeni finančni instrument, povezan s takšnim vrednostnim papirjem, pri čemer se registrirani sedež izdajatelja nahaja v zadevni državi članici;
	(b) gre za izvedeni finančni instrument, razen tistih iz točke (a), ki je uvrščen v trgovanje na platformi za organizirano trgovanje, pri čemer je javno pravo, ki ureja trgovanje, ki poteka v skladu s sistemi platforme, pravo zadevne države članice;
	c) gre za finančni instrument, razen tistih iz točke (a) in točke (b), ki je predmet kliringa prek centralne nasprotne stranke ali drugega klirinškega sistema ali sistema poravnav, kot so opredeljeni v Direktivi 98/26/ES, kadar je pravo, ki ureja centralno nasprotno stranko ali zadevni sistem, pravo zadevne države članice;
	(d) gre za finančni instrument, razen tistih iz točk (a), (b) in (c), pri čemer je pravo, ki se uporablja v zvezi s pogodbo, v skladu s katero je bila opravljena transakcija z zadevnim finančnim instrumentom, pravo zadevne države članice;
	(e) gre za strukturiran instrument, pri katerem se vsaj 50 % vrednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo strukturiranega instrumenta, nanaša na finančne instrumente, ki jih je izdala pravna oseba, registrirana v sodelujoči državi članici.

Obrazložitev

Koncept izdajanja finančnih instrumentov, izvedenih finančnih instrumentov in strukturiranih instrumentov bi bilo treba opredeliti in zlasti razširiti, da bi zajel vse primere izdajanja, povezane z zadevnimi finančnimi instrumenti.

Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Prenos lastninske pravice
	1. Finančna transakcija, ki se ne obdavči z davkom na finančne transakcije, je pravno neizvršljiva in se po njej ne izvede prenos lastninske pravice do osnovnega finančnega instrumenta.
	2. Šteje se, da finančna transakcija, ki se ne obdavči z davkom na finančne transakcije, ne izpolnjuje zahtev za centralni kliring iz Uredbe (EU) št. .648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4.julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov [EMIR] ali zahtev o kapitalski ustreznosti iz Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja [CRR].
	3. Za avtomatske elektronske plačilne sisteme ob ali brez prisotnosti posrednika pri poravnavi plačil lahko davčni organi države članice vzpostavijo avtomatski elektronski sistem za pobiranje davka na finančne transakcije in izdajo potrdil o prenosu lastninskih pravic.
Obrazložitev
Davek na finančne transakcije bi moral vključevati sistem, ki bi zagotavljal neizvršljivost pogodb o prodaji ali nakupu instrumenta v primeru neplačila davka, s čimer bi preprečili izogibanje davkom. V skladu s tem sistemom neobdavčen instrument ne bi izpolnjeval pogojev za centralni kliring, kar bi neplačnike davka stalo mnogo več kot sam davek.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te stopnje niso nižje od:	Te stopnje so:
(a) 0,1 % za finančne transakcije iz člena 6;	(a) 0,1 % za finančne transakcije iz člena 6, razen transakcij iz točke 5 člena 2(1) z zapadlostjo do treh mesecev;
(b) 0,01 % za finančne transakcije iz člena 7.	(b) 0,01 % za finančne transakcije iz člena 7;
	(ba) 0,01 % za finančne transakcije iz točke 5 člena 2(1) z zapadlostjo do treh mesecev;
Obrazložitev
Da bi se izognili izkrivljanju skupnega sistema davka na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja, bi morala biti raven veljavnih stopenj enotna.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ne glede na odstavek 3 sodelujoče države članice za finančne transakcije OTC iz členov 6 in 7 uporabijo stopnjo, ki je višja od stopnje iz odstavka 2. Za finančne transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, kot določa člen 10 Uredbe št. 149/2013, ne velja ta višja stopnja.
Obrazložitev
Da bi povečali uporabo reguliranih mest trgovanja v nasprotju s transakcijami OTC, bi morali uvesti višje davčne stopnje za transakcije OTC. To bi dopolnilo prizadevanja Unije za preusmeritev trgovinskih tokov na regulirane, nadzorovane in preglednejše trge, Evropski parlament pa je to zagovarjal v svojem stališču (23. maj 2012). Izvedeni finančni instrumenti OTC, ki se uporabljajo kot transakcije za zavarovanje pred tveganji za realno gospodarstvo, prispevajo k zmanjševanju tveganj, zato zanje ne bi smela veljati ta višja stopnja.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte, s katerimi se opredelijo ukrepi, ki jih v skladu z odstavkom 1 sprejmejo sodelujoče države članice.	2. Komisija v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte, s katerimi se opredelijo ukrepi, ki jih v skladu z odstavkom 1 sprejmejo sodelujoče države članice.
Obrazložitev
Zaželena je uskladitev obveznosti glede registracije, obračunavanja in poročanja, da bi zagotovili dejansko plačevanje davka na finančne transakcije davčnim organom.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Sodelujoče države članice zagotovijo, da se dolgovani davek na finančne transakcije plačuje na račune, ki jih določijo sodelujoče države članice, v naslednjih časovnih točkah:	5. Sodelujoče države članice zagotovijo, da se dolgovani davek na finančne transakcije plačuje na račune, ki jih določijo sodelujoče države članice, v naslednjih časovnih točkah:
(a) v trenutku nastanka obveznosti obračuna davka, če se transakcija izvede elektronsko;	(a) v trenutku nastanka obveznosti obračuna davka, če se transakcija izvede elektronsko;
(b) v treh delovnih dneh od trenutka nastanka obveznosti obračuna davka v vseh drugih primerih.	(b) v treh delovnih dneh od trenutka nastanka obveznosti obračuna davka v vseh drugih primerih.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne metode za pobiranje dolgovanega davka na finančne transakcije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).	Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne metode za pobiranje dolgovanega davka na finančne transakcije in preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter agresivnega davčnega načrtovanja. Države članice lahko sprejmejo dodatne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).
Obrazložitev
Da bi zagotovili trdnost sistema davka na finančne transakcije, bi morale biti metode pobiranja tega davka enotne.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Upravna obremenitev za davčne organe zaradi uvedbe davka na finančne transakcije je čim manjša. V ta namen Komisija spodbuja sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Države članice vsako leto Komisiji in Eurostatu sporočijo obseg transakcij, pri katerih so bili zbrani prihodki, glede na vrsto institucije. Te podatke objavijo.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodelujoče države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij in davčnih utaj.	Sodelujoče države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1. Komisija ustanovi strokovno delovno skupino (Odbor za davek na finančne transakcije), ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic EU, Komisije, ECB in ESMA in ki sodelujočim državam članicam pomaga pri učinkovitem izvajanju te direktive, preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja ter pri ohranjanju celovitosti notranjega trga.
	2. Odbor za davek na finančne transakcije ocenjuje dejansko izvajanje te direktive in učinke na notranji trg, odkriva sheme izogibanja davkom, vključno z zlorabami, kot so opredeljene v členu 14, da bi lahko predlagal ustrezne protiukrepe, pri čemer po potrebi dosledno upošteva zakonodajo Unije na področju obdavčitve in regulacije finančnih storitev ter instrumente za sodelovanje v davčnih zadevah, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije.
	3. Da bi se ocenilo stanje v zvezi z dejanskim izvajanjem davka na finančne transakcije v sodelujočih državah članicah, se lahko ustanovi pododbor tega odbora, ki vključuje predstavnike sodelujočih držav članic. Pododbor je pristojen le za vprašanja , ki ne zadevajo držav članic, ki ne sodelujejo pri dejanskem izvajanju davka na finančne transakcije.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo iz člena 11(2) se prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 19.	2. Pooblastilo iz člena 11(2) se prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 21.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 11(2). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.	3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 11(2). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost katerih koli že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet.	4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 11(2), začnejo veljati le, če Svet temu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o navedenem aktu ne nasprotuje ali če pred iztekom navedenega roka Svet uradno obvesti Komisijo, da ne namerava nasprotovati sprejetju akta. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 11(2), začnejo veljati le, če Evropski parlament ali Svet temu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o navedenem aktu ne nasprotuje ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe ponovno uvaja pristojnosti Parlamenta v skladu s členom 290 PDEU in standardni „člen a“ v skupnem dogovoru o delegiranih aktih. Popravljeno je tudi sklicevanje na datum začetka veljavnosti v odstavku 2.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 19 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog.	1. Komisija vsaka tri leta in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva ter upošteva napredek na področju obdavčevanja finančnega sektorja na mednarodni ravni.	V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva ter upošteva napredek na področju obdavčevanja finančnega sektorja na mednarodni ravni. Na podlagi rezultatov te preučitve se opravijo potrebne prilagoditve.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poleg tega Komisija oceni učinek nekaterih določb, kot sta ustreznost področja uporabe davka na finančne transakcije in stopnja obdavčitve v primeru pokojninskih skladov, pri čemer upošteva različne profile tveganja in poslovne modele.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Do 1. januarja 2017 je za instrumente iz točke 3a člena 2(1) stopnja iz točke a člena 9(2) 0,05 %.
	Do 1. januarja 2017 je za institucije iz točke f v točki 8 člena 2(1) stopnja iz točke a člena 9(2) 0,05 %, stopnja iz točke b člena 9(2) pa 0,005 %.

OBRAZLOŽITEV

Globalna finančna kriza iz leta 2008 je v ospredje postavila pomanjkljivosti, ki so nastale zaradi dolgega obdobja deregulacije finančnih storitev. Kriza se je hitro razširila v realno gospodarstvo in hudo prizadela rast, zaposlovanje in javne finance. Davkoplačevalce se je pozvalo, naj rešijo propadajoče finančne institucije, da bi zaščitili stabilnost sistema.

Hkrati pa je nastalo splošno prepričanje, da je v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji finančni sektor premalo obdavčen, saj je oproščen plačila DDV, in da bi moral biti njegov prispevek k stroškom krize pravičnejši. V zvezi s tem je Evropski parlament leta 2010 v vmesnem poročilu Pervenche Berès o finančni, gospodarski in socialni krizi prvič pozval k uvedbi davka na finančne transakcije. Davek na finančne transakcije je socialno pravičen in progresiven davek in zaradi svojih številnih funkcij pomeni najustreznejše orodje za prenos bremena z davkoplačevalcev na finančni sektor:

– ta davek lahko v času intenzivne fiskalne konsolidacije s prenosom bremena z dela in produktivnega gospodarstva ustvari znatne nove prihodke[1];

– odvrača lahko od škodljivih špekulativnih transakcij z velikimi finančnimi vzvodi ter tako skupaj z ustrezno ureditvijo in nadzorom prispeva k stabilizaciji trgov in preusmeritvi sektorja v produktivne dolgoročne naložbe;

pomeni prvi korak k zmanjšanju razdrobljenosti notranjega trga na področju posredne obdavčitve. Več držav članic je že vzpostavilo različne oblike davka na finančne transakcije, kar bi lahko izkrivilo konkurenco v EU.

Iz teh razlogov je Evropski parlament v resoluciji o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni (P7_TA-PROV (2011)0080) iz marca 2011 zagovarjal, da „bi morala EU spodbujati uvedbo tovrstnega davka na svetovni ravni; če to ne bi uspelo, pa bi ga bilo treba sprva uvesti na evropski ravni“.

Septembra 2011 se je Evropska komisija odzvala z zakonodajnim predlogom za uvedbo davka na finančne transakcije na ravni EU. Po več mesecih pogajanj med državami članicami je postalo jasno, da zaradi pravila o soglasju pri vprašanjih obdavčitve predloga ne bo mogoče sprejeti v bližnji prihodnosti. Evropski parlament je v poročilu o prvotnem predlogu Komisije izrazil pripravljenost za podporo, če bi skupina držav članic vzpostavila davek na finančne transakcije v okviru postopka okrepljenega sodelovanja. Oktobra 2012 se je 11 držav članic odločilo za vzpostavitev davka na finančne transakcije, pri čemer so prvič uporabile postopek okrepljenega sodelovanja na področju obdavčitve. Decembra 2012 je Evropski parlament uradno odobril prošnjo enajsterice, januarja 2013 pa je zeleno luč dal tudi Svet za ekonomske in finančne zadeve. Februarja 2013 je Evropska komisija sprejela spremenjeni predlog, po katerem bi davek na finančne transakcije uvedlo 11 držav članic.

Spremenjeni predlog Komisije

Sodelujoče države članice so v svojih pismih o nameri okrepljenega sodelovanja zahtevale, da spremenjeni predlog Komisije temelji na prvotnem ter da se preprečijo davčne utaje, izkrivljanje in selitve v druge jurisdikcije.

Evropski parlament se s temi cilji v celoti strinja. V svojem prvotnem poročilu o vzpostavitvi davka na finančne transakcije v vseh 27 državah članicah se je Parlament zavzel za:

•   široko zastavljen davek na finančne transakcije, ki bi zajel vse finančne udeležence, vse finančne produkte in vse finančne trge, da bi preprečili vrzeli in nadomeščanje finančnih instrumentov,

•   zmanjšanje izogibanja davkom in davčnih utaj tako, da ti dejavnosti ne bosta več povezani z visoko donosnostjo in nizkim tveganjem, temveč nizko donosnostjo in visokim tveganjem.

Spremenjeni predlog Komisije v veliki meri obravnava te cilje. Evropski parlament pozdravlja dejstvo, da spremenjeni predlog vključuje enega njegovih ključnih predlogov – uvedbo načela izdaje, ki nalaga obveznost plačila davka na vsako transakcijo v okviru finančnega instrumenta, ki ga je izdal subjekt na ozemlju sodelujoče države članice.

Da bi zagotovili skladnost s stališči Evropskega parlamenta in splošnimi cilji za vzpostavitev davka na finančne transakcije, bo osnutek poročila okrepil predlog Komisije, tako da si bo prizadeval za odpravo vrzeli in krepitev mehanizmov za preprečevanje izogibanja davkom in davčnih utaj.

– Odprava vrzeli v načelu izdaje

Čeprav je treba pozdraviti, da je Komisija uvedla načelo izdaje, izvzetje izvedenih finančnih instrumentov OTC odpira vrzel, ki bi lahko škodila uspešnosti davka. Izvzetje je v nasprotju z načelom „vsi finančni udeleženci, vsi finančni produkti in vsi finančni trgi“ in spodbuja k temu, da se trgovanje s preglednih trgov preusmeri k izvedenim finančnim instrumentom, kar bi ogrozilo nedavne regulativne pobude za izboljšanje trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC. Davek na finančne transakcije bi moral imeti široko področje uporabe, tako da bi v načelo izdaje vključili tudi izvedene finančne instrumente OTC, s čimer bi ohranili enake konkurenčne pogoje.

– Ponovna uvedba načela lastništva

Komisija ni uvedla predloga Evropskega parlamenta glede načela lastništva, ki se zgleduje po uspešnosti kolkovanja v Združenem kraljestvu. V skladu z načelom lastništva finančna transakcija, ki ni bila obdavčena z davkom na finančne transakcije, ni pravno izvršljiva in se po njej ne izvede prenos lastninske pravice do osnovnega finančnega instrumenta.

Komisija trdi, da načela lastništva ni mogoče vključiti v direktivo, saj upravne ureditve za njegovo uveljavljanje niso vzpostavljene v vseh državah članicah. Vendar gre za element, ki je bistven za uspešnost davka na finančne transakcije, države članice pa so odgovorne za vzpostavitev potrebne ureditve za njegovo uspešno delovanje. Ne gre za nacionalni davek, temveč za prvi regionalni davek na finančne transakcije, in države članice, ki so se politično zavezale k izvajanju tega davka, bi morale zagotoviti ustrezne pogoje za to. Načelo lastništva je bistveno za zvišanje stroška izogibanja plačilu davka na tako visoko raven, da bo učinkovito odvračal od tovrstnih dejanj.

– Krepitev načela stalnega prebivališča/sedeža

Prav tako bi lahko okrepili načelo stalnega prebivališča/sedeža s pojasnilom, da podružnice institucij iz EU, registriranih v jurisdikciji davka na finančne transakcije, spadajo v področje uporabe davka na finančne transakcije. To je pomembno, da bi pojasnili, da podružnic zunaj jurisdikcije davka na finančne transakcije ni mogoče izkoristiti za izogibanje plačilu davka.

– Odbor za davek na finančne transakcije

Dejstvo, da se davek na finančne transakcije ne bo uporabljal enotno v vseh 27 državah članicah, temveč le v 11, pomeni, da je treba posebno pozornost nameniti vprašanju možnega izogibanja davkom in davčnih utaj. Bistveno je zagotoviti čim večjo harmonizacijo in učinkovitost mehanizma za pobiranje davka, saj bi pomanjkljivosti v eni državi članici ogrozile uspešnost davka in morda celo vodile v arbitražo znotraj območja davka na finančne transakcije.

Poročevalka predlaga, da se to doseže z obveznimi delegiranimi in izvedbenimi akti (in ne po presoji Komisije) ter oblikovanjem strokovne delovne skupine (Odbor za davek na finančne transakcije), ki bi jo sestavljali predstavniki sodelujočih držav članic, Komisije, ESMA in ECB. Naloga odbora bo nadzirati učinkovito izvajanje direktive v sodelujočih državah članicah, odkrivati sheme izogibanja in predlagati protiukrepe. Odbor za davek na finančne transakcije bo tudi preučil, kako najbolje uporabiti obstoječo zakonodajo EU na področju finančnih storitev (EMIR, MIFID in MIFIR) in sodelovanje na področju obdavčitve, da bi olajšali pobiranje davka.

Upravljanje virov

Komisija v predlogu ne navaja izrecno vprašanja upravljanja prihodkov, Vendar je v okviru pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru EU predlagala, da se del davka na finančne transakcije uporabi kot prava lastna sredstva Unije. Naslednji večletni finančni okvir ponuja priložnost za napredek na področju lastnih sredstev Unije, ki bi zmanjšal pritisk na nacionalne proračune v času, ko je to najbolj potrebno. Poleg tega nedavna pogajanja voditeljev držav EU pred Evropskim svetom 7. in 8. februarja 2013 jasno kažejo, da je oblikovanje sistema pravih lastnih sredstev nujno, da bi zagotovili dejansko ustreznost proračuna Unije glede na njene prednostne naloge.

Uporaba prihodkov iz davka na finančne transakcije kot lastnih sredstev je možna celo v primeru okrepljenega sodelovanja. Nacionalni prispevki enajsterice, ki temeljijo na BND, bi se zmanjšali za ustrezen znesek prihodka iz davka na finančne transakcije v vsaki državi članici. To bi sprostilo znatne vsote v nacionalnih proračunih in tako olajšalo fiskalno konsolidacijo ali omogočilo financiranje drugih prednostnih nalog.

• [1]  Po mnenju Komisije bi z davkom na finančne transakcije lahko zbrali do 57 milijard. EUR, v kolikor bi ga izvajalo 27 držav članic, in 31 milijard EUR v okviru okrepljenega sodelovanja 11 držav članic.

MNENJE Odbora za proračun (16.5.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije
(COM(2013)0071 – C7‑0049/2013 – 2013/0045(CNS))

Pripravljavka mnenja: Anne E. Jensen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je junija 2011 predstavila sveženj predlogov za reformo sistema virov lastnih sredstev Unije. Ena izmed temeljnih zamisli je bila uskladitev zakonodaje v zvezi z obdavčitvijo finančnih transakcij v državah članicah EU z uvedbo davka na finančne transakcije. Komisija je predlagala, da bi se dve tretjini prihodkov iz tega davka stekali v proračun EU v obliki lastnih sredstev.

Evropski parlament je 23. maja 2012 podal pozitivno mnenje o predlogu direktive Komisije o uvedbi davka na finančne transakcije. Vendar je bilo na zasedanjih Sveta 22. junija in 10. julija 2012 ugotovljeno, da še vedno obstajajo bistvena razhajanja, kar zadeva potrebo po vzpostavitvi skupnega sistema davka na finančne transakcije na ravni EU, in da načelo usklajenega davka na finančne transakcije v bližnji prihodnosti ne bo deležno soglasne podpore v Svetu.

Enajst držav članic se je strinjalo, da nadaljujejo z uvedbo usklajenega davka na finančne transakcije, in Komisija je začela postopek okrepljenega sodelovanja za izvajanje tega davka samo v teh državah članicah. Trenutni predlog direktive se nanaša na izvajanje okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije v skladu z odobritvijo Sveta z dne 22. januarja 2013, ki je bila izdana po odobritvi s strani Evropskega parlamenta dne 12. decembra 2012. V bistvu je zelo podoben prvotnemu predlogu Komisije o uvedbi davka na finančne transakcije, vendar vsebuje potrebne prilagoditve, ki upoštevajo zmanjšano število sodelujočih držav članic.

Vidiki virov lastnih sredstev

Parlament je večkrat ponovil svoje stališče, da je reforma obstoječega sistema virov lastnih sredstev nujna. Sedaj približno 85 % prihodkov Unije izvira iz nacionalnih prispevkov in ne iz pravih lastnih sredstev, kar je v nasprotju z duhom in črko Pogodbe[1]. Tako je logika „pravičnega povračila“ postala osrednji cilj proračunskih odločitev EU in nastal je dolg seznam rabatov ter neupravičenih izjem.

Parlament je v svoji zadnji resoluciji (marec 2013) ponovno poudaril, kako pomembno je spoštovati besedilo Pogodbe, in pozval k uporabi sistema virov lastnih sredstev, za financiranje katerega se najmanj 60 % zagotovi iz lastnih sredstev. Parlament prav tako vztraja pri zavezujočem časovnem načrtu za reformo virov lastnih sredstev, ki določa nadaljnje korake postopka. Uvedba pravih lastnih sredstev bo zagotovila zadostna finančna sredstva, na podlagi katerih bi lahko Unija uresničila svoje cilje, ne da bi bilo treba zato povečati proračun EU.

Čeprav se davek na finančne transakcije na tej stopnji še ne bo uporabljal v vseh državah članicah, bi se lahko prihodki iz tega naslova (ocenjeni na približno 31 milijard EUR letno) v celoti ali deloma uporabili za financiranje proračuna Unije, s čimer bi se zmanjšali prispevki na podlagi BND sodelujočih držav članic, vse to pa bi pripomoglo k doseganju cilja, da se proračun Unije financira iz lastnih sredstev. Predlog Komisije o davku na finančne transakcije izpolnjuje večino meril za prava lastna sredstva, navedenih v resoluciji Parlamenta o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije[2], natančneje: zadostnost, stabilnost, prepoznavnost in enostavnost, nizki operativni stroški, učinkovito dodeljevanje sredstev, vertikalna in horizontalna pravičnost ter pravični prispevki.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Da bi Uniji zagotovili lastne, neodvisne vire financiranja zaradi boljše uskladitve političnih ciljev Unije in proračuna EU, kakor je določeno v členu 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije, bi bilo treba prihodke od davka na finančne transakcije v celoti ali vsaj delno razporediti v proračun Unije kot dejanski vir lastnih sredstev.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 24 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24b) Ta direktiva ne obravnava upravljanja prihodkov od davka na finančne transakcije. Glede na zakonodajne predloge Komisije z leta 2011 o reformi sistema lastnih sredstev EU ter resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. marca 20131 o izidu zasedanja Evropskega sveta 7. in 8. februarja o večletnem finančnem okviru, bi bilo treba vsaj del prihodkov od davka na finančne transakcije razporediti v proračun Unije kot dejanski vir lastnih sredstev. Z uporabo prihodkov od davka na finančne transakcije kot lastnih sredstev EU, v celoti ali delno, bi se sorazmerno zmanjšali prispevki vseh sodelujočih držav članic na osnovi BDP v proračun Unije – ne glede na posamezne prihodke od davka na finančne transakcije – in zmanjšala obremenitev nacionalnih proračunov.
	____________
	1 Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0078.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Sodelujoče države članice zagotovijo, da se delež davka na finančne transakcije, ki se uporabi kot vir lastnih sredstev Unije, prenese v proračun EU v skladu z Uredbo Sveta […/…] o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije na razpolago1.
	_____________
	1 COM (2011)0738.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Člen 19 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog.	1. Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog.

POSTOPEK

Naslov	Vzpostavitev okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije
Referenčni dokumenti	COM(2013)0071 – C7-0049/2013 – 2013/0045(CNS)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 12.3.2013
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 12.3.2013
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Anne E. Jensen 28.2.2013
Datum sprejetja	7.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Richard Ashworth, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vojtěch Mynář, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Derek Vaughan, Angelika Werthmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Herczog, Georgios Stavrakakis

• [1]  Člen 311(1) PDEU: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“.
• [2]  P7_TA-(2012)0217

POSTOPEK

Naslov	Izvajanje okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije
Referenčni dokumenti	COM(2013)0071 – C7-0049/2013 – 2013/0045(CNS)
Datum posvetovanja z EP	28.2.2013
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 12.3.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 12.3.2013	EMPL 12.3.2013	JURI 12.3.2013
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	EMPL 13.3.2013	JURI 20.2.2013
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Anni Podimata 14.1.2013
Obravnava v odboru	11.4.2013	27.5.2013
Datum sprejetja	18.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 12 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Nitras, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Vicky Ford, Robert Goebbels, Krišjānis Kariņš, Mojca Kleva Kekuš, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Marisa Matias, Claudio Morganti, Nils Torvalds
Datum predložitve	24.6.2013