POROČILO o predlogu sklepa Sveta o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014

25.6.2013 - (COM(2013)0345 – C7‑0183/2013 – 2013/0190(NLE)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Burkhard Balz


Postopek : 2013/0190(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0237/2013
Predložena besedila :
A7-0237/2013
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014

(COM(2013)0345 – C7 0183/2013 – 2013/0190(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0345),

–   ob upoštevanju konvergenčnega poročila Komisije za leto 2013 (COM(2013)0341) in konvergenčnega poročila Evropske centralne banke iz junija 2013 za Latvijo,

   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega konvergenčnemu poročilu Komisije za leto 2013 za Latvijo (SWD(2013)0196),

   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja[2],

–   ob upoštevanju člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0183/2013),

–   ob upoštevanju člena 83 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0237/2013),

A. ker člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predvideva doseganje visoke stopnje trajnostne konvergence, pri čemer se upošteva, kako države članice izpolnjujejo naslednja merila: doseganje visoke stopnje stabilnosti cen; vzdržnost stanja javnih financ; upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja; ter trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer (maastrichtska merila);

B.  ker Latvija izpolnjuje maastrichtska merila v skladu s členom 140 PDEU in Protokolom št. 13 o konvergenčnih merilih, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU;

C. ker je poročevalec obiskal Latvijo, da bi ocenil njeno pripravljenost za vstop v euroobmočje;

D. ker si je latvijski narod izredno prizadeval, da bi premagal finančno krizo in se vrnil na pot konkurenčnosti in rasti;

1.  odobri predlog Komisije;

2.  podpira uvedbo eura v Latviji 1. januarja 2014;

3.  ugotavlja, da je bila ocena Komisije in Evropske centralne banke (ECB) pripravljena v razmerah globalne finančne krize, ki je vplivala na možnosti številnih drugih držav članic za doseganje nominalne konvergence, zlasti pa je sprožila močan ciklični upad stopnje inflacije;

4.  zlasti ugotavlja, da je svetovna finančna kriza močno prizadela Latvijo na področju revščine, brezposelnosti in demografskega razvoja; poziva Latvijo in njene partnerje v Uniji, naj izvajajo stroge makrobonitetne standarde, da bi preprečili nevzdržne kapitalske tokove in težnje po naraščanju posojil, kar se je že dogajalo pred krizo;

5.  ugotavlja, da Latvija izpolnjuje merila zaradi odločnih, verodostojnih in trajnostnih prizadevanj latvijske vlade in latvijskega naroda; poudarja, da bo splošna vzdržnost makroekonomskega in finančnega položaja odvisna od uravnovešenih in daljnosežnih reform, katerih cilj bo združevanje discipline in solidarnosti ter dolgoročne trajnostne naložbe, ne samo v Latviji, temveč v vsej evropski monetarni uniji;

6. ugotavlja, da je ECB v svojem konvergenčnem poročilu za leto 2013 izrazila določene pomisleke v zvezi z dolgoročno trajnostjo ekonomske konvergence Latvije; izpostaviti želi predvsem naslednje izjave in priporočila iz poročila:

–    pridružitev valutni uniji zajema izvajanje monetarnih in menjalnih instrumentov, pomeni pa tudi večjo pomembnost notranje prožnosti in odpornosti; zato bi morale oblasti poleg vsega, kar so ukrenile od leta 2009, razmisliti o nadaljnji okrepitvi alternativnih instrumentov proticiklične politike, ki jih imajo na razpolago;

–    Latvija mora nadaljevati svojo pot obsežne fiskalne konsolidacije v skladu z zahtevami pakta za stabilnost in rast, ter izvajati in spoštovati fiskalni okvir, ki bo v prihodnosti pomagal pri vračanju k procikličnim politikam;

–    ker je še vedno zelo potrebno okrepljeno institucionalno okolje in ker se ocenjuje, da je siva ekonomija, čeprav naj bi upadala, še vedno sorazmerno obsežna in ne prinaša samo izgub v javnih prihodkih, temveč ovira tudi konkurenco, škodi konkurenčnosti Latvije in zmanjšuje privlačnost države kot destinacije za tuje neposredne naložbe, saj ovira dolgoročne naložbe in produktivnost; meni, da je treba te pomisleke jemati resno, predvsem če se bodo sedanji trendi v inflaciji in finančnih tokovih obrnili; meni, da ti pomisleki ne spremenijo splošne pozitivne ocene glede uvedbe eura v Latviji;

7.  poziva latvijsko vlado, naj ohrani svojo preudarno javnofinančno politiko ter splošno usmerjenost v stabilnost na drugih področjih politike, ob predvidevanju morebitnih makroekonomskih neravnovesij in tveganj za stabilnost cen v prihodnosti ter popravi neravnovesja, ki jih je v okviru poročila o mehanizmu opozarjanja ugotovila Komisija; ugotavlja, da je stabilnost cen v Latviji močno odvisna od gibanja cen osnovnih dobrin zaradi nizke energetske učinkovitosti in visoke stopnje uvoza energije iz enega samega v sestavi svoje potrošniške košarice; poziva latvijsko vlado, naj to področje izboljša in okrepi svoja splošna prizadevanja za doseganje vseh nacionalnih ciljev EU 2020;

8.  je zaskrbljen zaradi sedanje nizke podpore latvijskih državljanov za uvedbo eura; poziva latvijsko vlado in organe k dejavnejšemu komuniciranju z latvijskimi državljani, da bi zagotovili večjo javno podporo za uvedbo eura; poziva latvijsko vlado in organe, naj nadaljujejo z informacijsko in komunikacijsko kampanjo, da bi dosegli vse latvijske državljane;

9.  poziva latvijsko vlado, naj obravnava strukturne pomanjkljivosti na trgu dela z ustreznimi strukturnimi reformami in reformami izobraževanja; poziva zlasti latvijsko vlado, naj obravnava stopnjo revščine in vedno večjo vrzel dohodkovne neenakosti;

10. priznava stabilnost latvijskega bančnega sektorja med zadnjimi tremi leti; poudarja pa, da je bil ta bančni poslovni model v prvi fazi svetovne finančne krize močno ogrožen; poudarja, da je zrušenje latvijskega finančnega sistema tedaj preprečilo samo reševanje s sredstvi EU in Mednarodnega denarnega sklada; pozdravlja nedavne reforme za okrepitev ureditve latvijskih bank, ki so dejavne pri poslovanju z bančnimi vlogami nerezidentov; poziva latvijske organe, naj zagotovijo upoštevanje strogega nadzora teh bank in izvajanje ustreznih dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja; dodatno poziva latvijske organe, naj so previdni glede morebitnih neusklajenosti med bančnimi strukturami zapadlosti sredstev in obveznosti, ki utegnejo namreč ogroziti finančno stabilnost;

11. poziva latvijske organe, naj ohranijo trenuten tek praktičnih priprav za zagotovitev nemotenega procesa prehoda; poziva latvijsko vlado, naj vzpostavi ustrezne mehanizme nadzora za zagotovitev dejstva, da se uvedba eura ne bi izkoristila za prikrito višanje cen;

12. poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

13. obžaluje, da je rok za stališče Parlamenta po členu 140 PDEU tako zelo kratek; poziva Komisijo in države članice, ki načrtujejo uvedbo eura, naj določijo ustrezen časovni razpored, da bo lahko Parlament svoje stališče oblikoval na podlagi širše in bolj vključujoče razprave;

14. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

15. naroči svojemu predsedniku, naj svoje stališče posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.

  • [1]       UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249.
  • [2]       UL C 146 E, 12.6.2008, str. 251.

OBRAZLOŽITEV

Latvija je 4. marca 2013 zahtevala konvergenčno poročilo v skladu s členom 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Merila, ki jih mora Latvija izpolnjevati za uvedbo eura 1. januarja 2014, so določena v členu 140(1) PDEU.

Latvija je trenutno „država članica z odstopanjem“, zato ni članica euroobmočja.

V skladu s členom 140(2) PDEU Svet, na podlagi poročil Komisije in Evropske centralne banke ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, s kvalificirano večino na predlog Komisije odloča, katere države članice z odstopanjem izpolnjujejo potrebne pogoje na podlagi meril iz člena 140(1) PDEU, in odpravi odstopanje zadevnih držav članic.

Komisija je 5. junija 2013 v svojem konvergenčnem poročilu predlagala, naj Latvija uvede euro 1. januarja 2014.

Evropski parlament mora obravnavati konvergenčno poročilo z zadevnim zakonodajnim predlogom in podati mnenje. Poročevalec kljub nekaterim pomislekom glede posameznih vprašanj priporoča ukinitev odstopanja s 1. januarjem 2014.

Glede konvergenčnih meril iz člena 140(1) PDEU poročevalec ugotavlja:

1.        Skladnost nacionalne zakonodaje s členoma 130 in 131 ter statutom Evropske centralne banke

Glede na spremembe zakona o Banki Latvije ter sprejetje zakona o fiskalni disciplini in zakona, ki podrobno opredeljuje prehod na euro, Latvija v celoti izpolnjuje zahteve za uvedbo eura, kot so določene v Pogodbah ter v statutu ECB in statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

2.        Doseganje visoke stopnje stabilnosti cen

Med referenčnim obdobjem od maja 2012 do aprila 2013 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) v Latviji znašala 1,3 %, kar je občutno manj od referenčne vrednosti 2,7 %. Latvija spada skupaj s Švedsko in Irsko v trojico najuspešnejših držav članic, ki določajo referenčno vrednost za inflacijo. Čeprav je pričakovati, da bo inflacija po HICP, ki je trenutno zelo nizka, narasla, naj bi ta v Latviji v naslednjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo. Preudarna javnofinančna politika naj bi ohranjala vzdržno raven stabilnosti cen.

3.        Vzdržnost stanja javnih financ

Za Latvijo velja odločba Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. V referenčnem letu 2012 je javnofinančni primanjkljaj v Latviji znašal 1,2 % BDP, bruto javnofinančni dolg pa 40,7 % BDP. Ob upoštevanju spomladanske napovedi Evropske komisije iz maja 2013 z ocenjenim javnofinančnim primanjkljajem v višini 1,2 % BDP in dolgom v višini 43,2 % BDP Komisija ocenjuje, da se je čezmerni primanjkljaj ustrezno zmanjšal.

3.1      Sposobnost Latvije za odplačilo v okviru programov pomoči za plačilne bilance

Glede na to, da latvijska vlada trenutno kopiči sredstva za velika odplačila dolga EU in Svetovni banki v letih 2014 in 2015, se pričakuje, da se bo raven dolga v letu 2013 povišala. Pri napovedih javnega dolga in plačilih obresti za prihodnja leta so bila upoštevana neporavnana odplačila v okviru programov pomoči EU in Svetovne banke za plačilne bilance. Refinancirana bodo z javnim zadolževanjem na svetovnih finančnih trgih, na katerih za Latvijo trenutno veljajo zelo ugodni pogoji financiranja. To je omogočilo zgodnje odplačilo neporavnane obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada konec leta 2012. Skoraj 60 % teh plačil je bilo izvršenih pred predvidenim rokom. Ko bodo odplačila EU in Svetovni banki v letih 2014 in 2015 izvršena, se pričakuje, da bo razmerje med javnim dolgom in BDP ponovno upadlo, in sicer na 40 % v letu 2014.

4.        Upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II v obdobju najmanj zadnjih dveh let

Latvijski lats (LVL) se je mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) pridružil 2. maja 2005. Standardna meja nihanja je določena na +/- 15 %. Od svojega vstopa v mehanizem deviznih tečajev je Latvija ohranjala strožjo mejo nihanja v obsegu +/- 1 % glede na osrednji tečaj. V obdobju dveh let pred oceno menjalni tečaj med EUR in LVL ni odstopal od osrednjega tečaja za več kot +/- 1 %. Menjalni tečaj ni bil izpostavljen hujšim napetostim v zadnjih 2 letih.

5.        Trajnost konvergence, kot se odraža v ravni dolgoročnih obrestnih mer

Razvoj dolgoročnih obrestnih mer se ocenjuje na podlagi donosa državnih obveznic z enotnim referenčnim merilom na sekundarnem trgu s preostalim časom do zapadlosti blizu 10 let. Latvija tvori tudi v tem primeru s Švedsko in Irsko trojico referenčnih držav članic, ki določajo referenčno vrednost 5,5 %. Drseče 12-mesečno povprečje donosnosti latvijskih državnih obveznic je aprila 2013 znašalo 3,8 %, kar je občutno manj od referenčne vrednosti.

6.        Gospodarsko povezovanje in konvergenca (člen 140(1), zadnji odstavek)

Latvija je v zadnjih desetletjih od svojega prehoda na tržno gospodarstvo dosegla znaten gospodarski napredek. Pri tem so osrednjo vlogo imele gospodarske reforme, saj so povečale konkurenčnost in olajšale povezovanje z gospodarstvom EU, vendar tudi s svetovnim gospodarstvom na splošno. Dosedanje vlade v Latviji so bile tudi izjemno stroge z vidika strukturnih reform. Zadnje reforme, izvedene v letih 2009 in 2010, so zajemale znatno znižanje plač in povišanje davkov med krizo. Ti varčevalni ukrepi so se izkazali za zelo uspešne in so tlakovali pot za izhod Latvije iz krize. Kljub visokim kratkoročnim stroškom je Latviji uspelo uveljaviti verodostojne politike, s katerimi je država zopet začela dosegati stabilno rast. Zadnja leta so bila tudi izredno spremenljiva z vidika ekonomskih kazalnikov. Kot posledica velikega pritoka kapitala, v glavnem zaradi financiranja čezmerne gradnje in znatnega povečanja porabe, je bil primanjkljaj tekočega računa v letu 2006 z 22,5 % BDP rekordno visok. Odločno je bil zmanjšan v obdobju hude krize v letu 2009 in 2010, kar je privedlo do presežka v višini 8,6 % v letu 2009. Tekoči račun se je od takrat stabiliziral na nizkem primanjkljaju, ki je leta 2012 znašal -1,7 %, in pričakovati je, da bo ostal stabilen.

Latvija je prek trgovinskih in naložbenih vezi tesno vključena v gospodarstvo EU. Od njenega vstopa v EU leta 2004 so njenemu majhnemu in odprtemu gospodarstvu koristili izvozni trgi in odprta trgovina. Delež izvoza blaga in storitev glede na BDP je še vedno nižji kot pri njenih baltskih sosedah. Vendar pa trgovinsko povezovanje z EU napreduje zelo hitro, prav tako kot tudi izvoz v Rusijo, ki je zunaj EU-27 glavni trgovinski partner Latvije.

Ambiciozne reforme v poslovnem sektorju povečujejo konkurenčnost Latvije. Te zajemajo znižanje stroškov za ustanovitev podjetja, poenostavitev postopkov za registracijo nepremičnin, izdajo gradbenih dovoljenj in zbiranje davkov ter racionalizacijo postopkov zaradi plačilne nesposobnosti. Poročilo Komisije o konkurenčnosti za leto 2012 Latvijo z vidika poslovnega okolja uvršča nad povprečje EU. Industrijska konkurenčnost Latvije se stalno izboljšuje, medtem ko so na področju inovacijskih dosežkov potrebna nadaljnja prizadevanja.

Z vidika prenosa zakonodaje EU je Latvija ena najbolj uspešnih držav članic s primanjkljajem pri prenosu zakonodaje v višini 0,4 % v novembru 2012.[1]

7.        Posebni izzivi v primeru Latvije

7.1      Stabilnost finančnega sektorja

Finančni sektor Latvije je tesno vključen v finančni sistem EU, zlasti prek njenih vezi z nordijskimi finančnimi skupinami. Velikost latvijskega bančnega sektorja je sorazmerno skromna z vidika skupnih sredstev, ki znašajo 129 % BDP (povprečje EU je 369 % BDP), in dokaj majhna v absolutnih številkah (28 milijard EUR). Sektor finančnih storitev v Latviji zajema le 3,5 % BDP.

Latvija ima dolgo tradicijo pri zagotavljanju bančnih storitev nerezidentom. Velik delež bančnih vlog nerezidentov, ki je leta 2012 znašal 48,9 %, je mogoče šteti za značilnost latvijskega bančnega sektorja. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada 80 do 90 % bančnih vlog nerezidentov prihaja od vlagateljev iz nekdanje Skupnosti neodvisnih držav. Geografski, zgodovinski in kulturni razlogi imajo tukaj pomembno vlogo, zlasti geografska bližina z Rusijo in velika rusko govoreča manjšina, ki živi v Latviji.

Banke, ki so specializirane za poslovanje z bančnimi vlogami nerezidentov in dejavne pri tem, predstavljajo približno tretjino vseh sredstev bančnega sektorja. Te banke imajo na domačem trgu, ki ga obvladujejo hčerinske družbe in podružnice velikih skandinavskih bank, le obrobno vlogo. Delež tovrstnih bank na domačem trgu posojil in bančnih vlog je konec leta 2012 znašal 11,2 % oziroma 10,3 %. Skupni neto prispevek sektorja bančnih vlog nerezidentov k finančnemu računu in deviznim rezervam je dokaj omejen.

Zaradi tveganj, ki jih vključuje poslovanje z bančnimi vlogami nerezidentov, velja za zadevne banke stroga ureditev. V Latviji se že tako izvajajo obsežni ukrepi, kot so dodatne kapitalske in likvidnostne zahteve za te banke. Poleg tega tako imenovani likvidnostni testi izjemnih situacij zagotavljajo, da bi vsaka banka vzdržala odtok do polovice svojih bančnih vlog nerezidentov, ne da bi se morala zateči k drugim virom financiranja. Komisija za finančne in kapitalske trge zelo dejavno spremlja tovrstne banke in zagotavlja strog nadzor, vključno nad njihovimi notranjimi postopki, kakovostjo sredstev in korespondenčnimi računi.

Čeprav Latvija v veliki meri upošteva mednarodna pravila na področju boja proti pranju denarja, je bistveno zagotoviti odločno in učinkovito izvajanje teh standardov.

7.2      Zmerna javna podpora izbiri trenutka uvedbe eura

Velika skrb v primeru Latvije ostaja nizka do zmerna javna podpora euru. Morebitna izguba nacionalne identitete, izguba nadzora nad nacionalnimi financami in nepošteno določanje cen med prehodom na euro so bile ene od glavnih skrbi Latvijcev glede na raziskavo Eurobarometra, izvedeno leta 2012. Poleg tega skoraj vse veje družbe kritizirajo pomanjkanje komunikacije med vlado in organi. Kljub temu da se izvaja obsežna informacijska in komunikacijska kampanja, te pobude velikega dela javnosti še niso dosegle.

V parlamentu je opozicija glasovala proti uvedbi eura z argumentom, da ne latvijsko gospodarstvo ne latvijska družba nista pripravljena na euro in da trenutno stanje euroobmočja ni ugodno. Tako med Latvijci prevladuje negotovost glede tega, ali je čas uvedbe eura ustrezen.

Javnomnenjske raziskave iz februarja 2013 (TNS) so pokazale, da je 63 % vprašanih latvijskih državljanov zelo ali zmerno proti uvedbi eura, v primerjavi s 33 %, ki imajo do njegove uvedbe dokaj pozitivno stališče. Vendar pa nedavne raziskave kažejo, da se zelo negativno mnenje počasi izboljšuje. Izredno pomembno je, da latvijska vlada in organi nadaljujejo s svojimi prizadevanji za informiranje javnosti in spodbujanje njihove udeležbe v konstruktivni razpravi o uvedbi eura.

           7.3      Latvijski trg dela

Še eden od izzivov je dolgotrajna brezposelnost. Kljub temu da je bila za trg dela med krizo značilna visoka stopnja prožnosti, so bili iskalci dela zelo mobilni znotraj EU, kar je privedlo do povečanja izseljevanja in tako znatnega odtoka dragocene delovne sile. Okrevanje gospodarstva in stalna prizadevanja za ustvarjanje delovnih mest so leta 2012 zmanjšali izseljevanje. Velike stopnje rasti počasi zmanjšujejo brezposelnost, ki je na vrhuncu leta 2010 znašala 19,8 %, leta 2012 pa 14,9 %. Strukturna brezposelnost je visoka zlasti zaradi regionalnih razlik ter neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo znanj in spretnosti v nekaterih segmentih trga dela. Izboljšave delovanja trga dela ostajajo ključnega pomena za preprečevanje nenehne izgube pri potencialni proizvodnji in pretiranega prilagajanja plač. Strukturne pomanjkljivosti na trgu dela je treba odpraviti z dejavnimi politikami trga dela in reformami izobraževanja.

8.        Pripomba glede posvetovanja z Evropskim parlamentom

Pri preteklih postopkih uvedbe eura so bile Parlamentu pogosto postavljene nesprejemljive časovne omejitve glede uradnega posvetovanja.

Tokraten temu namenjen uradni čas med objavo konvergenčnega poročila 5. junija in potrebnim posvetovanjem Parlamenta na plenarnem zasedanju med 1. in 4. julijem je prav tako nezadovoljiv. Tesen časovni razpored postopka Parlamenta ne omogoča ne prevodov osnutka poročila (kar pomeni, da bo postopek potekal le v angleščini) ne zadostnega vsebinskega in poglobljenega pregleda konvergenčnega poročila.

V pričakovanju teh izzivov sta Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in poročevalec zgodaj pričela s svojim delom in že februarja 2013 organizirala sestanek z latvijskimi organi (finančnim ministrom in guvernerjem centralne banke). Maja so potekala zaupna posvetovanja s Komisijo in Evropsko centralno banko. Poročevalec je bil nato od 29. do 31. maja 2013 na obisku v Rigi, da bi pridobil neposreden vpogled na kraju samem. Poročevalec se ni sestal le z vladnimi uradniki, temveč tudi s predstavniki centralne banke, finančnimi nadzorniki, finančnim sektorjem, socialnimi partnerji ter predstavniki državljanskih pobud in opozicije, ki so bili razmeroma nezaupljivi do uvedbe eura v Latviji.

Kljub zgoraj navedenim izzivom je Parlament s svojim proaktivnim zgodnjim delovanjem pokazal, da je zanesljiv partner pri hitrem odločanju v EU.

  • [1]  Glej zadnje, 29. letno poročilo Evropske komisije o spremljanju uporabe prava EU [COM(2012)0714], http://ec.europa.eu/eu_law/infringements/infringements_annual_report_29_en.htm.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Marlene Mizzi, Sławomir Nitras, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Peter Skinner, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bastiaan Belder, Philippe De Backer, Saïd El Khadraoui, Sari Essayah, Sophia in ‘t Veld, Krišjānis Kariņš, Olle Ludvigsson, Catherine Stihler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves