POROČILO o izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2010–2012

19.7.2013 - (2013/2073(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2010–2012

(2013/2073(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. septembra 2012 z naslovom „Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (strategija EU za mlade za obdobje 2010–2018)“ (COM(2012)0495) in ustreznega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2012)0256),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja[1],

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 23. novembra 2011 o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“ – Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (COM(2011)0788),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom „Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate“ (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2010 z naslovom „Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“ (COM(2010)0477),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2009 z naslovom „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja: prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade“ (COM(2009)0200) in ustreznega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2009)0549),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom „K okviru za kakovost pripravništev –Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji na ravni EU” (COM(2012)0728),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast” (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo” (COM(2010)0758),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi[3],

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A7–0238/2013),

A.  ker prihodnost Evrope temelji na njeni zmožnosti, da izkoristi potencial mladih;

B.  ker je kriza privedla do porasta negotovih oblik zaposlitve mladih, saj zaposlitev za določen čas, zaposlitev s krajšim delovnim časom ter neplačano delo zelo pogosto nadomeščajo obstoječa delovna mesta;

C.  ker je povprečna stopnja brezposelnosti mladih v EU februarja 2013 bila 23,5 %; ker leta 2011 7,5 milijona mladih v starosti od 15 do 24 let in 6,5 milijona mladih v starosti od 25 do 29 let ni bilo niti zaposlenih, niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje (NEET);

D.  ker so bile leta 2011 gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP Evropske unije[4];

E.  ker so mladi sestavni del družbe in jih je kot take treba priznati, ker še vedno obstajajo neenakosti in različne vrste diskriminacije, ki močno vplivajo na življenje mladih in njihov poznejši razvoj v družbi;

F.  ker vztrajna gospodarska kriza zelo negativno vpliva na življenje mladih, kar zadeva njihovo blaginjo, socialno vključenost, zaposlovanje, dostop do stanovanj, zdravje, izobraževanje in usposabljanje, kulturne dejavnosti, prosti čas in šport, ter vodi k pomanjkanju priložnosti za mlade v EU, kakršnega še ni bilo; ker v pomembnem delu Evrope obstaja resno tveganje za nastanek „izgubljene generacije; ker te zaskrbljujoče razmere zahtevajo nujne ukrepe, politike in dejanja, pa tudi strukturne reforme; ker lahko vedno slabše gospodarske razmere, zlasti v državah, ki jih je kriza močno prizadela, mlade pahnejo v neprostovoljno migracijo, kar se lahko izrazi v obliki množičnega „bega možganov“, ki srednjeročno in dolgoročno zmanjšuje možnosti države izvora za rast, razvoj in inovacije;

G.  ker je več držav članic kot odgovor na gospodarsko krizo uvedlo varčevalne ukrepe, vključno z velikimi rezi v javno porabo za izobraževanje, usposabljanje in programe vseživljenjskega učenja; ker ti ukrepi škodljivo vplivajo še posebej na zaposlovanje mladih v določenih državah članicah, zlasti v južni Evropi, kar v večini primerov vodi v znaten beg možganov iz teh regij in tako še poglablja neenakosti v EU;

H.  ker je treba obstoječe orodje na ravni EU dodatno razviti, da bi se lahko spopadli z izzivi, s katerimi se sooča nova generacija, kar ne izključuje nadaljnjih izboljšav teh orodij; ker doslej na tem področju ni bilo storjenega veliko; ker je strategija EU za mlade celovit okvir in jo morajo države članice v celoti izkoristiti;

I.  ker je število oseb, ki niso zaposlene in se ne izobražujejo ali usposabljajo, po vsej EU nevarno naraslo; ker je stopnja brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah članicah nesprejemljivo visoka, povprečne stopnje brezposelnosti po vsej Uniji pa dosegajo rekordno visoke vrednosti; ker so dejanske številke lahko prikrite zaradi močnega porasta izseljevanja med mladimi, postanejo pa še bolj zaskrbljujoče, če upoštevamo negotove pogoje zaposlitev in neprijavljeno delo, in ker se obdobje trajanja brezposelnosti nenehno podaljšuje;

J.  ker se mlade ženske še vedno soočajo z izjemno težkimi pogoji na trgu dela in brez dvoma predstavljajo večino zaposlenih za krajši delovni čas ter začasnih delavcev;

K.  ker je bil leta 2011 gospodarski učinek izključenosti mladih s trga dela, izobraževanja in usposabljanja ocenjen na izgubo 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU[5]; ker to predstavlja resno družbeno in gospodarsko breme;

L.  ker gospodarska kriza v EU vodi do povečanja revščine in socialne izključenosti, kar zlasti prizadene mlajše generacije; ker učinek krize mladim preprečuje, da bi zaživeli samostojno življenje, ter v skrajnih primerih povzroča podhranjenost in duševne težave;

M.  ker je v Evropi stopnja brezposelnosti med mladimi do 25. leta starosti marca 2013 dosegla 23,5 % in ker zaradi neusklajenosti kvalifikacij ostaja nezasedenih več kot dva milijona delovnih mest, zlasti v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter v zdravstvenem sektorju; pozdravlja pobudo Komisije „Panorama EU za znanja in spretnosti“;

N.  ker je geografsko neusklajenost ponudbe delovnih mest ter spretnosti in znanj in povpraševanja po njih mogoče opaziti tako v državah članicah kot med njimi;

O.  ker imajo številni mladi neformalno, začasno in negotovo zaposlitev, ki ni povezana z njihovimi kvalifikacijami in poklicnimi cilji, ter nimajo jasne dolgoročne perspektive; ker številni nimajo možnosti za pridobitev znanj, spretnosti in samozavesti, potrebnih za poklicno napredovanje;

P.  ker se mladi soočajo z vse večjimi težavami pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev zaradi razkoraka med razpoložljivimi izobraževalnimi programi in trgom dela; ker so pobude za vseživljenjsko učenje in medgeneracijski projekti uporabna orodja, s katerimi je mogoče mlade po vsej EU opremiti z znanji in veščinami, potrebnimi za vstop na trg dela;

Q.  ker so mladi, ženske, invalidi in priseljenci med tistimi demografskimi skupinami, ki so nezadostno zastopane v populaciji podjetnikov, zlasti med ustanovitelji novih podjetij;

R.  ker je osebni in socialni razvoj mladih prav tako pomemben kot njihov akademski in strokovni razvoj; ker mladi igrajo dejavno vlogo v socialni infrastrukturi držav članic in so bistveni za trajnostne in dinamične skupnosti;

S.  ker je treba v državah članicah izboljšati razvoj širokopasovnih storitev, da se zagotovijo šole z digitalno opremo;

T.  ker odprti izobraževalni viri izboljšajo kakovost, dostopnost in enakost izobraževanja ter omogočajo interaktiven, kreativen, prožen in posamezniku prilagojen učni proces z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in novih tehnologij; ker odprto izobraževanje s podpiranjem vseživljenjskega učenja izboljša ohranjanje zaposljivosti;

U.  ker je uporaba novih tehnologij in platform družbenih medijev pomembno sredstvo za pomoč mladim in izboljšanje njihovih zmožnosti za sodelovanje v družbi ter vplivanje na politične in družbene procese;

V.  ker zaradi gospodarskih in socialnih težav, ki se zaradi varčevalno usmerjenega odgovora EU na krizo še poglabljajo, med državljani narašča evroskepticizem; ker so mladi najbolj ranljiv segment družbe;

W.  ker lahko učinkovita mladinska politika prispeva k razvoju državljanske zavesti med mladimi, kar je izjemno pomembno za njihovo individualno emancipacijo in sodelovanje v družbi v vlogi dejavnih državljanov;

X.  ker bi bilo treba strukturirani dialog obravnavati kot prvi korak k vzpostavitvi učinkovitega in uspešnega dialoga med mladimi, mladinskimi organizacijami ter nacionalnimi institucijami in institucijami EU, ki ga je treba nenehno izboljševati in razvijati;

Ocena učinkovitosti Strategije EU za mlade

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (Strategija EU za mlade za obdobje 2010–2018);

2.  opozarja na predlog Komisije, da bi bilo treba v okviru sedanjih pogajanj o novem večletnem finančnem načrtu povečati sredstva za politiko na področju mladih in politiko izobraževanja, da bi se lahko spopadli s sedanjimi in prihodnjimi izzivi; poudarja, da je komunikacija med projektnimi skupinami na področju mladih bistvena in jo je treba spodbujati, prav tako pa tudi komunikacijo o sprejetih ukrepih in dosedanjih rezultatih;

3.  meni, da so proračunska sredstva, namenjena boju proti brezposelnosti med mladimi v prihodnjem večletnem finančnem okviru, v višini 6 milijard EUR nezadostna in bi jih bilo treba v pogajanjih znatno povečati;

4.  poziva Svet, naj se še bolj osredotoči na mlade in jih obravnava kot prednostno nalogo, ki bo vključena v vse programe EU v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

5.  obžaluje, da ambicioznim napovedim Evropskega sveta glede zaposlovanja mladih niso sledile enakovredne finančne zaveze; ugotavlja, da je bil velik delež svežnja rasti, napovedanega leta 2012, sestavljen iz delnih prerazporeditev strukturnih sredstev, ki so že bila obljubljena in dodeljena;

6.  obžaluje razdvojenost Sveta, ki po eni strani zagovarja dodatna sredstva za mlade, po drugi pa odlaša s pogajanji o plačilih v zvezi s spremembo proračuna za leto 2013, s čimer ogroža plačilo štipendij za udeležbo v programu Erasmus; poziva Svet, naj sprejme bolj učinkovit pristop in ne povečuje razlik med odobritvami plačil in odobritvami za prevzem obveznosti v vsakem letnem proračunu;

7.  vidi odprto metodo koordinacije kot primerno sredstvo za odločanje o mladinski politiki; ponovno poudarja poziv k tesnejšemu sodelovanju med institucijami EU pri vprašanjih v zvezi z mladimi; poziva k obsežnejšemu vključevanju Evropskega parlamenta; poudarja, da morajo države članice odprto metodo koordinacije izvajati z močno politično voljo, da bi dosegle čim boljše rezultate;

8.  je razočaran, da je bil kljub pozivu državam članicam k posebnim ukrepom v prvem obdobju Strategije EU za mlade dosežen zelo majhen napredek; ugotavlja, da so se v številnih primerih razmere še poslabšale, v mnogih državah članicah pa ni vzpostavljena nikakršna posebna strategija za mlade;

9.  je seznanjen z učinkom prvega cikla strategije EU za mlade (2010-2012); poudarja, da je okvir za medsektorsko sodelovanje Komisije, držav članic in ustreznih deležnikov dobro izhodišče, vendar ga je treba v prihodnosti okrepiti z izboljšanim dostopom do zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, kar bo zmanjšalo revščino in izključenost, hkrati pa bi bilo treba z medsektorskim pristopom širiti prakse v ustrezne sektorje;

10.  poudarja pomembnost strukturiranega dialoga; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo ta koncept in zagotovijo smiselno in dosledno spremljanje priporočil, ki jih pripravljajo mladi z ustreznimi ministrstvi in institucijami; nadalje predlaga, naj se vzpostavi neposreden stik z mladinskimi organizacijami in neorganiziranimi posamezniki na lokalni in regionalni ravni tako, da se zagotovi, da se sliši tudi njihov glas in da udejanjanje politike vodi k pozitivnemu razvoju in povečanju vloge mladih;

11.  meni, da je mogoče razvoj jasnih in uporabniku prijaznih kazalnikov v zvezi s položajem mladih in mladinsko politiko še izboljšati, zlasti v zvezi s samostojnostjo in sodelovanjem mladih, da bi bolje ocenili učinke ukrepov, ki se izvajajo v okviru Strategije EU za mlade;

12.  poziva država članice, naj izdajo na znanju in dokazih temelječa poročila o socialnem položaju in življenjskih razmerah mladih ter pripravijo nacionalne načrte in jih dosledno izvajajo;

13.  poudarja, da bi bilo treba od zgodnjega otroštva naprej posvečati posebno pozornost ranljivim skupinam z visoko stopnjo tveganja za socialno izključenost, tudi osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter prikrajšani mladini, in sicer s spodbujanjem njihove dejavne udeležbe v družbi;

14.  priznava potrebo po medsektorskem in uravnoteženem pristopu k osmim področjem ukrepanja v Strategiji EU za mlade; poziva k temu, da se v času krize mladinsko politiko opredeli kot prednostno nalogo, ki jo zaznamujejo in oblikujejo glas in cilji mladih;

Izzivi za prihodnje obdobje:

Izobraževanje, usposabljanje, inovacije in financiranje

15.  pozdravlja novi program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport; poudarja potrebo po zanesljivem financiranju tega programa ter po ločenem poglavju in posebnem dodeljevanju proračunskih sredstev za področje mladih;

16.  poudarja, da bi morali države članice in podjetja več vlagati v ustrezne spretnosti in napraviti usposabljanje bolj raznoliko, da bi bilo v skladu s povpraševanjem po delavcih, zlasti na področju tehnologije, in sicer tako, da bi sestavili prožnejše učne načrte, ki bi vsebovali podjetništvo in medpredmetna znanja in veščine ter bi bili tako bolj prilagojeni za prihodnji razvoj trga dela; poudarja pomen povečanja mobilnosti mladih, zlasti z zgodnjim učenjem tujih jezikov; poziva države članice, naj vzpostavijo dualno poklicno izobraževanje in usposabljanje , ki je učinkovit način povezovanja izobraževalnih zahtev z zahtevami na trgu dela ter zmanjševanja brezposelnosti mladih;

17.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno prenosljivost pridobljenih socialnih pravic, da ne bi ogrozili socialne varnosti mobilnih mladih delavcev;

18.  poudarja koristi trikotnika znanja in poziva države članice, naj sprejmejo več pobud in okrepijo sodelovanje med vsemi stranmi trikotnika ter tako zagotovijo, da bo lahko medsebojno vplivanje raziskav, izobraževanja in inovacij pripomoglo k razvoju delovnih mest in k rasti;

19.  priznava, da je novi program „Obzorje 2020“ primerni okvir za pospeševanje raziskav, inovacij in odličnosti v znanosti; vendar opozarja, da krčenje porabe za izobraževanje v nekaterih državah članicah ogroža njegove cilje; poziva države članice, naj določijo ključne prednostne naloge v okviru programa in ga v celoti izkoristijo;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo in predlagajo metode za povečanje inovativnosti v nacionalnih učnih načrtih na šolski ravni;

21.  poziva države članice, naj okrepijo poklicno usposabljanje, usmerjanje ter vajeništvo in pripravništvo in odpravijo čezmejne omejitve zanje, da bi bila tako ta oblika izobraževanja bolj cenjena na podlagi enakosti, bi se povečala njena povezanost z drugimi izobraževalnimi potmi z vidika vseživljenjskega učenja ter bi bila bolj usklajena s ponudbo in povpraševanjem po na delu temelječem usposabljanju za mlade, s čimer bi se izboljšali mobilnost in zaposljivost, zlasti v obmejnih regijah;

22.  poudarja pomen reševanja geografskih neskladij med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem po njih v državah članicah in med njimi, še posebej s prenovo Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES), da bi izboljšali zaposlitvene možnosti mladih;

23.  poudarja, da so pomembna strateška vlaganja iz strukturnih skladov EU v regionalni razvoj, konkurenčnost in ustvarjanje kakovostnega vajeništva, pripravništva ter trajnostnih in obstojnih delovnih mest, ki bodo mladim nudili kar največ priložnosti za zaposlitev, pri čemer se bodo spoštovale pravice delavcev v vsaki državi članici, tako da bo mogoče bistveno zmanjšati negotovost zaposlitev in tveganje za revščino; poudarja tudi, da je, kjer je to primerno, pomembna diverzifikacija gospodarstva v sektorje z visoko dodano vrednostjo in da se je treba bolj osredotočiti na podeželska in prikrajšana območja;

24.  meni, da je za spopadanje z brezposelnostjo med mladimi bistvena udeležba regionalnih in lokalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju ustrezne mešanice politik;

25.  meni, da bi bilo mogoče sedanjo visoko stopnjo brezposelnosti v nekaterih državah članicah preprečiti z intenzivnimi nacionalnimi in regionalnimi strategijami za spodbujanje podjetij k zaposlovanju mlade delovne sile;

26.  ugotavlja, da imajo poleg strategij zaposlovanja Unije tudi mesta in regije pomembno vlogo pri ocenjevanju lokalnih trgov dela, oceni njihovih potreb in prilagajanju programov mladim, ter poudarja, da so mladi za svoje skupnosti pomembni, tudi za otoške in najbolj oddaljene regije; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj spodbujajo aktivno državljanstvo in zagotovijo, da bodo predstavniki mladih ali združenj mladih sodelovali pri različnih pobudah, ki jih predlaga Evropska unija;

27.  poudarja pozitivno vlogo, ki jo igrajo odprto izobraževanje in odprte univerze v procesu učenja in pri opremljanju študentov, vključno z mlajšimi odraslimi, z novimi veščinami, ki bodo ključne v boju proti brezposelnosti; poudarja, da je vseživljenjsko učenje dinamičen način učenja, ki obravnava trenutne potrebe in interese udeležencev;

28.  poudarja pomen pridobivanja medpredmetnih znanj in veščin, kot so znanja in veščine IKT, vodenja, kritičnega mišljenja in tujih jezikov, tudi s študijem v tujini, da bi izboljšali možnosti mladih na trgu dela in njihovo prilagodljivost prihodnjim razmeram na trgu dela;

29.  poudarja pomen priložnostnega in neformalnega učenja za razvijanje vrednot, sposobnosti ter znanja in veščin mladih kot tudi za pridobivanje znanja o državljanstvu in demokratični udeležbi; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem za vzajemno priznavanje usposobljenosti, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem, prostovoljstvom, pripravništvom in delom v korist kupnosti, ter zagotovijo podporo za takšne dejavnosti v okviru novih programov za izobraževanje, mladino in državljanstvo;

30.  meni, da je še prostor za razvijanje vzajemnega učenja na področju izobraževanja in usposabljanja kot sredstva za spodbujanje izmenjave dobrih praks med državami članicami;

31.  pozdravlja nedavne zaveze držav članic in Sveta, da bodo sprožili nove pobude za mlade z natančnimi ukrepi financiranja; poziva Svet, naj podobne politike sproži v vseh državah članicah pod okriljem načrta „New Deal“ za mlade;

32.  poudarja potrebo po spodbujanju žensk, naj se lotevajo poklicev, ki na splošno veljajo za tipično „moške“, zlasti na področju informacijskih tehnologij;

33.  meni, da bi z zgodnjim ukrepanjem in proaktivnimi politikami trga dela prešli z zdravljenja simptomov večgeneracijske prikrajšanosti na prepoznavanje in obvladovanje tveganj v rani mladosti, da bi preprečili brezposelnost in olajšali ponovno vključevanje; posebej opozarja na tiste, ki so najbolj potisnjeni ob rob in jim najbolj grozi brezposelnost;

34.  opozarja na težave neenakosti na šolski ravni, izostajanja od pouka in posameznikov, ki zgodaj opustijo šolanje; poudarja pomen večjega financiranja za zagotovitev enakega dostopa do izobraževanja in za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja; opozarja na potrebo po izboljšanju povezav in sodelovanja med akterji v izobraževanju, poklicnem usposabljanju ter mladinskem delu; poziva k prožnim učnim usmeritvam na nacionalni ravni in ravni EU;

35.  ugotavlja, da je prehod z izobraževanja na zaposlitev posebej pomemben trenutek za mlade, saj začetek njihove poklicne poti močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima razvoj v zgodnjem otroštvu, da se prekine začarani medgeneracijski krog nizke stopnje izobrazbe prikrajšanih otrok; poziva države članice, naj izboljšajo svoje službe za svetovanje in usmerjanje v zgodnjem otroštvu, da bi povečali sposobnost mladih za sprejemanje zavestnih odločitev o svoji prihodnji poklicni poti ter jim tako olajšali pridobivanje potrebnih veščin in iskanje zaposlitve, ki ustreza potrebam trga dela; poudarja, da so v sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvo, socialne storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije, priložnosti za ustvarjanje delovnih mest;

36.  poudarja pomen izboljšanja politik, katerih cilj je lajšanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, z zagotavljanjem kakovostnega vajeništva in pripravništva;

37.  poziva države članice, naj se usmerijo na mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, da bi jim ponudile kakovostno učenje in usposabljanje, s katerim bi lahko pridobili znanje, veščine in izkušnje, potrebne za vstop v delovno razmerje, kar bi za nekatere vključevalo tudi lajšanje ponovnega vstopa v izobraževalni sistem;

38.  poziva k namenjanju posebne pozornosti populaciji mladih zapornikov, da bi jim olajšali ponovno vključitev v družbo;

39.  poziva Komisijo, naj okrepi obstoječo vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ z novimi slogani, kot sta „Brez izključevanja mladih iz izobraževanja“ in „Brez izključevanja mladih s trga dela“;

40.  opozarja, da obstaja tveganje, da bodo nekatere države članice izgubile svoje nadarjene mlade, in da obstaja možnost bega možganov; poudarja, da lahko to ogrozi oživitev gospodarstva in zagotovitev trajnostne rasti v teh državah članicah; poziva Komisijo in Svet, naj to v celoti upoštevata pri predlaganju in izvajanju politik v prihodnosti;

41.  poudarja, da lahko ustvarjalni sektor mladim ponudi dodatne in nove priložnosti, da razvijejo svojo nadarjenost, znanje in veščine; spominja Komisijo in države članice, da nove tehnologije krepijo ustvarjalnost mladih;

42.  poudarja, da v Evropi kultura predstavlja pomemben delež BDP, in poziva države članice, naj še naprej podpirajo pobude za spodbujanje trajnih delovnih mest za mlade v tem sektorju;

Zaposlovanje mladih in podjetništvo

43.  poudarja pomen socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Evropske unije iz člena 174 PDEU pri doseganju ciljev strategije EU za mlade, med katere sodijo ustvarjanje več enakih priložnosti za vse mlade, spodbujanje socialnega vključevanja in solidarnosti za vse mlade, zmanjšanje tveganja revščine ter povečanje deleža zaposlenega prebivalstva, in sicer ob upoštevanju trenutnih ukrepov za zmanjšanje dolga, vse večje brezposelnosti med mladimi ter razlik v stopnji zaključene izobrazbe in usposobljenosti;

44.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo strukturne sklade EU za obdobje 2007–2013, zlasti Evropski socialni sklad; poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament o napredku držav članic;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo vsa sredstva, ki so na voljo zlasti v okviru strukturnih skladov, za program, ki bi spodbudil naložbe v usposabljanje in delovna mesta, da se zniža nesprejemljivo visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in se spodbudi ustanavljanje podjetij pri mladih s podjetniškimi pobudami; pozdravlja pobudo za zaposlovanje mladih ter spodbuja države članice in regije, naj v celoti izkoristijo sredstva Evropskega socialnega sklada in posebna sredstva;

46.  pozdravlja pobudo EU za program jamstva za mlade, ki naj se razširi tudi na mlade pod 30. letom starosti in ki bi jim moral dati spretnosti, ki so potrebne na trgu dela s katerimi bi se jim zagotovile kakovostne, pomembne in ustrezne priložnosti; poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo program uvedle učinkovito in hitro ter da bodo v celoti izkoristile priložnosti, ki jih nudi novi sklad z zaposlovanje mladih, ki je na voljo v novem večletnem finančnem okviru; poudarja, da je treba za pobudo zagotoviti dovolj finančnih sredstev prek Evropskega socialnega sklada in drugih preteklih in prihodnjih strukturnih skladov EU; meni, da je proračun, ki ga je Svet določil za sedemletno obdobje, nezadosten;

47.  vendar poudarja, da program jamstva za mlade ne more nadomestiti strukturnih prizadevanj in reform, s katerimi je treba izobraževalne sisteme in trge dela v nekaterih državah članicah pripraviti na izzive prihodnosti;

48.  poziva Komisijo, naj zagotovi spodbude in tehnično podporo mladim pri ustanavljanju lastnih podjetij v skladu s sloganom „če ne najdeš službe, si jo preprosto ustvari“;

49.  predlaga krepitev podjetniškega duha med mladimi z lajšanjem dostopa do mikrokreditov in mikrofinančnih instrumentov;

50.  meni, da se fiskalna konsolidacija ne sme izvajati na način, ki bi zmanjševal število delovnih mest za mlade; poziva države članice, naj zagotovijo več spodbud v prid kakovostne zaposlitve za mlade, kot so davčne olajšave in olajšave na prispevke za socialno varnost, ter z vzpostavitvijo ustrezne zakonodaje na področju trga dela;

51.  priznava, da imajo lahko socialna podjetja z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje mladih Evropejcev pomembno vlogo pri spodbujanju kakovostnih delovnih mest ter boju proti revščini in socialni izključenosti.

52.  poudarja, da morajo države članice zagotoviti varnostno mrežo za primer neuspeha novoustanovljenih podjetij; poziva jih, naj odpravijo odvečne postopke;

Nove tehnologije in družbeni mediji

53.  poziva Komisijo, naj začne izvajati raziskavo za spremljanje vpliva novih tehnologij in družbenih medijev na življenje mladih;

54.  poudarja, da morajo države članice izvajati strategije, ki podpirajo dostop mladih do IKT;

55.  poziva Komisijo, naj izkoristi dinamiko družbenih medijev v izobraževanju, usposabljanju in udeležbi mladih, da bi povečala zaposljivost in okrepila podjetništvo, inovacije in kulturo;

56.  poudarja potrebo po zaščiti mladih pred vsemi oblikami zlorabe, vključno z napadi na spletu in zlorabami osebnih podatkov in podatkov o zdravju;

57.  poudarja potrebo po izboljšanju komunikacije in koriščenju pobud Komisije za mlade (npr. evropskega mladinskega portala) prek družbenih omrežij in večjega sodelovanja z mladinskimi organizacijami in predstavniki mladih ;

58.  pozdravlja napovedano sporočilo Komisije „Odpiranje izobraževanja“, katerega cilj je izboljšati učinkovitost, dostopnost in enakost sistemov izobraževanja, usposabljanja in učenja z okrepljenim vključevanjem IKT in novih tehnologij v izobraževanje in usposabljanje; poziva vse države članice, naj podpirajo pobude za odpiranje izobraževanja, na primer z vpeljavo množičnih odprtih spletnih tečajev;

Udeležba mladih in evropsko državljanstvo

59.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leto 2013 razglašeno za evropsko leto državljanov; poudarja potrebo po večjem vključevanju mladih s spodbujanjem, naj delijo svoje videnje prihodnosti EU;

60.  poziva Komisijo, naj še naprej in še bolj podpira evropsko mladinsko izkaznico, da bi mladim po vsej Evropski uniji olajšali dostop do kulture;

61.  poudarja bistveni pomen športa, telesne vadbe in družbenih dejavnosti za spodbujanje sodelovanja mladih kot orodij, ki lahko močno vplivajo na lokalne skupnosti in pomagajo pri soočanju mladih s številnimi družbenimi izzivi, kot sta spoprijemanje s socialno izključenostjo in omogočanje mladim, da si pridobijo občutek ponosa in lastne vrednosti; poleg tega poudarja, da telesne in duševne koristi telesne vadbe pripomorejo k pripravljenosti mladih za delo;

62.  poudarja, da je pomembno, da EU posreduje jasna sporočila, namenjena mladim, ki jih podpirajo dejanske politike v luči evropskih volitev leta 2014;

63.  poziva Komisijo, naj razvije več pobud za krepitev evropskega povezovanja; poziva države članice, naj v učne načrte vključijo programe evropskih študij;

64.  poudarja pomembnost uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z družbenimi omrežji, s posebnim ciljem poglabljanja udeležbe;

65.  poudarja potrebo po razvoju več programov pomoči za obrobne skupine in po zagotavljanju podpore mladinskemu sektorju, da bi razvil lastne komunikacijske strukture in poti, s katerimi bi dosegel več mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

66.  poudarja pomen programa „Mladi v akciji“, ki spodbuja aktivno državljanstvo mladih, razvija solidarnost in spodbuja strpnost med mladimi;

67.  poudarja vlogo mladinskih organizacij, ki so glavni kanal za sodelovanje, in prostovoljcev ter poudarja, da je to vlogo treba še bolj okrepiti z mehanizmi podpore, ustreznimi pravnimi okviri ter jasno opredeljenimi pravicami in odgovornostmi, kot je zapisano v Evropski listini o pravicah prostovoljcev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo politično in finančno podporo za mladinsko delo, zlasti za mladinske organizacije, ki sodelujejo v projektih EU;

68.  meni, da so možnosti mladih za neodvisno življenje najpomembnejša prednostna naloga, ki jo mora obravnavati strategija za mlade v prihodnjem obdobju; zato poziva Komisijo in države članice, naj se pri sodelovanju na področju mladih osredotočijo na njihovo neodvisnost in udejstvovanje vseh mladih v družbi;

Splošna načela

69.  poudarja, da je pomembno odpraviti vse oblike diskriminacije med mladimi na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, veroizpovedi, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti;

70.  poudarja, da bi moral biti boj proti neenakosti med spoloma in stereotipom sestavni del učinkovite mladinske politike, da bi preprečili in odpravili zlasti nasilje nad ženskami;

71.  poudarja, da je treba v družbeni viziji EU mlade obravnavati kot prednostno skupino in jih neposredno vključiti v vizijo ter s tem povečati njihov vpliv, razvoj, blaginjo in socialno vključenost;

72.  poudarja potrebo po zagotavljanju učinkovite in posamezniku prilagojene podpore mladim invalidom;

o

o  o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL C 161 E, 31.5.2011, str. 21.
• [2]  UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
• [3]  UL C 377, 7.12.2012, str. 77.
• [4]  Eurofound (2012), NEETs – Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe (NEET – Mladi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politike v Evropi), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
• [5]  Eurofound (2012), NEETs – Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

OBRAZLOŽITEV

Sporočilo Komisije

Komisija je 27. aprila 2009 prvič objavila sporočilo, v katerem je opredelila novo strategijo EU za mlade, da bi se postavil okvir za sodelovanje v zvezi z vprašanji mladih v prihodnjem desetletju in mladim zagotovile boljše in številnejše življenjske priložnosti. Strategija je bila razdeljena na tri časovno enake delovne cikle in osem področij ukrepanja, in sicer a) izobraževanje in usposabljanje, b) zaposlovanje in podjetništvo, c) zdravje in dobro počutje, d) socialna vključenost, e) udeležba, f) prostovoljstvo, g) ustvarjalnost in kultura, h) mladi in svet. Ob koncu vsakega obdobja je treba objaviti poročilo o napredku, da se oceni delo in določi niz prednostnih nalog za naslednje delovno obdobje. Komisija je10. septembra 2012 dejansko objavila prvo poročilo o izvajanju Strategije EU za mlade v prvem obdobju.

Prvo delovno obdobje se je osredotočilo na prednostno nalogo izboljšanja sodelovanja med državami članicami glede vprašanj in politik na področju mladih. Poleg tega so bile poglavitne teme, na katere se je osredotočila Strategija EU za mlade, zaposljivost mladih, spodbujanje podjetništva in krepitev udeležbe mladih. Nekatere države članice so zelo napredovale pri razvoju nacionalnega strateškega načrta za mlade, kar je bil ključni cilj prvega delovnega cikla. Ukrepi Strategije EU za mlade so razdeljeni na osem področij ukrepanja, doseženi napredek pa se med državami članicami razlikuje. Kar zadeva „zaposlovanje in podjetništvo“, se prvi strukturirani dialog osredotoča na zaposlovanje mladih, zlasti na področje konkretnih ukrepov za boj proti naraščajoči brezposelnosti med mladimi. Poleg tega pobude EU, kot je „jamstvo za mlade“, in predvideno povišanje finančnih sredstev za mlade prek programa „Erasmus za vse“ v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 dodatno podpirajo politike držav članic.

Pobude in napredek na vseh področjih ukrepanja (izobraževanje, zaposlovanje itd.) so vključeni v ustrezno sporočilo Komisije.

Novo delovno obdobje Strategije EU za mlade (2013–2015)

V skladu s predlogom Komisije bo naslednje obdobje (2013–2015) še naprej osredotočeno na zaposlovanje mladih in bo usmerjeno zlasti na tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, tako da se v celoti izkoristijo sredstva EU. Komisija priznava, da bi se morali z učinki krize na mlade soočati učinkoviteje, saj je brezposelnost mladih narasla na nesprejemljivo raven, zlasti na jugu EU, tj. v Grčiji (59,1 % januarja 2013), Španiji (55,9 %), Italiji (38,4 %) in Portugalski (38,3 %). Države članice bi morale za uspešno spoprijemanje s tem izzivom v celoti uporabiti razpoložljiva sredstva EU in izkoristiti možnosti za rešitev, ki jih ponuja pobuda Priložnosti za mlade, v korist mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Poleg tega letni pregled rasti jasno kaže na povečanje števila ljudi, ki jim grozi, da se bodo znašli pod pragom revščine, zlasti otroci. To je še ena tema, s katero bi se morala Evropa spopasti v drugem delovnem ciklu. Na tem področju bi morala Strategija EU za mlade pomagati ranljivim skupinam mladih, tako da bi se osredotočila na splošno sodelovanje mladih v civilni družbi in lajšanje posledic sedanje krize na področju socialne vključenosti ter njenih učinkov na zdravje in dobro počutje mladih.

Pripombe poročevalca

To poročilo poskuša v okviru danih prostorskih omejitev izpostaviti, predlagati in prispevati k iskanju ustreznih rešitev za največje izzive, s katerimi se danes sooča generacija mladih. Glavni namen ostaja krepitev politik, ki jih izvajajo države članice, da bi dosegle čim boljše rezultate in uresničile svoje cilje. Poleg tega je namen poročila osvetliti vprašanja, ki jih sedanja Strategija EU za mlade doslej ni zajela. Ne sme se na primer zanemariti vloge novih tehnologij in družbenih medijev, saj njihov prispevek k vsem vidikom življenja mladih (od zaposlovanja in udeležbe do zabave in izražanja) dandanes strmo narašča.

Tri leta po objavi poročila z naslovom „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“ so se družbeni in gospodarski kazalniki v Evropi nedvomno znatno spremenili. Tedanji položaj ni primerljiv z razmerami, s katerimi se mora EU spopadati danes. Vztrajna gospodarska kriza, ki trenutno pustoši po vsej Evropi, vodi k tako nizki ravni priložnosti za mlade, kakršne še ni bilo. To je izziv, s katerim se je treba nemudoma soočiti s ciljno usmerjenimi ukrepi in ustreznim financiranjem, kot je januarja 2012 izjavil tudi predsednik Barroso, ko je predstavil zadevno pobudo Komisije v zvezi z brezposelnostjo mladih. S poudarkom na teh dejstvih poročevalec poziva EU, naj takoj ukrepa, da se prepreči nadaljnje poslabšanje razmer. Z izvajanjem Strategije EU za mlade lahko Evropa prvič v svoji zgodovini uporabi orodja, politike in mehanizme, ki omogočajo celosten odziv na izzive, s katerimi se danes sooča generacija mladih. To je dejansko korak naprej, vendar ne more šteti za zadostnega, da bi odpravil posledice krize, ki se je v nekaterih primerih razširila hitreje, kot se je EU lahko odzvala. Lizbonska pogodba pri vprašanjih mladih dodeljuje večje pristojnosti državam članicam (subsidiarnost), zato odločitve ni mogoče v celoti sprejeti na evropski ravni. Vendar so na voljo dobre prakse, orodja za financiranje in posebne možnosti, kot je pokazalo prvo poročilo Komisije o oceni.

Zdaj je izjemno pomembno, da se ta orodja prilagodijo – začenši z novim večletnim finančnim okvirom in novim programom EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, pa vse do novih pobud (evropsko jamstvo za mlade ipd.) – na način, ki bo zagotavljal optimalne rezultate za mlade.

V luči zgoraj povedanega in ne glede na poziv EU k večji javni porabi za izobraževanje, inovacije in podjetništvo mladih se soočamo s pomembnimi rezi v zadevne proračune velikega števila držav članic, kar ne predstavlja zgolj resnih ovir za učinkovito izvajanje Strategije EU za mlade, temveč ogroža tudi cilje strategije „Evropa 2020“. Poleg tega države članice strukturne sklade EU samo delno izkoriščajo za podporo izobraževanju, zaposlovanju in usposabljanju. Lani države članice niso izkoristile skoraj 30 milijard evrov iz Evropskega socialnega sklada. Ta številka pomeni veliko razočaranje. Če upoštevamo, da novi večletni finančni okvir na teh področjih predvideva dodatne naložbe, je jasno, da bi morale države članice razviti učinkovitejša orodja in sprejeti več ciljnih ukrepov.

Poleg tega so potrebni jasneje opredeljeni instrumenti in kazalniki. Čeprav projektne skupine na področju mladih zdaj delujejo v osmih državah članicah, doslej ni opaziti bistvenega napredka in to dejstvo poudarja potrebo po boljši obveščenosti o pristojnostih in področju dela projektnih skupin. Leta 2011 so bile gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU. Ta element predstavlja resno socialno in gospodarsko breme. Hkrati visoke stopnje brezposelnosti v nekaterih državah članicah silijo mlade k izseljevanju, kar povečuje tveganje za beg možganov in negativne posledice za države izvora teh mladih, hkrati pa otežuje prizadevanja teh držav članic, da bi znova postale konkurenčne in vzpostavile trajnostno gospodarsko rast na podlagi visoke usposobljenosti. Te razmere so še bolj poudarjene na regionalni ravni, kot kažejo nedavne raziskave Komisije.

Dodatni izziv, na katerega se osredotoča poročevalec, je neskladje med kvalifikacijami in delovnimi mesti. Čeprav so nekatere pozitivne pobude pomembne, kot je spletno orodje „panorama EU za znanja in spretnosti“, katerega cilj je odpravljanje neskladij kvalifikacij, nikakor ne zadostujejo. Glede na podatke v Evropi ostaja prostih 2 milijona delovnih mest zaradi neskladnosti kvalifikacij v času visoke brezposelnosti med mladimi. To neizogibno vodi k resni zaskrbljenosti glede zmožnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov, da se prilagajajo trenutnemu povpraševanju po delovni sili. Število mladih, ki trenutno niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, se je dejansko močno povečalo po vsej EU (za več kot 22 %), v nekaterih primerih pa njihov položaj dodatno poslabšujejo socialna izključenost, brezdomstvo in revščina. Ta dejstva povečujejo zaskrbljenost, da se soočamo z nevarnostjo za nastanek „izgubljene generacije“.

Medtem so se pojavili novi izzivi. Ekstremizem in radikalizem sta, podkrepljena z učinki krize, našla plodna tla za razraščanje. Tak razvoj dogodkov močno vpliva na mlade celo v državah (kot kaže Evrobarometer), ki so jih učinki krize manj prizadeli. Poročevalec meni, da bi se morali v novem delovnem ciklu Strategije EU za mlade bolj osredotočiti na ta vidik s predlogi za konkretna dejanja in politike, ki so vključene v to poročilo. Ti predlogi bodo povezani tudi s spodbujanjem sodelovanja mladih v evropski razpravi in pogovorih. Medsektorski pristop je doslej pripeljal do dobrih rezultatov, čeprav poročevalec meni, da je treba vključiti večje število mladih (tj. posameznikov in ne mladinskih organizacij).

Poročevalec meni, da bi morala Strategija EU za mlade upoštevati tudi nove tehnologije in vlogo družbenih medijev v življenju mladih. Za zaposljivost mladih, podjetništvo, usposabljanje in izobraževanje je dejansko potrebno okolje z visoko stopnjo sodobnega znanja in veščin. Nezadovoljivo je dejstvo, da ima veliko število mladih zelo nizko stopnjo računalniških znanj ali nobene, hkrati pa vsi evropski državljani še vedno nimajo dostopa do širokopasovne hitrosti prenosa podatkov. Po navedbah Komisije 20 % srednješolcev ni nikoli ali skoraj nikoli uporabljalo računalnika pri učnih urah, medtem ko samo 50 % 16-letnih dijakov hodi v šolo, ki je digitalno dobro opremljena. Hkrati 80 % mladih Evropejcev, starih od 16 do 24 let, uporablja internet za družbeno mreženje, ki podpira skoraj 230.000 delovnih mest v Evropi.

Poleg teh izzivov je bila in ostaja zgodovinski klic za EU potreba po jasnem in optimističnem sporočilu, da si Evropa prizadeva odvrniti zgoraj omenjene grožnje z ustvarjanjem jasnih žarkov upanja. Poročevalec meni, da je to mogoče bolje uresničiti, če se v naslednjem delovnem ciklu prednostno obravnava področja ukrepanja, tako da nobeno izmed osmih področij ne bo zapostavljeno. V okviru tega poročila je poročevalec poskusil osvetliti področja, na katerih so potrebni nadaljnji ukrepi. S tem namenom daje prednost ukrepanju in predlaga nova orodja in politike za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno pomoč mladim. Vztraja tudi pri stališču, da bi moral imeti Evropski parlament kot edina demokratično izvoljena in evropskim državljanom odgovorna institucija EU večjo vlogo pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju Strategije EU za mlade.

Dejansko je v tem kriznem obdobju izjemno pomembno, da bo EU še naprej navdihovala mlade. Z zagotavljanjem več priložnosti za izobraževanje in vse oblike usposabljanja, z vlaganjem v mlade in podporo inovativnega in podjetniškega duha, s pogumnim financiranjem programov za mlade in prepričanjem, da ima vsak evro, porabljen za mlado generacijo, multiplikativne učinke na rast v Evropi in na njeno prihodnjo socialno kohezijo. EU ima ustrezna orodja in politike, da to lahko uresniči. Vendar brez odločenosti držav članic ni mogoče doseči ničesar. S Strategijo EU za mlade pošiljamo jasna sporočila, postavljamo prednostne naloge in oblikujemo smernice. Toda od držav članic, zlasti od tistih, ki se soočajo z najhujšimi težavami, je odvisno, ali se bodo te smernice v celoti nemudoma in učinkovito uporabile. Delo je treba pospešiti, neučinkovite pobude popraviti ali odpraviti in se še naprej posvečati zgodovinskemu klicu za EU. Kljub pesimističnim ocenam in katastrofalnim napovedim bomo ostali optimistični glede doseganja svojih ciljev.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (31.5.2013)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju strategije EU za mlade 2010–2012
2013/2073(INI))

Pripravljavec mnenja: Ole Christensen

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je kriza privedla do porasta negotovih oblik zaposlitve mladih, saj zaposlitev za določen čas, zaposlitev s krajšim delovnim časom ter neplačano delo zelo pogosto nadomeščajo obstoječa delovna mesta;

B.  ker je skupna stopnja brezposelnosti med mladimi februarja 2013 znašala 23,5 % in ker leta 2011 kar 7,5 milijona mladih med 15. in 24. letom starosti in 6,5 milijona med 25. in 29. letom ni bilo zaposlenih ter se ni izobraževalo ali usposabljalo;

C.  ker so bile leta 2011 gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP Evropske unije[1];

1.  je seznanjen z učinkom prvega cikla strategije EU za mlade (2010-2012); poudarja, da je bil okvir za medsektorsko sodelovanje Komisije, držav članic in ustreznih deležnikov dobro izhodišče, vendar bi ga bilo treba v prihodnosti okrepiti z izboljšanim dostopom do zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, kar bo zmanjšalo revščino in izključenost, hkrati pa bi bilo treba z medsektorskim pristopom širiti prakse v ustrezne sektorje;

2.  ugotavlja, da so zaposlitveni vidiki strategije za mlade vse nujnejši zaradi trenutne krize, skrb vzbujajoče visoke stopnje brezposelnosti mladih ter ocenjenih stroškov „neukrepanja“ v EU; meni, da bi moral naslednji cikel strategije za mlade (2013–2015) zaradi skoraj dveh milijonov prostih delovnih mest v EU prispevati k njenima splošnima ciljema (ustvarjanje enakih možnosti za mlade na trgu dela in spodbujanje socialne vključenosti), in sicer z osredotočanjem na brezposelnost mladih, izobraževanje in usposabljanje; poudarja, da je treba ustrezno upoštevati učinek krize na mlade in njihovo sodelovanje v družbi; svari pred zaposlovanjem mladih za vsako ceno, saj obstaja tveganje, da se pri tem spregleda kakovost tovrstne zaposlitve, pravica mladih pri delu in zlasti pravica do dostojnega prihodka; zato poudarja, da bi strategija za mlade morala pomagati ustvarjati visokokakovostna delovna mesta, ki bodo mladim omogočila neodvisno življenje brez revščine;

3.  znova opozarja na krovne cilje strategije Evropa 2020, in sicer da bi moralo biti 75 % prebivalstva med 20. in 64. letom starosti zaposlenega, da bi morale biti stopnje osipa pod 10 % in da bi bilo treba vsaj 20 milijonom ljudi pomagati iz revščine in socialne izključenosti; poudarja, da bi moralo biti izvajanje strategije za mlade v naslednjem ciklu tesno povezano z uresničevanjem krovnih ciljev strategije Evropa 2020;

4.  poziva država članice, naj izdajo na znanju in dokazih temelječa poročila o socialnem položaju in življenjskih razmerah mladih ter pripravijo nacionalne načrte in jih dosledno izvajajo;

5.  poudarja, da bi bilo treba od zgodnjega otroštva naprej posvečati posebno pozornost ranljivim skupinam z visoko stopnjo tveganja za socialno izključenost, tudi osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter prikrajšani mladini, in sicer s spodbujanjem njihove dejavne udeležbe v družbi;

6.  poudarja, da je treba zmanjšati osip; poudarja, da cilja strategije EU 2020, da se zmanjša osip v šolanju, ne bo mogoče doseči brez večjih celostnih ukrepov; poziva vse deležnike, naj zagotovijo prehod iz izobraževanja in usposabljanja v zaposlitev, in sicer z dialogom med zadevnimi posamezniki, šolstvom, zavodi za zaposlovanje ter službami za socialne in družinske storitve, z boljšimi povezavami med začetnim in nadaljnjim poklicnim usposabljanjem ter zaposlovanjem mladih, da bi spodbudili ustrezno usposabljanje, prilagojeno potrebam programov za ponovno vključitev na trg dela, ki ponujajo drugo priložnost, ter z dualnimi izobraževalnimi sistemi;

7.  ugotavlja, da je prehod z izobraževanja na zaposlitev posebej pomemben trenutek za mlade, saj začetek njihove poklicne poti močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima razvoj v zgodnjem otroštvu, da se prekine začarani medgeneracijski krog nizke stopnje izobrazbe prikrajšanih otrok; poziva države članice, naj izboljšajo svoje službe za svetovanje in usmerjanje v zgodnjem otroštvu, da bi povečali sposobnost mladih za sprejemanje zavestnih odločitev o svoji prihodnji poklicni poti ter jim tako olajšali pridobivanje potrebnih veščin in iskanje zaposlitve, ki ustreza potrebam trga dela; poudarja, da so v sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvo, socialne storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije, priložnosti za ustvarjanje delovnih mest;

8.  priznava, da je pripravništvo – zlasti kot del programov usposabljanja ali univerzitetnih študijev – pomembna za pomoč mladim pri usposabljanju in pridobivanju izkušenj; poudarja, da je treba zaščitne ukrepe za mlade spoštovati in da bi morala Komisija zato predlagati opredelitev visokokakovostnega pripravništva, vključno z merili glede socialne zaščite, primernega nadomestila, delovnih razmer (ob ustreznem upoštevanju nacionalnih pristopov) ter zdravstvenih in varnostnih standardov, ne glede na dolžino pripravništva;

9.  poziva Komisijo, naj predlaga okvir za kakovost pripravništva in zvezo za vajeništvo, ki bosta namenjena spodbujanju visokokakovostnega pripravništva za študente in mlade po vsej EU; poziva države članice, naj čim prej začnejo izvajati jamstva za mlade, ki zajemajo mlade do 30. leta, in nemudoma začnejo projekte za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, pri čemer naj uporabijo 6 milijard evrov iz skladov EU, namenjenih za pobudo za zaposlovanje mladih, ter jih dopolnijo z zadostno količino lastnih sredstev, da bi olajšali njihovo izvajanje; poziva Komisijo, naj zagotovi praktično podporo državam članicam, ki izvajajo jamstva za mlade, in poudarja pomen družbene odgovornosti gospodarskih družb;

10.  poudarja, da je uspešnost jamstva za mlade močno odvisna od drugih obstoječih javnih politik, tudi aktivnih in vključujočih politik trga dela, ki zavodom za zaposlovanje zagotavljajo infrastrukturo in zmogljivosti za ponujanje prilagojenih storitev za mlade; poudarja, da je uspešno jamstvo za mlade odvisno tudi od prizadevanj delodajalcev ter vključenosti socialnih partnerjev in mladinskih organizacij;

11.  poudarja, da je treba okrepiti prostovoljno mobilnost mladih, tudi prek portala mreže EURES in programov vseživljenjskega učenja in „Mladih v akciji“, da bi izboljšali izobraževanje, usposabljanje in vzajemno učenje ter bolje prilagodili ponudbo na trgu dela povpraševanju;

12.  poudarja, da lahko evropska sredstva pomembno dopolnjujejo potrebne naložbe iz nacionalnih proračunov, zlasti v državah članicah in regijah, ki jih je kriza najbolj prizadela in v katerih je brezposelnost mladih še posebej visoka; poziva države članice, naj pri izvajanju strategije za mlade izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Evropski socialni sklad, ter ponovno poudarja, da je sklad osredotočen na socialno vključevanje, zmanjševanje revščine in podpiranje trajnostnih delovnih mest; meni, da bi moral Evropski socialni sklad zato vsaj 25 % svojih finančnih sredstev nameniti za kohezijsko politiko; poudarja, da sredstev in pobud za financiranje zaposlovanja mladih ne bi smeli obravnavati kot strošek, temveč kot dolgoročno in stalno temeljno naložbo, katere namen je kar najbolj povečati možnosti mladih za vstop na trg dela in sodelovanje v družbi kot celoti; poudarja, da so za tako naložbo močni socialni, demokratični in ekonomski razlogi, ter opozarja na visok „donos“ naložb v usposabljanje in kvalifikacijo;

13.  poudarja, da uspešno izvajanje strategije za mlade zahteva stalno, dosledno in usklajeno sodelovanje vseh zainteresiranih strani, zlasti socialnih partnerjev, mladinskih organizacij in predstavnikov nacionalnih mladinskih svetov; poziva države članice, naj preverijo, kako lahko primere najboljših praks iz drugih držav članic prenesejo na svoj trg dela; meni, da je strukturiran dialog dragocen način za vključevanje mladih v odločanje in krepitev zavezanosti strategiji za mlade; poziva države članice, naj v naslednjem ciklu strategije za mlade uporabljajo ta forum.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	30.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Malika Benarab-Attou, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Svetoslav Hristov Malinov, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)

• [1]  Eurofound (2012), „NEETs – young people not in employment, education or training: characteristics, costs and policy responses in Europe“ (Skupine NEET – mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politike v Evropi), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (3.6.2013)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2010–2012
(2013/2073(INI))

Pripravljavka mnenja: Martina Anderson

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Evropske unije iz člena 174 PDEU pri doseganju ciljev strategije EU za mlade, med katere sodijo ustvarjanje več enakih priložnosti za vse mlade, spodbujanje socialnega vključevanja in solidarnosti za vse mlade, zmanjšanje tveganja revščine ter povečanje deleža zaposlenega prebivalstva, in sicer ob upoštevanju trenutnih ukrepov za zmanjšanje dolga, vse večje brezposelnosti med mladimi ter razlik v stopnji zaključene izobrazbe in usposobljenosti;

2.  meni, da bi morala biti prva prednostna naloga EU zmanjšati brezposelnost med mladimi v Evropi; je zaskrbljen zaradi izjemno visokega deleža mladih, ki nimajo ne izobrazbe ne zaposlitve; meni, da če EU ne bo uspelo ustrezno rešiti tega izziva, bo pomanjkanje možnosti za mlade spodkopalo zaupanje v evropski projekt;

3.  poudarja, da so pomembna strateška vlaganja iz strukturnih skladov EU v regionalni razvoj, konkurenčnost in ustvarjanje kakovostnega vajeništva, pripravništva ter trajnostnih in obstojnih delovnih mest, ki bodo mladim nudili kar največ priložnosti za zaposlitev, pri čemer se bodo spoštovale pravice delavcev v vsaki državi članici, tako da bo mogoče bistveno zmanjšati negotovost zaposlitev in tveganje za revščino; poudarja tudi, da je, kjer je to primerno, pomembna diverzifikacija gospodarstva v sektorje z visoko dodano vrednostjo in da se je treba bolj osredotočiti na podeželska in prikrajšana območja;

4.  poudarja pomen reševanja geografskih neskladij med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem po njih v državah članicah in med njimi, še posebej s prenovo Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES), da bi izboljšali zaposlitvene možnosti mladih;

5.  meni, da bi z zgodnjim ukrepanjem in proaktivnimi politikami trga dela prešli z zdravljenja simptomov večgeneracijske prikrajšanosti na prepoznavanje in obvladovanje tveganj v rani mladosti, da bi preprečili brezposelnost in olajšali ponovno vključevanje; posebej opozarja na tiste, ki so najbolj potisnjeni ob rob in jim najbolj grozi brezposelnost;

6.  predlaga, da je najučinkovitejši način za napredek izdelava okvira, ki bi rezultate izrecno povezoval z napredkom pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ter meni, da mora biti politika mladih neposredna in merljiva;

7.  ugotavlja, da imajo poleg strategij zaposlovanja Unije tudi mesta in regije pomembno vlogo pri ocenjevanju lokalnih trgov dela, oceni njihovih potreb in prilagajanju programov mladim, ter poudarja, da so mladi za svoje skupnosti pomembni, tudi za otoške in najbolj oddaljene regije; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj spodbujajo aktivno državljanstvo in zagotovijo, da bodo predstavniki mladih ali združenj mladih sodelovali pri različnih pobudah, ki jih predlaga Evropska unija;

8.  poudarja, da so programi EU, zlasti strukturni in kohezijski skladi, najučinkovitejše orodje za ustvarjanje novih delovnih mest in podporo podjetništvu med mladimi;

9.  obžaluje, da velikodušnim obljubam Evropskega sveta glede zaposlovanja mladih niso sledile enakovredne finančne zaveze; ugotavlja, da je bil velik delež svežnja rasti, napovedanega leta 2012, sestavljen iz delnih prerazporeditev strukturnih sredstev, ki so že bila obljubljena in dodeljena;

10.  poziva države članice, naj odpravijo obstoječe ovire za čezmejno vajeništvo, usposabljanje in pripravništvo, da bi lahko bolje usklajevali ponudbo in povpraševanje po možnostih usposabljanja mladih na podlagi dela, s tem pa izboljšali mobilnost in zaposljivost, zlasti v obmejnih regijah;

11.  obžaluje razdvojenost Sveta, ki po eni strani zagovarja dodatna sredstva za mlade, po drugi pa odlaša s pogajanji o plačilih v zvezi s spremembo proračuna za leto 2013, s čimer ogroža plačilo štipendij za udeležbo v programu Erasmus; poziva Svet, naj sprejme bolj učinkovit pristop in ne povečuje razlik med odobritvami plačil in odobritvami za prevzem obveznosti v vsakem letnem proračunu;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo vsa sredstva, ki so na voljo zlasti v okviru strukturnih skladov, za program, ki bi spodbudil naložbe v usposabljanje in delovna mesta, da se zniža nesprejemljivo visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in se spodbudi ustanavljanje podjetij pri mladih s podjetniškimi pobudami; pozdravlja pobudo za zaposlovanje mladih ter spodbuja države članice in regije, naj v celoti izkoristijo sredstva Evropskega socialnega sklada in posebna sredstva;

13.  meni, da bi bilo mogoče visoko stopnjo brezposelnosti v nekaterih državah članicah preprečiti z intenzivnimi nacionalnimi in regionalnimi strategijami za spodbujanje podjetij k zaposlovanju mlade delovne sile;

14.  predlaga, naj se z učinkovitejšo rabo Evropskega socialnega sklada ustrezno financira jamstvo za mlade;

15.  poudarja, da bi bilo treba bolj podpirati razvoj podjetniškega duha med mladimi, in sicer z dostopom do evropskih sredstev in poslovnim svetovanjem;

16.  meni, da bi bilo treba oblikovati nove programe, ki bi mladim omogočali pridobitev kakovostne izobrazbe na področju tehnologije in spodbujali možnosti za njihovo specializacijo in delo v drugih državah članicah;

17.  priznava, da imajo lahko socialna podjetja z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje mladih Evropejcev pomembno vlogo pri spodbujanju kakovostnih delovnih mest ter boju proti revščini in socialni izključenosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	30.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Jean-Jacob Bicep, John Bufton, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Vasilica Viorica Dăncilă, Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska, Elisabeth Schroedter, Patrice Tirolien, Evžen Tošenovský, Manfred Weber, Iuliu Winkler
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Albert Deß, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Katarína Neveďalová

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zoltán Bagó, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Liam Aylward, Ivo Belet, Nadja Hirsch, Iosif Matula, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Inês Cristina Zuber
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Vasilica Viorica Dăncilă