POROČILO o spodbujanju evropske strategije glede tehnologije v prometu za prihodnjo trajnostno mobilnost Evrope

6.8.2013 - (2012/2298(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec : Michael Cramer

Postopek : 2012/2298(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0241/2013
Predložena besedila :
A7-0241/2013
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spodbujanju evropske strategije glede tehnologije v prometu za prihodnjo trajnostno mobilnost Evrope

(2012/2298(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Raziskave in inovacije za evropsko mobilnost v prihodnosti – Razvoj evropske strategije glede tehnologije v prometu“ (COM(2012)0501),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije“ (COM(2011)0808),

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije iz leta 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011–2020[1],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0241/2013),

A. ker je Komisija odkrila pomanjkljivosti v evropskem sistemu inovacij v prometu;

B.  ker naložbe v raziskave in inovacije v prometnem sektorju obenem pomenijo tudi naložbe v gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, zaradi česar lahko prinesejo trojni učinek;

C. ker so inovacije bistvene za oblikovanje pametnejšega, varnejšega in inteligentnejšega prometnega sistema za državljane, za obvladovanje okoljskih izzivov, s katerimi se srečuje prometni sektor, in doseganje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika;

D. ker so cilji na področju podnebnih sprememb in energije v okviru strategije Evropa 2020 tesno povezani z inovacijami na področju prometa: 20 % manj emisij toplogrednih plinov kot leta 1990, 20 % energije iz obnovljivih virov in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti ter 50 % manj prometnih nesreč s smrtnim izidom v primerjavi z letom 2001;

E.  ker se morajo odnos in zahteve uporabnikov temeljito spremeniti, da bi lahko ustvarili spodbudo, ki jo veliko podjetij in izvajalcev storitev potrebuje za spremembo paradigem in izrabo priložnosti za inovacije, ki ponujajo ustvarjalno zbliževanje in nekonvencionalne kombinacije, opisane v razdelku 5.3 sporočila Komisije (COM(2012)0501);

F.  ker so pobude iz bele knjige o prometu dobrodošle, zlasti tiste iz oddelka 3.2 („Inovacije za prihodnost – tehnologija in obnašanje“) ter pobudi 7 („Multimodalni prevoz tovora: e-tovor“) in 22 („Neovirana mobilnost od vrat do vrat“);

G. ker je treba v okviru evropske strategije zagotoviti uravnoteženo razmerje med ukrepi za zmanjševanje okoljskega odtisa prometa in za zagotovitev prostega gibanja v EU, da bi oblikovali enoten evropski prometni prostor, ki je intermodalen, povezan, celosten in gospodaren z viri;

H. ker je v Evropski uniji v letu 2012 v cestnem prometu še vedno izgubilo življenje več kot 31 000 ljudi, 1 500 000 pa jih je utrpelo hude poškodbe;

I.   ker že obstajajo tehnologije, ki prispevajo k doseganju ciljev „evropskega prostora prometne varnosti“, vendar te še niso vpeljane na trg;

Splošna načela

1.  poudarja, da mora evropska strategija glede tehnologije v prometu za trajnostno evropsko mobilnost v prihodnosti v prvi vrsti spodbujati kakovost storitev, udobje za potnike in podjetja ter trajnostno mobilnost in da bi morala temeljiti na ciljih in zakonodaji Unije v zvezi z zmanjšanjem porabe energije, prometnega hrupa, onesnaževanja zraka, surovin in emisij toplogrednih plinov do leta 2020, 2030 in 2050 pa tudi v zvezi z izboljšanjem zdravja in kakovosti življenja, povečanjem kakovosti storitev, vedno bolj individualnim potrebam uporabnikov prilagojenimi rešitvami ter krepitvijo varnosti in zaščite;

2.  v zvezi s pomenom raziskav in inovacij za celotno evropsko gospodarstvo poziva Komisijo in Svet, naj priznata pomen pobude Obzorja 2020 ter v ta namen zagotovita zadostno financiranje;

3.  potrjuje cilj Komisije glede boljšega usklajevanja raziskav in inovacij na področju prometa s cilji in načrti evropske prometne politike za posamezna področja, vendar meni, da bi bilo treba pristop, predlagan v sporočilu Komisije, prilagoditi prednostnim nalogam, opredeljenim v nadaljnjem besedilu;

4.  meni, da mora evropska strategija na področju prometnih tehnologij pokriti vse regije Evropske unije, da bi zagotovili učinkovit pretok oseb in blaga ter posledično spodbudili oblikovanje pravega evropskega enotnega trga;

5.  meni, da je učinkovitejša, skladnejša in bolj ciljno usmerjena uporaba raziskav in inovacij pri določanju in izvajanju prometne politike bistvena za to, da bi se lahko odzivali na novo stanje, odvrnili od konvencionalnega razmišljanja in osredotočili na pionirske zamisli, s tem pa uporabnikom ponudili inovativne prometne rešitve, ki ustrezajo njihovim potrebam ter izpolnjujejo zahteve v zvezi z razpoložljivostjo, donosnostjo, verodostojnostjo, kakovostjo in vzdržnostjo;

6.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje raziskavam in inovacijam prijazen okvir z vzpostavitvijo pravičnih, učinkovitih in inovativnih sistemov določanja cen, zlasti z internalizacijo zunanjih stroškov, pri tem pa upošteva načeli, da plača onesnaževalec in da plača uporabnik;

7.  poudarja koristnost sistema spremljanja in obveščanja za raziskave in inovacije na področju prometa (TRIMIS), ki ga je predlagala Komisija, in se zavzema za to, da bi v sistem vključili stališče uporabnikov, saj je to odlično sredstvo za ugotavljanje, kakšna ovira za inovacije je moč navade, za odkrivanje priložnosti in za razširjanje novih možnosti storitev, ki pospešujejo in lajšajo spremembo družbenega vedenja na področju trajnostnega prometa;

8.  poudarja, da se s tehnološkimi določbami preprečuje, da bi v celoti izkoristili potencial prometnih inovacij, in da lahko ovirajo razvoj novih inovativnih zamisli; zato meni, da bi morale biti politike Unije tehnološko nevtralne z vidika alternativnih tehnologij („tehnološka nevtralnost“), prednostne naloge in financiranje bi bilo treba določiti na podlagi rezultatov v celotnem življenjskem ciklu tehnologij, ki se uporabljajo na posameznih področjih prometa, usklajevalni ukrepi pa ne bi smeli ovirati razvoja inovativnih rešitev in drugačnih možnosti na področju prometa, diverzifikacije mešanice virov energije in uporabe inteligentnih komunikacijskih tehnologij;

9.  poudarja, da bi bilo treba za to, da se podjetjem in javnim organom olajša prevzemanje novih rešitev in inovativnih tehnologij, povečati učinkovitost inovacijske verige in vlaganja v ukrepe, kot so gospodarske spodbude, da bi premagali ovire za njihovo uporabo in uvajanje na trg („zaveze v zvezi s celotnim ciklom“); zato spodbuja Komisijo, naj se opre na ugotovitve, da je treba za sprostitev celotnega inovacijskega potenciala prometnega sektorja in za podporo inovativnim podjetjem spodbujati tudi dajanje na trg, predstavitev in polno uveljavitev novih rešitev ter se strinja, da bi z ustreznimi instrumenti za upravljanje in financiranje lahko zagotovili hitro uporabo rezultatov raziskav;

10. meni, da bi vse evropske regije in njihova razpoložljiva delovna sila morale izkoristiti takšno strategijo, ter poudarja, da je treba upoštevati regionalne posebnosti in potenciale, zlasti pri razvoju čistejših prevoznih sredstev; poziva organe na nižjih ravneh in deležnike, naj sklenejo partnerstva za inovacije na področju trajnostne mobilnosti;

11. poziva k močnejši podpori za dejavnosti malih in srednjih podjetij na področju raziskav in inovacij, predvsem z olajšanjem dostopa do sredstev EU in zmanjšanjem upravnih bremen, ter poudarja pomen ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest ter trajnostne rasti z raziskavami in inovacijami;

12. trdi, da bi se lahko z vlaganjem iz strukturnih in investicijskih skladov EU v evropskih regijah odprle velike možnosti za razvoj pametne specializacije na področju trajnostne mobilnosti;

13. spodbuja nacionalne in regionalne organe, naj pripravijo strategije za raziskave in inovacije, temelječe na konceptu pametne specializacije, da bi se strukturni skladi učinkoviteje uporabljali in bi se okrepile sinergije med naložbami javnega in zasebnega sektorja;

14. v zvezi s tem opozarja, da je treba razviti strategijo za inovativno tehnologijo, ki bo temeljila na značilnostih in posebnostih ozemelj, kar pomeni, da pristop enotne rešitve za vse ne bo zadostoval; meni, denimo, da imajo regije s posebnimi teritorialnimi omejitvami, kot so otoška, gorata, najbolj oddaljena in redko poseljena območja, posebne vrste gospodarskih in drugih potencialov, katerih uresničitev zahteva primerne in inovativne rešitve za mobilnost; v zvezi s tem poudarja, da je treba nameniti primerna sredstva za trajnostno prometno infrastrukturo;

15. poudarja potrebo po večji poenostavitvi upravnih postopkov za financiranje raziskav in inovacij na evropski, nacionalni, regionalni, lokalni in čezmejni ravni, da se vzpostavi jasen in pregleden pravni okvir;

16. poudarja, da si je treba še naprej močno prizadevati za zmanjšanje števila umrlih in poškodovanih v cestnem prometu; odločno poziva Komisijo, naj preveri in izvaja predloge za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ki jih je Parlament sprejel z veliko večino;

17. meni, da so spremembe na področju prometne tehnologije pravilen in pomemben korak; kljub temu poudarja, da teh sprememb ne smemo uvesti s prepovedmi, temveč s spodbujanjem uporabe nove tehnike, učinkovite z viri;

18. poudarja, da ne sme biti nobenih miselnih omejitev za inovativne nove prometne rešitve ali uporabo preverjenih postopkov v novih kombinacijah;

Splošni ukrepi

19. meni, da bi morale raziskave in inovacije na področju trajnostne mobilnosti temeljiti na načelu povezovanja, zlasti z odpravo manjkajočih čezmejnih členov (povezav), povečanjem združljivosti med sistemi in znotraj njih (interoperabilnost) ter s ciljem prehoda na kombinacijo načinov prevoza, ki so najbolj primerni in trajnostni za določeno pot (intermodalnost in somodalnost);

20. opominja, da mora EU oblikovati pravo skupno prometno politiko, ki bi zagotavljala ustreznost prometa v evropskih regijah in med njimi ter skladnost prometa na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da bo v kombinaciji modelov dana večja prednost resnično trajnostni mobilnosti;

21. poudarja, da mora ta strategija temeljiti na integrativnem modelu, kjer se medregionalnim povezavam in manjkajočim čezmejnim členom dodeli najvišja stopnja pomembnosti, tudi v geografsko razdrobljenih regijah, in kjer lahko inovativne rešitve za multimodalni prevoz zmanjšajo regionalne razlike, spodbudijo mobilnost delovne sile in okrepijo teritorialno kohezijo; se zaveda, da zdaj obstajajo velike razlike med regijami na področju prometnih omrežij, ter opozarja na potrebo po naložbah v trajnostne prometne tehnologije in rešitve v regijah s posebnimi ovirami, med drugim ob upoštevanju potenciala instrumenta za povezovanje Evrope;

22. poudarja, da bi se morale razvoj in raziskave osredotočiti na razvoj trajnostnih infrastrukturnih elementov, ki podpirajo prehod na uporabo obnovljivih surovin, kot so les in sestavljeni materiali, kot sestavnih delov železniške infrastrukture (npr. drogovi za sistem voznih vodov ali signalizacijo, gradbeni material za perone ali mostove); poudarja, da to obsega tudi raziskovalne in inovacijske dejavnosti za razvoj snovi za impregnacijo lesenih pragov, ki bi lahko nadomestila kreozot, saj bo njegova uporaba leta 2018 ukinjena z zakonodajo EU;

23. poudarja, da novih pristopov do mobilnosti ni mogoče ustvariti na silo in da je za spodbujanje bolj trajnostnega vedenja potrebna okrepitev raziskovalnih dejavnosti na področju ekološko-socialnega znanja, urbanističnega in prostorskega načrtovanja ter tehnologij na področju povpraševanja po mobilnosti in vedenjskih sprememb, da bi se bolje nadzorovali prometni tokovi, med drugim z inovativnimi instrumenti za upravljanje mobilnosti, verigami neovirane mobilnosti od vrat do vrat v skladu z zahtevami uporabnikov, okolju prijazno vožnjo in inteligentnimi sistemi vožnje ter uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z informacijami v realnem času;

24. meni, da je vključevanje lokalnih in regionalnih organov v evropsko vodenje inovacijske politike na področju prometa in mobilnosti nujno potrebno; poudarja izkušnje in znanje, ki jih lahko ti javni organi prispevajo tako na področju združevanja tehnologij, infrastruktur, vozil in oseb kot tudi pri spodbujanju novih družbenih navad v zvezi z mobilnostjo; ugotavlja, da lahko lokalni in regionalni organi prepoznavajo najbolj pereče težave z mobilnostjo in se spopadajo z njimi, nenehno eksperimentirajo, uveljavljajo preverjene prakse in inovativne zamisli ter so zaradi najrazličnejših situacij, s katerimi se srečujejo, še posebej seznanjeni z inovacijami;

25. poudarja, da je treba raziskati pošteno intramodalno in intermodalno konkurenco v prometnem sektorju, ovire, ki so nastale zaradi interesov, povezanih s sedanjimi poslovnimi modeli v tem sektorju, in tudi tehnološka orodja za izboljšanje doslednega in učinkovitega izvajanja nadzora nad predpisi o kabotaži, socialno zakonodajo v cestnem prometu ter delovnimi pogoji zaposlenih v tem sektorju;

26. poudarja, da so inovativne rešitve za zmanjšanje hrupa, ki ga povzročajo vse vrste prevoza, zlasti pri viru, nujno potrebne za zaščito zdravja in kakovosti življenja državljanov EU in za zagotovitev sprejemanja s strani prebivalstva; s tem v zvezi še posebej poudarja svojo resolucijo o enotnem evropskem prometnem prostoru, v kateri je pozval k 20-odstotnemu zmanjšanju hrupa in tresenja železniških vozil ter porabe energije v železniškem prometu do leta 2020 (v primerjavi z referenčnimi vrednostmi iz leta 2010) ter ponovno poudarja, da morajo imeti emisije hrupa pri razvoju novih tehnologij, konceptov in infrastruktur na področju prometa pomembno vlogo od samega začetka;

27. je prepričan, da imajo lahko inovativne tehnologije, ki obravnavajo medsebojni vpliv infrastrukture ter vozil, bistveno vlogo pri zmanjševanju nesreč, hrupa in vibracij, porabe energije, emisij plinov in vpliva na okolje;

28. potrjuje, da bi morala biti prizadevanja za dosego čistejše električne energije za tehnologije na področju prometa in mobilnosti povezana z učinkovitejšimi koncepti in boljšo konstrukcijo vozil; poudarja možnost varčevanja z energijo z uporabo inovativnih idej, kot je zbiranje energije iz okolja, ki izkorišča možnosti obnovljivih virov energije in uporabo alternativnih goriv;

29. poudarja, da je nujno ne le osredotočiti se na gradnjo novih prometnih infrastruktur, temveč v okviru raziskovalnih in razvojnih konceptov izrecno upoštevati vidike popravila, vzdrževanja in višanja kakovosti (npr. opremljenost s sestavnimi deli za inteligentno upravljanje prometa in tehnologijo izmenjave informacij med vozili in infrastrukturo);

30. poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo v raziskave na področju inteligentnih prometnih sistemov in pospešijo njihovo uveljavljanje, da bi pripomogli k zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju ekološke učinkovitosti prometa v Evropi in povečanju varnosti v prometu;

31. poziva Komisijo, naj preuči poenotenje zabojnikov in drugih transportnih vsebnikov ter mere vozil vseh načinov prevoza, da bi okrepila cilj interoperabilnosti in intermodalnosti;

32. poziva Komisijo, naj za države članice pripravi priročnik z najboljšimi praksami za izpolnjevanje zahtev glede mejnih vrednosti, določenih v direktivi o kakovosti zraka;

Posebni ukrepi

33. priznava pomen raziskav in inovacij na področju mobilnosti posameznikov in poudarja, da je vedenje udeležencev v prometu odločilno; poziva k ustvarjanju spodbud za izbiro bolj trajnostnih, telesno aktivnih, varnih in zdravih načinov prevoza in mobilnosti, da bi razvili inovativne pristope, ki spodbujajo okolju prijazen javni prevoz, hojo in kolesarjenje, pri tem pa upoštevajo potrebe in posebnosti mestnih, predmestnih, zunajmestnih in podeželskih območij; meni, da je pomembno izboljšati interoperabilnost prevoznih storitev in da bodo morali biti homologacijski organi posebej pozorni in hitro obravnavati tehnične in administrativne težave, ki se lahko pojavijo, tako da bo mogoče dati na trg nova alternativna prevozna sredstva s temi značilnostmi;

34. poudarja, da morajo biti institucije EU zgled dobre prakse v okviru lastnih služb za upravljanje mobilnosti ter pregledno upravljati potrebna prizadevanja in rezultate, da bi to postal njen zaščitni znak;

35. poudarja, da je treba spodbujati uspešne prakse na področju trajnostnega prevoza ter okrepiti sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med regijami s podobnimi razvojnimi potenciali; lokalnim organom priporoča, naj na podlagi primerov dobre prakse in v tesnem posvetovanju s civilno družbo razvijejo načrte trajnostne mobilnosti v mestih;

36. meni, da bi morali biti evropski satelitski navigacijski sistemi, kot je Galileo, temeljni steber za razvoj inteligentnega in učinkovitega prometa v Evropi;

37. podpira raziskave in inovacije, ki lahko prispevajo k prehodu z lastništva vozil na nekonvencionalno ravnanje uporabnikov ter nove oblike prevoznih storitev, kot sta souporaba avtomobilov in koles; spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja za kolektivne oblike mobilnosti posameznikov in bolj individualizirane javne in kolektivne prometne sisteme;

38. spodbuja širjenje raziskav na davčno in upravno področje, pri čemer bi podprli ustvarjalne spodbude pri davkih, dajatvah in cenah javnih storitev, ki bi bile namenjene tako posameznikom kot tudi proizvajalcem ali ponudnikom izdelkov, storitev in/ali vsebin, ki spodbujajo kolesarjenje in hojo, če je primerno v kombinaciji z javnim prevozom, in druge oblike trajnostne mobilnosti;

39. ponovno poudarja nujnost izboljšanja in spodbujanja multimodalnega prevoza s celovitimi in elektronskimi informacijskimi sistemi in sistemi za izdajo vozovnic na podlagi rešitev z odprtimi podatki; opozarja, da bi se morale raziskave in inovacije na tem področju osredotočati predvsem na odpravo ovir, interoperabilnost, cenovno dostopnost, cenovno preglednost, enostavnost uporabe in učinkovitost;

40. poudarja, da je treba razviti inovativno infrastrukturo in rešitve – vključno z boljšim razvojem informacijskih, plačilnih in rezervacijskih sistemov, ki upoštevajo zlasti neoviran dostop za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, kot so uporabniki z invalidskimi vozički, otroškimi vozički, kolesi ali težko prtljago;

41. zagovarja prosto dostopnost podatkov v zvezi z voznimi redi in morebitnimi zamudami javnih prevoznih sredstev, da se tretjim stranem omogoči razvoj telematskih aplikacij za večje udobje potnikov, na primer s sprotnimi informacijami o možnostih prihoda na določen cilj z različnimi vrstami prevoza ali s primerjavo okoljskega odtisa različnih vrst prevoza pri potovanju na določen cilj;

42. poudarja, da bi bilo treba pri razvoju inovacij na področju prometa in mobilnosti na mestnih in stanovanjskih območjih, usmeriti pozornost v zdravje in kakovost življenja, tudi s pravičnim deležem prostora za vse, zmanjšanjem hrupa in čistejšim zrakom;

43. opozarja Komisijo, da je treba nujno izboljšati varnost za vse udeležence v cestnem prometu, zlasti najbolj ranljive, kot so otroci, starejši, pešci, kolesarji ali invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo; odobrava projekte na področju raziskav in inovacij, ki združujejo tehnološke rešitve z inteligentnimi sistemi in njihovimi vedenjskimi pristopi;

44. meni, da je za zmanjšanje cestnih zastojev v mestih in gosto poseljenih regijah poleg izboljšanja učinkovitosti že obstoječih prevoznih sredstev pomembno tudi, da se s pomočjo tehnološkega napredka opredelijo alternativne prevozne rešitve ter da se spodbuja njihova uporaba;

45. spodbuja Komisijo, naj odločno spodbuja inovacije na področju ladij brez emisij, ki temeljijo na rabi obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce in valovanje, ter so povezane s tehnologijami gorivnih celic, zlasti za trajekte, potniške ladje in pomorske ladje;

46. poziva Komisijo, naj osredotoči raziskovalne dejavnosti na dodatno zmanjševanje vplivov na zdravje in podnebnega vpliva emisij vseh prevoznih sredstev;

47. meni, da mora biti jasna in učinkovita evropska strategija glede tehnologije v prometu skladna s strategijo Evropa 2020 (COM(2010)2020) in cilji zmanjševanja iz leta 1990 ter v celoti skladna z belo knjigo iz leta 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144), kar zadeva teritorialno kohezijo in uravnotežen razvoj; meni, da bi morala omogočati zmanjšanje porabe energije, prometnega hrupa, potreb po prevozu ter emisij onesnaževal zraka in toplogrednih plinov; poudarja, da mora Evropska unija za ta namen določiti cilje za leta 2020, 2030 in 2050;

48. poudarja, da je treba okrepiti raziskave in inovacije pri notranji plovbi, predvsem zaradi razvoja čistih polovil in tehnologij, prilagojenih plovbi z majhnim ugrezom, kot so ladje, prilagojene za plovbo po rekah, s čimer bi ustvarili prihranke pri infrastrukturi za celinske plovne poti;

49. pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev sistema spremljanja in obveščanja za raziskave in inovacije na področju prometa (TRIMIS); poudarja pomen zagotavljanja rednih, brezplačnih, lahko dostopnih in zanesljivih informacij regionalnim oblikovalcem politik; obžaluje, da je še vedno zelo težko priti do informacij o financiranju EU za prometne projekte;

50. priporoča Komisiji, naj pripravi pobude, s katerimi bo opredelila in nagradila projekte za trajnostni razvoj mest, kot so nagrade RegioStars;

51. poudarja, da morajo celovito evropsko strategijo od spodaj podpreti lokalne in regionalne oblasti ter nacionalne vlade z dobro pripravljenimi integriranimi prometnimi strategijami; meni, da bi bilo treba pripravo takih strategij podpreti z evropskimi sredstvi;

52. meni, da mora biti vsa državna pomoč skladna z veljavno evropsko zakonodajo o državni pomoči, vključno z določbami, ki urejajo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter financiranje prevoznih dejavnosti in infrastrukture; vseeno meni, da bi morala pravila o državni pomoči v EU ustrezno upoštevati posebne ovire, ki obstajajo v nekaterih regijah.

53. poudarja, da mora Komisija izboljšati dejavnosti prenosa znanja, ki izvira iz dejavnosti raziskav in inovacij, na zainteresirane uporabnike (kot so MSP ali raziskovalni inštituti), tako da ustvari strnjeno podatkovno zbirko, ki bi dajala jasen pregled po kategorijah nad vsemi projekti za raziskave in inovacije, ki jih financira EU;

54. poudarja, kako pomembne so nove pobude, kot je združevanje prevozne in logistične zmogljivosti za učinkovit prevoz blaga; poziva Komisijo, naj obravnava možne ovire za takšne pobude;

55. poudarja pomen standardov emisij za nekatere vrste prevoza, npr. avtomobile; meni, da bi bilo treba razmisliti o podobnem pristopu za letala in ladje;

56. podpira nadaljnje raziskave in inovacije na področju varnostnih rešitev za prometni sektor ob upoštevanju načel sorazmernosti, nediskriminacije in varstva podatkov;

57. potrjuje in podpira koncept, ki ga je predlagala Komisija, skupaj z vanj vključenimi ukrepi za evropsko strategijo za prometno tehnologijo; posebej opozarja, da iz tega ne izhaja pravna podlaga za delegirane akte in da je treba ukrepe, ki jih predlaga Komisija, sprejeti le s postopkom soodločanja;

58. poziva Komisijo, naj pri pripravi evropskega strateškega načrta glede tehnologije v prometu in možnosti za nadaljnje ukrepe upošteva prednostne naloge, zastavljene v tem poročilu;

59. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

V tem poročilu se obravnava najnovejše sporočilo Komisije z naslovom Raziskave in inovacije za evropsko mobilnost v prihodnosti – razvoj evropske strategije glede tehnologije v prometu.

Poročevalec si prizadeva predvsem za uresničitev ciljev Unije glede zmanjšanja porabe energije, prometnega hrupa, onesnaževal zraka, emisij toplogrednih plinov, nesreč in rabe zemljišč, kar bi zmanjšalo vpliv prometa na podnebne spremembe in prispevalo k izboljšanju zdravja državljanov EU in kakovosti njihovega življenja.

Zaveda se, da se bo treba v prihodnosti soočiti še z mnogimi izzivi v smislu boljšega usklajevanja raziskav in inovacij s prometno politiko. Poudarja, da je treba upoštevati splošna načela, kot so tehnološka nevtralnost, dopolnjevanje, odgovornost in preglednost. Predvsem je zaskrbljen, da bi lahko podvajanje raziskovalnih dejavnosti na nacionalni ravni in ravni EU ogrozilo nujno potreben napredek, ter poziva k učinkoviti in skladni uporabi virov raziskav in inovacij.

Prav tako meni, da si mala in srednja podjetja zaslužijo posebno pozornost ter da bi jim bilo treba zagotoviti boljše priložnosti na področju raziskav, zlasti s poenostavljenimi postopki in zmanjšanjem upravnih bremen pri predložitvi vlog za finančna sredstva EU. Podjetja dejansko potrebujejo pomoč pri prevzemanju novih rešitev in inovativnih tehnologij, in sicer s povečanjem učinkovitosti in naložb.

Poročevalca prav tako skrbi, da bo EU izgubila prednost pred ostalimi mednarodnimi akterji na področju raziskav in tehnologije. Poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja v smislu usklajevanja in naložb, da bi bolje izkoristile rezultate raziskav na področju prometa ter tako spodbudile uvajanje rešitev na trg in njihovo uporabo. Prav tako poziva institucije EU, naj v okviru lastnih služb za upravljanje mobilnosti razvijejo več pilotnih projektov.

Poročevalec je prepričan, je treba čim bolj povečati učinkovitost evropske strategije glede tehnologije v prometu, da bi lahko dosegli gospodarske, okoljske in družbene koristi, ki spodbujajo trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega bi lahko okrepili konkurenčnost Unije z raziskovalnimi projekti, ki upoštevajo „zaveze v zvezi s celotnim ciklom“.

Poročevalec tudi odločno podpira raziskave in inovacije, namenjene zmanjševanju potrebe po prevozu z boljšim prostorskim načrtovanjem, komunikacijskimi strategijami in novimi vedenjskimi pristopi. Dodatno bi bilo treba preučiti možnost celovitih informacijskih sistemov in sistemov za izdajo vozovnic, kar bi omogočilo uporabo tehnologij po vsej Evropi. V strategiji glede tehnologije v prometu bi bilo treba dati prednost raziskavam in inovacijam, ki podpirajo enostavno, trajnostno in varno mobilnost najbolj ranljivih državljanov.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (3.6.2013)

za Odbor za promet in turizem

o spodbujanju evropske strategije glede tehnologije v prometu za prihodnjo trajnostno mobilnost Evrope
(2012/2298(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Jacob Bicep

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opominja, da mora EU oblikovati pravo skupno prometno politiko, ki bi zagotovila ustreznost prometa v evropskih regijah in med njimi ter skladnost prometa na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da bo v kombinaciji modelov dana večja prednost resnično trajnostni mobilnosti;

2.  poudarja, da je treba spodbujati uspešne prakse na področju trajnostnega prevoza ter okrepiti sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med regijami s podobnimi razvojnimi potenciali; lokalnim organom priporoča, naj na podlagi primerov dobre prakse in v tesnem posvetovanju s civilno družbo razvijejo načrte trajnostne mobilnosti v mestih;

3.  meni, da mora evropska strategija na področju prometnih tehnologij pokriti vse regije Evropske unije, da bi zagotovili učinkovit pretok oseb in blaga ter posledično spodbudili oblikovanje pravega evropskega enotnega trga;

4.  meni, da mora biti jasna in učinkovita evropska strategija glede tehnologije v prometu skladna s strategijo Evropa 2020 (COM(2010)2020) in cilji zmanjševanja iz leta 1990 ter v celoti skladna z belo knjigo iz leta 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144), kar zadeva teritorialno kohezijo in uravnotežen razvoj; meni, da bi morala omogočati zmanjšanje porabe energije, prometnega hrupa, potreb po prevozu ter emisij onesnaževal zraka in toplogrednih plinov; poudarja, da mora Evropska unija za ta namen določiti cilje za leta 2020, 2030 in 2050;

5.  poudarja, da mora ta strategija temeljiti na integrativnem modelu, kjer se medregionalnim povezavam in manjkajočim čezmejnim členom dodeli najvišja stopnja pomembnosti, tudi v geografsko razdrobljenih regijah, in kjer lahko inovativne rešitve za multimodalni prevoz zmanjšajo regionalne razlike, spodbudijo mobilnost delovne sile in okrepijo teritorialno kohezijo; se zaveda, da zdaj obstajajo velike razlike med regijami na področju prometnih omrežij, ter opozarja na potrebo po naložbah v trajnostne prometne tehnologije in rešitve v regijah s posebnimi ovirami, med drugim ob upoštevanju potenciala instrumenta za povezovanje Evrope;

6.  meni, da bi morale vse evropske regije in njihove rezerve delovne sile izkoristiti takšno strategijo, ter poudarja potrebo po upoštevanju regionalnih posebnosti in potencialov, zlasti pri razvoju okolju prijaznejših prevoznih sredstev; poziva organe na nižjih ravneh in zainteresirane strani, naj sklenejo partnerstva za inovacije na področju trajnostne mobilnosti;

7.  trdi, da bi lahko vlaganja v okviru strukturnih in investicijskih skladov EU v evropskih regijah odprla velike možnosti pri razvoju pametne specializacije za trajnostno mobilnost;

8.  spodbuja nacionalne in regionalne organe, naj pripravijo strategije za raziskave in inovacije, temelječe na pametni specializaciji, za učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov in okrepitev sinergij med naložbami javnega in zasebnega sektorja;

9.  v zvezi s tem opominja, da je treba razviti strategijo za inovativno tehnologijo, ki bo temeljila na značilnostih in posebnostih ozemelj, kar pomeni, da pristop enotne rešitve za vse ne bo učinkovit; meni, denimo, da imajo otoška, gorata, najbolj oddaljena in redko poseljena območja posebne vrste potencialov, ki zahtevajo ustrezne in inovativne rešitve za mobilnost, da bi se uresničil gospodarski potencial teh regij s posebnimi ozemeljskimi ovirami; v zvezi s tem poudarja, da je treba nameniti primerne vire za trajnostno prometno infrastrukturo;

10. poudarja potrebo po večji poenostavitvi upravnih postopkov za raziskave in inovacije na evropski, nacionalni, regionalni, lokalni in čezmejni ravni, da bi se vzpostavil jasen in pregleden pravni okvir;

11. meni, da je za zmanjšanje cestnih zastojev v mestih in gosto poseljenih regijah poleg izboljšanja učinkovitosti že obstoječih prevoznih sredstev pomembno tudi, da se s pomočjo tehnološkega napredka opredelijo alternativne prevozne rešitve ter da se spodbuja njihova uporaba;

12. poudarja, da morajo celovito evropsko strategijo od spodaj podpreti lokalne in regionalne oblasti ter nacionalne vlade z dobro pripravljenimi integriranimi prometnimi strategijami; meni, da bi bilo treba pripravo takih strategij podpreti z evropskimi sredstvi;

13. meni, da bi si morala evropska strategija glede tehnologije v prometu v skladu s partnerstvom za trajnostni razvoj mest in podeželja (RURBAN) prizadevati za mobilnost v vseh regijah, zlasti v najbolj prikrajšanih in najbolj oddaljenih, da bi preprečili odseljevanje iz teh regij, pa tudi zavoljo integrirane teritorialne kohezije in sprostitve potenciala za rast po vsej Evropi;

14. pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev sistema spremljanja in obveščanja za raziskave in inovacije na področju prometa (TRIMIS); poudarja pomen zagotavljanja rednih, brezplačnih, lahko dostopnih in zanesljivih informacij regionalnim oblikovalcem politik; obžaluje, da je še vedno zelo težko priti do informacij o financiranju EU za prometne projekte;

15. priporoča Evropski komisiji, naj pripravi pobude, s katerimi bo opredelila in nagradila projekte za trajnostni razvoj mest, kot so nagrade RegioStars;

16. meni, da mora biti vsaka državna pomoč skladna z veljavno evropsko zakonodajo o državnih pomočeh, vključno z določbami, ki urejajo dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij ter financiranje dejavnosti prevoza in infrastrukture; vseeno meni, da morajo evropska pravila o državni pomoči ustrezno upoštevati posebne ovire, ki obstajajo v nekaterih regijah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Jean-Jacob Bicep, John Bufton, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Vasilica Viorica Dăncilă, Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska, Elisabeth Schroedter, Patrice Tirolien, Evžen Tošenovský, Giommaria Uggias, Manfred Weber, Iuliu Winkler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Albert Deß, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Katarína Neveďalová

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.6.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, David-Maria Sassoli, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Phil Bennion, Spiros Danels (Spyros Danellis), Eider Gardiazábal Rubial, Gilles Pargneaux, Alfreds Rubiks, Sabine Wils