POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji
16.7.2013 - (COM(2012)0576 – C7‑0322/2012 – 2012/0278(COD)) - ***I
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Sandrine Bélier
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji
(COM(2012)0576 – C7‑0322/2012 – 2012/0278(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0576),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0322/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, italijanskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013[1],
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0263/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1) Unija je oblikovala „strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, s katero se je zavezala, da bo povečala svoj prispevek k preprečevanju upadanja biotske raznovrstnosti po svetu do leta 2020; |
Obrazložitev | |
Konvencija o biološki raznovrstnosti in Nagojski protokol imata skupni splošni cilj: ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poudariti je treba, da ima Unija svojo strategijo na tem področju, s katero skuša zmanjšati izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Široka paleta akterjev v Uniji, vključno z akademskimi raziskovalci in podjetji iz različnih sektorjev industrije, uporablja genske vire za namene raziskovanja, razvoja in v poslovne namene; nekateri uporabljajo tudi tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
(1) Široka paleta uporabnikov in dobaviteljev v Uniji, vključno z akademskimi raziskovalci in podjetji iz različnih sektorjev industrije, uporablja genske vire za namene raziskovanja, razvoja in v poslovne namene; nekateri uporabljajo tudi tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. Raziskovalne in razvojne dejavnosti poleg preučevanja in analiziranja genske ali biokemične sestave genskih virov zajemajo tudi ukrepe za ustvarjanje inovacij in praktičnih načinov uporabe. Uspešno izvajanje Nagojskega protokola je odvisno tudi od tega, kako so se uporabniki in dobavitelji genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja sposobni pogajati in dogovoriti o pogojih za spodbujanje ohranitve biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, razvijanjem zdravil ali razvijanjem virov obnovljive energije, temelječih na biomasi. |
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, biotehnologijo, razvijanjem in proizvodnjo zdravil, kozmetiko ali razvijanjem virov energije, temelječih na biomasi. Genski viri imajo tudi pomembno vlogo pri izvajanju strategij za obnovo poškodovanih ekosistemov in varstvo ogroženih vrst. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Evropska unija priznava medsebojno odvisnost vseh držav v zvezi z genskimi viri za prehrano in kmetijstvo ter prav tako njihov posebni značaj in pomen za doseganje zanesljive preskrbe s hrano po vsem svetu ter za trajnostni razvoj kmetijstva v okviru zmanjševanja revščine in podnebnih sprememb, pri čemer v zvezi s tem potrjuje temeljno vlogo Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo in Komisije FAO za rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo. |
Obrazložitev | |
Pomen genskih virov za prehrano in kmetijstvo za zanesljivo preskrbo s hrano ter njihov pomen za prilagajanje na podnebne spremembe bi bilo treba omeniti v uredbi. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) Raziskave o genskih virih se postopoma širijo na nova področja, zlasti na oceane, ki so še vedno najmanj raziskano in najbolj nepoznano okolje na zemlji. Globine oceanov so poslednja meja na našem planetu in zanimanje zanje je na področju raziskovanja in izkoriščanja virov čedalje večje. V tem okviru je preučevanje izredne biotske raznolikosti morskih ekosistemov v velikih globinah novo področje raziskav, ki je zelo obetajoče pri odkrivanju genskih virov, ki bi se lahko uporabljali za najrazličnejše namene. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2c) Uveljavljena je praksa izmenjave vseh rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo za namene raziskav, gojenja in usposabljanja pod pogoji tipskega sporazuma o prenosu materiala (SMTA), ki je bil oblikovan na podlagi Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ITPGRFA), kot določa memorandum o soglasju za ustanovitev Integriranega sistema Evropske genske banke (AEGIS); v skladu s členom 4.3 Nagojskega protokola se priznava, da takšna praksa podpira cilje konvencije in Nagojskega protokola ter ni v nasprotju z njimi. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Tradicionalno znanje, ki ga imajo avtohtone in lokalne skupnosti, lahko prispeva pomembne ključne informacije za znanstveno odkrivanje zanimivih genskih in biokemijskih značilnosti genskih virov. |
(3) Tradicionalno znanje, ki ga imajo avtohtone in lokalne skupnosti, lahko prispeva pomembne ključne informacije za znanstveno odkrivanje morebitno dragocenih genskih in biokemijskih značilnosti genskih virov, vključno z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, katerih tradicionalni način življenja je pomemben za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. Pravice teh skupnosti, določene s Konvencijo št. 169 Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih in Deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, ki jo je generalna skupščina ZN sprejela leta 2007, je treba spoštovati, kar morajo omogočiti tudi izvedbeni ukrepi EU. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe je usklajen s členom 8 Konvencije o biološki raznovrstnosti in zakonodajo Združenih narodov. Avtohtone in lokalne skupnosti veliko prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti in situ prek ohranjanja in uporabe tradicionalnega znanja, zato bi jih bilo treba kot take tudi priznati. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Pomembno je opozoriti na to, da v skladu z Evropsko patentno konvencijo ni mogoče podeliti patentov za rastlinske sorte in živalske pasme ter biološke postopke vzgoje rastlin in živali. Če izumi temeljijo na genskih virih ali na njihovih sestavinah, bi bilo treba pri vlogah za patente, ki so med drugim povezane z genskimi viri, proizvodi, vključno z derivati, in postopki, ki izhajajo iz uporabe biotehnologije, ter tradicionalnim znanjem v zvezi z genskimi viri, navesti vire, ustrezne organe obvestiti o njihovem izvoru in vloge posredovati pristojnemu organu. Enaka obveznost bi morala veljati za pravice za nove rastlinske sorte. |
Obrazložitev | |
Pomembno je poudariti ključen pomen prepovedi patentiranja bivanja, kot je določeno v Evropski patentni konvenciji. Za zagotavljanje preglednosti, učinkovitosti in boljšega spremljanja bi bilo treba v vlogah za patente navesti genske vire in njihov izvor. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3b) Pristojnost in odgovornost za praktično izvajanje ukrepov za zaščito avtohtonih in lokalnih skupnosti v Uniji v dogovorih o delitvi dostopa in koristi bi ohranile države članice in njihova sodišča. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4a) Genske vire bi bilo treba ohraniti in situ, njihova raba bi morala biti trajnostna, koristi, ki izhajajo iz njihove rabe, pa bi morale biti pravično razdeljene. To bi pripomoglo k izkoreninjenju revščine in posledično k napredku pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, kot so zapisani v preambuli Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol), ki so ga 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Kot pogodbenice Konvencije so Unija in večina držav članic podpisale Nagojski protokol. Podpirati bi bilo treba zmogljivosti za učinkovito izvajanje tega protokola. |
Obrazložitev | |
Ne smemo pozabiti, kolikšen del svetovnega prebivalstva je glede vira dohodkov neposredno odvisen od biotske raznovrstnosti. Posledice napačnega pristopa h genskim virom v najrevnejših regijah sveta bi bile za tamkajšnje prebivalstvo uničujoče. Nagojski protokol priznava to dejstvo, zato bi ga bilo treba ustrezno izvajati. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4b) Delitev koristi bi bilo treba obravnavati v okviru tega, da so države v razvoju z veliko biotsko raznovrstnostjo vodilne pri oskrbi z genskimi viri, medtem ko večina uporabnikov prihaja iz razvitih držav. Dostop in delitev koristi lahko poleg možnega doprinosa k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti prispevata k izkoreninjenju revščine in okoljski trajnosti in posledično k napredku pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, kot so zapisani v preambuli Nagojskega protokola. Izvajanje Nagojskega protokola bi moralo biti usmerjeno tudi v koriščenje teh možnosti. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4c) Pravica do hrane, ki je zapisana v 25. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in 11. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, in pravica do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda iz 12. člena omenjenega pakta sta izrednega pomena in jo je treba zmeraj varovati. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4d) Tako kot genske vire je tudi z njimi povezano tradicionalno znanje najpogosteje mogoče najti v državah v razvoju, zlasti pri avtohtonih in lokalnih skupnostih. Pravice teh skupnosti, kot so določene v Konvenciji št. 169 Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih in tudi Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela leta 2007, je treba spoštovati, kar morajo omogočiti izvedbeni ukrepi Unije. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Konvencija priznava, da imajo države suverene pravice nad naravnimi viri, najdenimi na območju njihove jurisdikcije, in pristojnost, da določajo dostop do svojih genskih virov. Konvencija vse pogodbenice zavezuje k omogočanju dostopa do genskih virov, nad katerimi imajo suverene pravice. Prav tako pogodbenice zavezuje k sprejemanju ukrepov za pošteno in pravično delitev rezultatov raziskav in razvoja ter koristi, ki izhajajo iz komercialne in druge rabe genskih virov, s pogodbenico, ki je te vire zagotovila. Takšna delitev poteka pod medsebojno dogovorjenimi pogoji. Konvencija obravnava tudi dostop in delitev koristi v zvezi z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so relevantni za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. |
(5) Konvencija priznava, da imajo države suverene pravice nad naravnimi viri, najdenimi na območju njihove jurisdikcije, in pristojnost, da določajo dostop do svojih genskih virov. Konvencija vse pogodbenice zavezuje k omogočanju dostopa tretjim strankam do genskih virov za okolju prijazno rabo, nad katerimi imajo suverene pravice. Prav tako pogodbenice zavezuje k sprejemanju ukrepov za pošteno in pravično delitev rezultatov raziskav in razvoja ter koristi, ki izhajajo iz komercialne in druge rabe genskih virov, s pogodbenico, ki je te vire zagotovila. Takšna delitev poteka v skladu z zahtevo po soglasju države, iz katere viri izvirajo, s predhodnim obveščanjem, koristi pa so razdeljene v skladu z medsebojno dogovorjenimi pogoji. Konvencija obravnava tudi dostop in delitev koristi v zvezi z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so relevantni za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. Genske vire je treba uporabljati uravnoteženo in trajnostno, pri tem pa morajo biti zakonito udeležene tudi lokalne skupnosti, saj si bodo pogodbenice samo tako pravično in pošteno delile priložnosti, napredek in koristi od uporabe teh virov. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Nagojski protokol znatno razširja splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi koristi za uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri. |
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Nagojski protokol natančneje opredeljuje splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi denarnih in nedenarnih koristi za uporabo in kakršno koli posledično komercializacijo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Nagojski protokol se uporablja za genske vire, ki sodijo v področje uporabe člena 15 Konvencije, medtem ko je področje uporabe njenega člena 4 širše. To pomeni, da ta protokol ne zajema celotnega področja uporabe člena 4, denimo dejavnosti, ki se izvajajo na morskih območjih, ki ne sodi v nacionalno jurisdikcijo. Vendar Nagojski protokol ne vsebuje ničesar, kar bi pogodbenicam onemogočalo, da svoja načela razširijo na dejavnosti, ki se izvajajo na teh območjih. |
Obrazložitev | |
Področje uporabe Nagojskega protokola je ožje kot področje uporabe konvencije o biološki raznovrstnosti ter ne zajema dejavnosti, ki se odvijajo zunaj nacionalnih teritorialnih voda, kot je izkoriščanje zunaj izključne gospodarske cone. Vendar lahko Unija v tej uredbi to področje uporabe razširi in člen 10 protokola dejansko navaja možnost sprejetja nadaljnjih mehanizmov v primerih, ko po predhodnem obveščanju ni mogoče pridobiti soglasja. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Pomembno je določiti jasen in oprijemljiv okvir za izvajanje Nagojskega protokola, ki bi moral izboljšati priložnosti, ki so na voljo raziskovalnim dejavnostim, temelječim na virih iz narave, in razvojnim dejavnostim v Uniji. Prav tako je bistveno preprečiti uporabo protizakonito pridobljenih genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja v Uniji in podpreti učinkovito izvajanje obveznosti delitve koristi, določenih v obojestransko dogovorjenih pogojih med uporabniki in tistimi, ki vire zagotavljajo. |
(8) Pomembno je določiti jasen in oprijemljiv okvir za izvajanje Nagojskega protokola in ustreznih določb konvencije, ki bi morale podpirati njegov glavni cilj, to je ohranitev biotske raznovrstnosti, trajnostno rabo njenih sestavnih delov in pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov. To vključuje preprečevanje uporabe protizakonito pridobljenih genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja v Uniji. Prav tako je nujno treba izboljšati priložnosti, ki so na voljo raziskovalnim dejavnostim, temelječim na virih iz narave, in razvojnim dejavnostim v Uniji, zlasti z izboljšanjem pogojev za pravno varnost v zvezi z uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Uporabo nepooblaščeno pridobljenih genskih virov ali nepooblaščeno uporabo ali naknadno komercializacijo proizvodov na podlagi takšnih virov ali s tem povezanega tradicionalnega znanja bi bilo treba prepovedati. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8b) Okvir, ki se ustvari s to uredbo, je potreben tudi za krepitev zaupanja med pogodbenicami, avtohtonimi in lokalnimi skupnostmi ter interesnimi skupinami, ki sodelujejo pri dostopu do genskih virov in delitvi njihovih koristi. |
Obrazložitev | |
Velika večina genskih virov je v južnih državah, kjer so prebivalci velikokrat tesno povezani z biotsko raznovrstnostjo. Učinkovita uredba bo povečala zaupanje naših zunanjih partnerjev in tako evropskim uporabnikom zagotovila trajnosten dostop do genskih virov. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila, ki izvajajo Nagojski protokol, uporabljala samo za tiste genske vire oziroma tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih je bil dostop omogočen po začetku veljave Nagojskega protokola v Uniji. |
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila o izvajanju Nagojskega protokola uporabljala samo za nove pridobitve ali uporabo genskih virov oziroma tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, do katerih je prišlo po začetku veljavnosti Nagojskega protokola v Uniji. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Pomembno je opredeliti, v skladu z Nagojskim protokolom, da se uporaba genskih virov nanaša na raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z gensko ali biokemijsko sestavo vzorcev genskega materiala, kar vključuje raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z izoliranimi sestavami, pridobljenimi iz genskega materiala, do katerega je bil omogočen dostop v državi pogodbenici Nagojskega protokola. |
(11) Pomembno je opredeliti, v skladu z Nagojskim protokolom, da se uporaba genskih virov nanaša na raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z gensko ali biokemijsko sestavo genskih virov. Raziskave in razvoj bi bilo treba razumeti kot preiskovanje in preučevanje genske in biokemične sestave genskih virov, da bi se opredelila dejstva in zaključki, vključno z inovacijami in praktičnimi načini uporabe. |
Obrazložitev | |
“Research and development” as understood in the context of the Nagoya Protocol is in line with Art. 31(1) of the Vienna Convention on the Law of Treaties. | |
The unclear definition of ‘use/utilization’ as given in Art. 3(6) opens up a dangerous spectrum of interpretations. The definition of ‘utilization’ from the Protocol shall be employed. Consistent use of the term needs to be ensured. Here, the definition of “use of genetic resources” under Art.3 of the Regulation shall be reflected to avoid misleading interpretation and to be in line with the definition of “utilization” in Art. 2 of the Protocol. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter, kjer je primerno, da se koristi delijo. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji ni primerno zavezati vseh uporabnikov k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Zato je treba določiti samo najosnovnejše značilnosti ukrepov za primerno skrbnost. Posamezne odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo glede orodij in ukrepov, ki se uporabljajo za ravnanje s primerno skrbnostjo, bi bilo treba podpreti s priznanjem najboljših praks in dopolnilnih ukrepov v podporo sektorskim kodeksom ravnanja, vzorčnim pogodbenim klavzulam in smernicam, da se poveča pravna varnost in znižajo stroški. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. |
(14) Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter da se koristi delijo. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji ni primerno zavezati vseh uporabnikov k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Posamezne odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo glede orodij in ukrepov, ki se uporabljajo za ravnanje s primerno skrbnostjo, bi bilo treba podpreti s priznanjem dobrih praks, sektorskimi kodeksi ravnanja, vzorčnimi pogodbenimi klavzulami in smernicami, da bi se povečala pravna varnost in znižali stroški. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Uspešno izvajanje Nagojskega protokola je odvisno od tega, ali se uporabniki genskih virov in tradicionalnega znanja in tisti, ki jih zagotovijo, s pogajanji medsebojno dogovorijo o pogojih, ki ne bodo privedli le do pravične delitve koristi, temveč bodo tudi prispevali k doseganju širšega cilja Nagojskega protokola, in sicer pomoči pri ohranitvi biotske raznovrstnosti. |
Obrazložitev | |
Cilji Nagojskega protokola iz člena 1 se navezujejo tudi na to, da naj bi delitev koristi od genskih virov prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnosti uporabi njihovih sestavnih delov. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Najboljše prakse, ki so jih razvili uporabniki, imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju ukrepov za primerno skrbnost, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola z visoko pravno varnostjo in nizkimi stroški. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti nadgrajevanje obstoječih kodeksov ravnanja v zvezi z dostopom in delitvijo koristi, ki so bili razviti za akademski sektor in različne industrije. Zvezam uporabnikov bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, naj odloči, ali se določena kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jo zveza nadzira, lahko prizna kot najboljša praksa. Pristojni organi držav članic bi morali upoštevati, da če uporabniki izvajajo priznane najboljše prakse, se s tem zmanjša tveganje za uporabnikovo neizpolnjevanje zahtev, kar pa upravičuje zoževanje pregledov skladnosti. Enako bi moralo veljati za najboljše prakse, ki jih sprejme kolektiv pogodbenic Nagojskega protokola. |
črtano |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Uporabniki bi na določenih točkah verige dejavnosti, ki so sestavni del uporabe, morali izjaviti, da so ravnali s primerno skrbnostjo. Točke, primerne za take izjave, so točka, ko uporabnik prejme javna sredstva za raziskovanje, točka, ko se zaprosi za dovoljenje za prodajo izdelka, pridobljenega na podlagi genskih virov, ali, v primeru, da dovoljenje za prodajo ni potrebno, čas, ko se izdelek trži. Zlasti velja, da izjava, podana ob prošnji za dovoljenje za trženje, ne bi bila del samega postopka odobritve in bi bila naslovljena na pristojne organe, kot jih določa ta uredba. |
(17) Uporabniki bi na določenih točkah verige dejavnosti morali izjaviti, da so ravnali s primerno skrbnostjo, in predstaviti dokaze za to. Točke, primerne za take izjave, so pridobitev soglasja s predhodnim obveščanjem in določitev medsebojno dogovorjenih pogojev, prejetje sredstev za raziskovanje ob vložitvi vloge za pravice intelektualne lastnine pri ustreznih nacionalnih, regionalnih ali mednarodnih ustanovah, trenutek, ko se zaprosi za dovoljenje za prodajo izdelka, pridobljenega na podlagi genskih virov, ali, v primeru, da dovoljenje za prodajo ni potrebno, čas, ko se izdelek trži. Zlasti velja, da izjava, podana ob vložitvi vloge za pravice intelektualne lastnine ali prošnje za dovoljenje za trženje, ne bi bila del samega postopka odobritve in bi bila naslovljena na pristojne organe, kot jih določa ta uredba. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Zbiranje genskih virov v naravi večinoma izvajajo univerzitetni raziskovalci ali zbiralci za nekomercialne namene. V veliki večini primerov in v skoraj vseh sektorjih se dostop do na novo zbranih genskih virov pridobi prek posrednikov, zbirk, ali agentov, ki pridobijo genske vire v tretjih državah. |
(18) Zbiranje genskih virov v naravi večinoma izvajajo zasebni zbiralci in podjetja, pogosto za komercialne namene, ter akademski raziskovalci ali znanstvene ustanove za nekomercialne namene. V veliki večini primerov in v skoraj vseh sektorjih se dostop do na novo zbranih genskih virov pridobi prek posrednikov, zbirk ali agentov, ki pridobijo genske vire v tretjih državah, tako na komercialen kot na nekomercialen način. Ta uredba bi morala zagotoviti, da vse udeležene strani upoštevajo določbe medsebojno dogovorjenih pogojev za začetni dostop, kar zadeva prenos na tretje stranke. V številnih primerih bi lahko bili za posledično uporabo ali komercializacijo potrebni novi vzajemno dogovorjeni pogoji. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Zbirke so večji dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Vzpostaviti je treba sistem zanesljivih zbirk Unije. Ta bi zagotavljal, da zbirke, vključene v register registriranih zbirk Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov tretjim osebam samo z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem zanesljivih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot zanesljiva zbirka Unije. Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. |
(19) Zbirke so v večini najbolj dostopni dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Kot dobavitelji lahko igrajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči ostalim uporabnikom v verigi nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti. Za dosego tega bi bilo treba vzpostaviti sistem registriranih zbirk Unije. Ta zagotavlja, da zbirke, registrirane na ravni Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov tretjim osebam samo z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem registriranih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot registrirana zbirka Unije, vključno z dokazovanjem sposobnosti spoštovanja širših ciljev Nagojskega protokola v zvezi z doseganjem poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in v zvezi s prispevanjem k ohranitvi biotske raznovrstnosti; Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. |
Obrazložitev | |
Poudariti je treba, da pogoji za to, da se zbirke obravnavajo kot zanesljive zbirke Unije, ne bi smeli biti zgolj tehnični. Prvi pogoj, ki ga mora zbirka izpolnjevati, da se obravnava kot zanesljiva, je, da omogoča pošteno in pravično delitev koristi. | |
Izraz „zanesljiv“ je težka beseda, zato bi bil primernejši bolj nevtralen izraz, kot je na primer „registriran“. | |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Registrirane zbirke Unije bi morale slediti ciljem Nagojskega protokola. Prispevati bi morale k širjenju ozaveščenosti in izgradnji zmogljivosti v skladu z 21. in 22. členom protokola, in sicer v meri, ki jo dopuščajo viri, ki so na voljo. Pristojni organi lahko preučijo možnost nudenja sredstev zbirkam za izvajanje teh dejavnosti. Vsaka registrirana zbirka Unije bi morala sodelovati v prizadevanjih za dokumentiranje tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri, in sicer v sodelovanju z avtohtonimi in lokalnimi skupnostmi, organi, antropologi in drugimi ustreznimi akterji. To znanje bi bilo treba obravnavati ob doslednem spoštovanju ustreznih pravic. Informacije o znanju bi bilo treba objaviti, če to služi zaščiti teh pravic in jih v nobenem primeru ne izpodbija ali ogroža. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Pristojni organi držav članic bi morali preveriti, ali uporabniki izpolnjujejo svoje obveznosti. V tem okviru bi morali pristojni organi sprejeti mednarodno priznana potrdila o skladnosti kot dokaz, da so bili zajeti genski zakonito pridobljeni in vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji. Pristojni organi bi morali tudi hraniti podatke o opravljenih pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju. |
(20) Pristojni organi držav članic bi morali preveriti, ali uporabniki izpolnjujejo svoje obveznosti. V tem okviru bi morali pristojni organi sprejeti mednarodno priznana potrdila o skladnosti kot dokaz, da so bili zajeti genski zakonito pridobljeni in vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji. Kadar mednarodno potrdilo ni na voljo, bi bilo treba sprejeti druge zakonsko sprejemljive oblike kot dokaz o skladnosti, da so bili zajeti genski viri zakonito pridobljeni in vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji. Pristojni organi bi morali tudi hraniti podatke o opravljenih pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Evropska unija bi si morala dejavno prizadevati za doseganje ciljev Nagojskega protokola v zvezi z večstranskimi mehanizmi delitve koristi na svetovni ravni, da bi tako povečali sredstva za podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov na svetovni ravni. |
Obrazložitev | |
V tem obdobju pod okriljem Konvencije o biološki raznovrstnosti potekajo mednarodna pogajanja o izvajanju večstranskega mehanizma delitve koristi na svetovni ravni v skladu s členom 10 Nagojskega protokola. Unija sodeluje v teh pogajanjih in bi morala svojo predanost pokazati z izvajanjem svojih ciljev v okviru sklada Unije za delitev koristi še pred vzpostavitvijo mehanizmov na svetovni ravni in s tem prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22b) Unija bi morala izvajati načelo delitve koristi, kot je zapisano v členu 10 Nagojskega protokola, dokler ne bo vzpostavljen večstranski mehanizem na svetovni ravni, predviden v Nagojskem protokolu. Dokler slednji ne bo vzpostavljen, bi bilo treba vzpostaviti sklad Unije za delitev koristi, ki bi zbiral prispevke iz delitve koristi in jih namenjal za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za določitev podrobnih meril in pravil v zvezi z delitvijo koristi v primerih, kadar ni mogoče določiti države izvora teh virov ali kadar ni mogoče podeliti ali pridobiti soglasja po predhodnem obveščanju. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti istočasno, pravočasno in na ustrezen način predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se zagotovijo smernice v zvezi z določbami o delegiranih aktih glede delitve koristi od genskih virov, ki izhajajo iz območij zunaj nacionalne sodne pristojnosti, ali glede primerov, ko države izvora ali vzajemno dogovorjenih pogojev ni mogoče določiti, ter v zvezi z mehanizmi skladnosti in vzpostavitvijo sklada Unije za delitev koristi. | |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Platforma Unije za dostop bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa, poenostavljenemu dostopu za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk v Uniji, dostopu zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavi najboljših praks. |
(23) Platforma Unije za dostop in pošteno in pravično delitev koristi bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa in delitve koristi, poenostavljenemu dostopu in delitvi koristi za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk in delitve koristi v Uniji, dostopu deležnikov iz Unije v tretjih državah in delitvi koristi ter izmenjavi najboljših praks. Platforma Unije bi morala v celoti upoštevati pristojnosti držav članic in si po potrebi v skladu z Nagojskim protokolom prizadevati za vključitev avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Obrazložitev | |
Določbe protokola o dostopu do virov izrecno navajajo interese avtohtonih in lokalnih skupnosti, zato je prav, da so navedeni tudi v uredbi. | |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba določa pravila, ki urejajo dostop in delitev koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalno znanje v zvezi z njimi v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteno in pravično delitev koristi, ki izvirajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). |
Ta uredba določa pravila, ki urejajo skladnost z dostopom in delitvijo koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalnim znanjem v zvezi z njimi, v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Cilj te uredbe je poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in s tem doprinos k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). |
Obrazložitev | |
Pomembno je opozoriti na cilj Nagojskega protokola iz njegovega člena 1 in cilje Konvencije o biološki raznovrstnosti, na kateri temelji. | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta uredba določa obveznosti uporabnikov genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. Sistem za izvajanje Nagojskega protokola, ki je vzpostavljen s to uredbo, vključuje tudi ureditev, ki uporabnikom olajšuje izpolnjevanje obveznosti, in okvir za predpise o spremljanju in nadzoru, ki jih oblikujejo in izvajajo države članice Unije. Uredba prav tako vključuje določbe o spodbujanju dejavnosti akterjev za krepitev ozaveščenosti o pomenu genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi ter pomenu vprašanj dostopa in delitve koristi ter dejavnosti za podporo izgradnji zmogljivosti v državah v razvoju, v skladu z določbami Nagojskega protokola. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba se uporablja za genske vire, nad katerimi članice izvršujejo suverene pravice, in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
Ta uredba se uporablja za genske vire, nad katerimi članice izvršujejo suverene pravice, in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa ali ki se uporabljajo po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri ter posledično uporabo in komercializacijo. |
Ta uredba ne velja za genske vire, za katere dostop in delitev koristi upravlja poseben mednarodni instrument, katerega pogodbenica je Unija. |
Ta uredba ne velja za genske vire, za katere dostop in delitev koristi upravlja poseben mednarodni instrument, katerega pogodbenica je Unija. |
|
Ta uredba ne velja za genske vire iz države izvora, ki se je odločila, da ne bo sprejela nacionalnih pravil o dostopu v skladu z veljavnimi zahtevami Nagojskega protokola, ali za trgovino z osnovnimi proizvodi na splošno. Ustrezno bi bilo treba upoštevati sedanje koristno in ustrezno delo ali prakse v okviru drugih mednarodnih organizacij. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) „genski viri“ pomeni genski material z dejansko ali potencialno vrednostjo; |
(3) „genski viri“ pomeni genski material z dejansko ali potencialno vrednostjo ali njegove derivate; |
Obrazložitev | |
Derivati predstavljajo pomemben del genskih virov in bi jih morala ta uredba izrecno urejati. | |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) „derivat“ pomeni v naravi prisotno biokemijsko spojino, ki je posledica genskega izraza ali metabolizma bioloških ali genskih virov, tudi če ne vsebuje funkcionalnih enot dednosti; |
Obrazložitev | |
S tem predlogom spremembe se doda opredelitev iz člena 2 Nagojskega protokola. | |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi; |
(5) „uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi ali posledično trži genske vire ali produkte, ki na teh virih temeljijo, ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi; |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov; |
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov, tudi z uporabo biotehnologije; |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) „komercializacija“ za namene te uredbe pomeni prvo dajanje izdelka na trg Skupnosti; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6b) „biotehnologija“ pomeni vsako uporabo tehnologije, ki uporablja biološke sisteme, žive organizme ali njihove derivate za izdelovanje ali prilagajanje proizvodov ali postopkov za posebno uporabo; |
Obrazložitev | |
S tem predlogom spremembe se doda opredelitev iz člena 2 Nagojskega protokola. | |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) „protizakonito pridobljeni genski viri“ pomeni genske vire in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, pridobljene v nasprotju z mednarodno in nacionalno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi, veljavno v državi izvora; |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) „mednarodno priznano potrdilo o skladnosti“ pomeni dovoljenje za dostop ali enakovreden dokument, ki ga izda pristojni nacionalni organ v skladu s členom 6(3)(e) Nagojskega protokola, ki je na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi; |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) „posredovalni mehanizem za informacije o dostopu in delitvi koristi“ pomeni portal za globalno izmenjavo informacij, vzpostavljen v skladu s členom 14(1) Nagojskega protokola. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Uporaba nezakonito pridobljenih genskih virov je v Uniji prepovedana. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami, ter, kjer je primerno, da se koristi pošteno in pravično delijo na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo določene informacije, ki so relevantne za dostop in delitev koristi. |
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da se do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi dostopa s soglasjem s predhodnim obveščanjem in na podlagi vzajemno dogovorjenih pogojev, kakor je opredeljeno v veljavni zakonodaji o dostopu in delitvi koristi ali z regulativnimi zahtevami, ter, kjer je primerno, da se koristi pošteno in pravično delijo na podlagi teh dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo vse informacije in dokumente, ki so relevantni za dostop in delitev koristi in skladnost z določbami te uredbe. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Genski viri in tradicionalno znanje v zvezi z njimi se drugim uporabnikom posredujejo le, če je to v skladu z mednarodno priznanim potrdilom o skladnosti in medsebojno dogovorjenimi pogoji ali s soglasjem po predhodnem obveščanju in medsebojno dogovorjenimi pogoji. Če ni medsebojno dogovorjenih pogojev ali če naslednji uporabniki predvidijo uporabo teh genskih virov ali tradicionalnega znanja pod pogoji, ki niso zajeti v predhodno dogovorjenih pogojih, morajo ti uporabniki pridobiti medsebojno dogovorjene pogoje iz države izvora. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1b. Za genske vire, pri katerih države izvora ni mogoče določiti ali kadar ni mogoče podeliti ali pridobiti soglasja po predhodnem obveščanju, novi uporabniki zagotovijo delitev koristi skladu Unije za delitev koristi, ki je namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, dokler ne bo v skladu s členom 10 Nagojskega protokola ustanovljen večstranski mehanizem delitve koristi na svetovni ravni. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Uporabniki: |
2. Uporabniki: |
(a) iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo informacije o: |
(a) iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo informacije o mednarodno priznanem potrdilu o skladnosti v primeru genskih virov, pridobljenih od pogodbenic Nagojskega protokola, ki imajo reguliran dostop do svojih genskih virov v skladu s členom 6 Nagojskega protokola, ter o vsebini medsebojno dogovorjenih pogojev ali informacije o: |
(1) datumu in kraju dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
(1) datumu in kraju dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
(2) opisu genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi uporabljenimi viri, vključno z razpoložljivimi edinstvenimi identifikatorji; |
(2) opisu genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi uporabljenimi viri, vključno z razpoložljivimi edinstvenimi identifikatorji; |
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni, ter naslednjih uporabnikih genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni, ter naslednjih uporabnikih genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
(4) prisotnosti ali odsotnosti pravic in obveznosti, ki se nanašajo na dostop in delitev koristi; |
(4) prisotnosti ali odsotnosti pravic in obveznosti, ki se nanašajo na dostop in delitev koristi; |
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; |
(5) dovoljenjih za dostop in medsebojno dogovorjenih pogojih, vključno z ureditvijo delitve koristi, kadar je to primerno; |
|
(6) uporabi zahtev o dostopu in delitvi koristi iz specializiranih mednarodnih instrumentov v smislu člena 2, ki bi lahko omejevale ali zmanjšale obveznosti uporabnikov iz te uredbe. V tem primeru je v informacijah zapisano tudi, da uporabo urejajo specializirani instrumenti. |
(b) pridobijo dodatne informacije ali dokaze, če obstaja negotovost glede zakonitosti dostopa in uporabe ter |
(b) pridobijo dodatne informacije ali dokaze, če obstaja negotovost glede zakonitosti dostopa in uporabe ter |
(c) pridobijo ustrezno dovoljenje za dostop, vzpostavijo medsebojno dogovorjene pogoje ali prekinejo uporabo, če se zdi, da dostop ni bil v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami. |
(c) pridobijo ustrezno dovoljenje za dostop, vzpostavijo medsebojno dogovorjene pogoje ali prekinejo uporabo, če se zdi, da dostop ni bil v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Uporabniki hranijo informacije, pomembne za dostop in delitev koristi, dvajset let po koncu obdobja uporabe. |
3. Uporabniki hranijo informacije, pomembne za dostop in delitev koristi, dvajset let po koncu obdobja uporabe ali kasnejšega trženja. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a, da se določi ukrepe za delitev koristi v skladu z odstavkom 4a do ...1. Ta pravila zahtevajo delitev koristi vsaj na ravni najboljše prakse v zadevnem sektorju in zagotavljajo pogoje za delitev nedenarnih koristi. |
|
____________________ |
|
1 UL: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4b. Uporabniki pri pogajanjih o medsebojno dogovorjenih pogojih s tistimi, ki zagotavljajo genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi, skušajo zagotoviti, da ti pogoji prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov ter k prenosu tehnologije v države v razvoju. |
Obrazložitev | |
Cilji Nagojskega protokola iz člena 1 se navezujejo tudi na to, da naj bi delitev koristi od genskih virov prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov. V členu 1 je izrecno naveden prenos tehnologije. Ker se bosta morala tisti, ki zagotovi genske vire in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, in uporabnik skupaj dogovoriti o medsebojno dogovorjenih pogojih, morata skupaj zagotoviti, da bodo ti pogoji povečali biotsko raznovrstnost, ne pa je zmanjšali. | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 5 |
črtano |
Zanesljive zbirke Unije |
|
1. Komisija vzpostavi in vodi register zanesljivih zbirk Unije. Ta register je na spletu, enostavno dostopen za uporabnike, ter vključuje zbirke genskih virov, ki izpolnjujejo merila za zanesljive zbirke Unije. |
|
2. Vsaka država članica na zahtevo zbirke pod njeno jurisdikcijo prouči možnost vključitve te zbirke v register zanesljivih zbirk Unije. Država članica po preverjanju, da zbirka izpolnjuje merila iz odstavka 3, nemudoma obvesti Komisijo o imenu, kontaktnih podatkih in vrsti zbirke. Komisija tako prejete informacije nemudoma vključi v register zanesljivih zbirk Unije. |
|
3. Da se zbirka vključi v register zanesljivih zbirk Unije, lastnik zbirke dokaže njeno zmožnost, da: |
|
(a) uporablja standardizirane postopke za izmenjavo vzorcev genskih virov in s tem povezanih informacij z drugimi zbirkami ter za zagotavljanje vzorcev genskih virov in s tem povezanih informacij tretjim osebam za njihovo uporabo; |
|
(b) zagotavlja vzorce genskih virov in z njimi povezane informacije tretjim osebam za njihovo uporabo le z dokumentacijo dokazil, da so viri in informacije pridobljeni v skladu z veljavnimi zakonskimi zahtevami in, kjer je to primerno, medsebojno dogovorjenimi pogoji za pošteno in pravično delitev koristi; |
|
(c) vodi evidenco vseh vzorcev genskih virov in z njimi povezanih informacij, dobavljenih tretjim osebam za njihovo uporabo; |
|
(d) vzpostavi ali uporabi edinstvene identifikatorje za vzorce genskih virov, dobavljenih tretjim osebam; |
|
(e) uporabi ustrezna orodja za sledenje in spremljanje izmenjave vzorcev genskih virov in z njimi povezanih informacij z drugimi zbirkami. |
|
4. Države članice redno preverjajo, da vsaka zbirka pod njihovo jurisdikcijo, ki je vključena v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito uporablja ukrepe iz odstavka 3. |
|
Države članice nemudoma obvestijo Komisijo, če zbirka pod njihovo jurisdikcijo, ki je vključena v register Unije, ni več v skladu z odstavkom 3. |
|
5. Kjer obstaja dokaz, da zbirka, vključena v register zanesljivih zbirk Unije, ne uporablja ukrepov iz odstavka 3, zadevna država članica v dialogu z lastnikom zadevne zbirke nemudoma opredeli sanacijske ukrepe. |
|
Komisija odstrani zbirko iz registra zanesljivih zbirk Unije, če je bilo zlasti na podlagi informacij, predloženih v skladu z odstavkom 4, ugotovljeno, da se zbirka, vključena v register zanesljivih zbirk Unije, sooča s pomembnimi ali trajnimi težavami pri doseganju skladnosti z odstavkom 3. |
|
6. Komisija je pooblaščena, da sprejme izvedbene akte, s katerimi se vzpostavijo postopki za izvajanje odstavkov 1 do 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). |
|
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Komisija sproti posodablja ta seznam. |
2. Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Tega sproti posodablja. Posebna pozornost se nameni najbolj oddaljenim regijam zaradi bogastva in krhkosti genskih virov na njihovem ozemlju, da bi preprečili čezmerno izkoriščanje. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Kontaktna točka, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 3, zagotovi posvetovanje z ustreznimi organi Unije, ustanovljenimi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 338/971, in nacionalnimi organi, ki jo izvajajo. |
|
__________ |
|
1 UL L 61, 03.03.1997, str. 1. |
Obrazložitev | |
Uredba Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi je na splošno znana kot Uredba EU o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Vzpostavitev mehanizma, ki bi zagotovil učinkovito usklajevanje med nacionalnimi organi, ki so pristojni za izvajanje konvencije CITES in Nagojskega protokola, je nujna za učinkovito obravnavanje nezakonite in netrajnostne trgovine. | |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3b. Pristojni organi in kontaktna točka za dostop in delitev koristi zagotovijo svetovanje javnosti in potencialnim uporabnikom, ki iščejo informacije o izvajanju te uredbe in o pomembnih določbah konvencije in Nagojskega protokola v Uniji. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice in Komisija zahtevajo od vseh prejemnikov javnega financiranja raziskav, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, da izjavijo, da bodo ravnali s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4. |
črtano |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Uporabniki pristojnim organom, določenim v skladu s členom 6(1), podajo izjavo, da so ravnali s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4, bodisi istočasno s prošnjo za dovoljenje za trženje proizvoda, razvitega na podlagi genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri, bodisi v času trženja, kadar trg ne zahteva dovoljenja za trženje. |
2. Uporabniki pristojnim organom, določenim v skladu s členom 6(1), podajo izjavo, da so izpolnili zahteve iz člena 4, in posredujejo ustrezne informacije, če: |
|
(a) zagotovijo soglasje po predhodnem obveščanju in se dogovorijo o pogojih; |
|
(b) prejmejo sredstva za raziskave, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi; |
|
(c) vložijo zahtevek za patente ali za pravice v zvezi z novo vrsto rastline pri zadevnih nacionalnih, regionalnih ali mednarodnih institucijah, kar med drugim vključuje uporabljene genske vire, proizvode, vključno z derivati in procese, ki temeljijo na uporabi biotehnologije ali tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri; |
|
(d) vložijo prošnjo za dovoljenje za trženje proizvoda, razvitega na podlagi genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ali |
|
(e) v času trženja, če se ne zahteva dovoljenje za trženje. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pristojni organi vsaki dve leti pošljejo Komisiji informacije, ki so jih prejeli na podlagi odstavkov 1 in 2. Komisija povzame prejete informacije in jih da na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi. |
Pristojni organi preverijo informacije iz točk (b) do (e) odstavka 2, informacije, pridobljene v skladu s tem členom, pa v treh mesecih posredujejo mehanizmu za izmenjavo informacij o dostopu in delitvi koristi, Komisiji, po potrebi pa tudi pristojnim organom zadevne države. Komisija v treh mesecih povzame prejete informacije in jih da na voljo javnosti v lahko dostopnem, odprtem formatu prek spleta.
|
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Najboljše prakse |
črtano |
Vsako združenje uporabnikov lahko Komisiji predloži zahtevek za priznanje kombinacije postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jih je razvilo in jih nadzira, kot najboljšo prakso. Zahtevek se podpre z dokazi in informacijami. |
|
Če Komisija na podlagi informacij in dokazov, ki jih je posredovalo združenje uporabnikov, odloči, da ta posebna kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, kadar jo uporabnik izvaja učinkovito, uporabniku omogoča, da izpolnjuje obveznosti iz členov 4 in 7, podeli priznanje kot najboljša praksa. |
|
Združenje uporabnikov Komisijo obvesti o kakršnih koli spremembah ali posodobitvah priznane najboljše prakse, za katero je bilo dodeljeno priznanje v skladu z odstavkom 2. |
|
Če dokazi, ki jih predložijo pristojni organi držav članic ali drugi virov, kažejo ponavljajoče se primere, ko uporabniki, ki izvajajo najboljšo prakso, ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s to uredbo, Komisija v dialogu z zadevnim združenjem uporabnikov preuči, ali ponavljajoči se primeri neskladnosti kažejo na morebitne pomanjkljivosti najboljše prakse. |
|
Komisija prekliče priznanje najboljše prakse, če je bilo ugotovljeno, da spremembe najboljše prakse ogrožajo sposobnost uporabnika, da izpolnjuje pogoje, določene v členih 4 in 7, ali kadar se ponavljajoči primeri neizpolnjevanja obveznosti uporabnikov nanašajo na pomanjkljivosti v praksi. |
|
Komisija vzpostavi in posodablja spletni register priznanih najboljših praks. Ta register v enem oddelku navaja najboljše prakse, ki jih je Komisija priznala v skladu z odstavkom 2 tega člena, v drugem oddelku pa najboljše prakse, sprejete na podlagi člena 20(2) Nagojskega protokola. |
|
Komisija je pooblaščena, da sprejme izvedbene akte, s katerimi se vzpostavijo postopki za izvajanje odstavkov 1 do 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). |
|
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pristojni organi izvajajo preglede, da preverijo, ali uporabniki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 7. |
1. Pristojni organi izvajajo preglede, da preverijo, ali uporabniki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 7. |
2. Pregledi iz odstavka 1 tega člena se opravijo v skladu z redno revidiranim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Pri razvoju pristopa, ki temelji na tveganju, države članice upoštevajo, da če uporabnik izvaja najboljšo prakso v skladu s členom 8(2) te uredbe ali v skladu s členom 20(2) Nagojskega protokola, to zmanjša uporabnikovo tveganje za neizpolnjevanje obveznosti. |
2. Pregledi iz odstavka 1 tega člena se opravijo v skladu z redno revidiranim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, katerega najpomembnejša načela določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2. |
3. Poleg tega se pregledi lahko opravijo, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o neupoštevanju te uredbe s strani uporabnikov. |
3. Poleg tega se opravijo dodatni pregledi, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o neupoštevanju te uredbe s strani uporabnikov. |
4. Pregledi iz odstavka 1 vključujejo vsaj: |
4. Pregledi iz odstavka 1 vključujejo vsaj: |
(a) pregled ukrepov, ki jih je sprejel uporabnik za zagotovitev ravnanja s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4; |
(a) pregled ukrepov, ki jih je sprejel uporabnik za zagotovitev ravnanja s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4; |
(b) pregled dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo, da so bile dejavnosti specifične uporabe opravljene s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4; |
(b) pregled dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo, da so bile dejavnosti specifične uporabe opravljene s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4; |
(c) preglede, vključno z revizijami, na kraju samem; |
(c) preglede, vključno z revizijami, na kraju samem; |
(d) preglede primerov, v katerih je moral uporabnik podati izjavo v skladu s členom 7. |
(d) preglede primerov, v katerih je moral uporabnik podati izjavo v skladu s členom 7. |
5. Pristojni organi sprejmejo mednarodno priznano potrdilo o skladnosti kot dokazilo, da je bil dostop do genskega vira, na katerega se nanaša, skladen s soglasjem po predhodnem obveščanju in da so bili vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji, v skladu z nacionalno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali v skladu z zakonskimi zahtevami pogodbenice Nagojskega protokola, ki poda soglasje po predhodnem obveščanju. |
5. Pristojni organi sprejmejo mednarodno priznano potrdilo o skladnosti kot dokazilo, da je bil dostop do genskega vira, na katerega se nanaša, skladen s soglasjem po predhodnem obveščanju in da so bili vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji, v skladu z nacionalno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali v skladu z zakonskimi zahtevami pogodbenice Nagojskega protokola, ki poda soglasje po predhodnem obveščanju. Če mednarodno priznano potrdilo ni na voljo, se kot zadosten dokaz, da so bili zajeti genski viri pridobljeni zakonito in da so bili vzpostavljeni medsebojno dogovorjeni pogoji, upoštevajo druge pravno sprejemljive oblike. |
6. Uporabniki nudijo vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz odstavka 1, zlasti v zvezi z dostopom do objektov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc. |
6. Uporabniki nudijo vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz odstavka 1, zlasti v zvezi z dostopom do objektov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc. |
7. Brez poseganja v člen 11 pristojni organi od uporabnikov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, če so pri pregledih iz odstavka 1 tega člena ugotovljene pomanjkljivosti. |
7. Brez poseganja v člen 11 pristojni organi od uporabnikov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, če so pri pregledih iz odstavkov 1 in 3 tega člena ali po preverjanju v skladu s členom 7(2) ugotovljene pomanjkljivosti. |
Poleg tega lahko države članice glede na naravo ugotovljenih pomanjkljivosti nemudoma sprejmejo začasne ukrepe, med drugim zaseg nezakonito pridobljenih genskih virov in prekinitev dejavnosti specifične uporabe. |
Če ni pozitivnega ali zadovoljivega odziva s strani uporabnika lahko države članice glede na naravo ugotovljenih pomanjkljivosti nemudoma sprejmejo začasne ukrepe, med drugim zaseg nezakonito pridobljenih genskih virov in prekinitev dejavnosti specifične uporabe. Takšni začasni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. |
8. Komisija je pooblaščena, da sprejme izvedbene akte, s katerimi se vzpostavijo postopki za izvajanje odstavkov 1 do 7 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). |
8. Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 14a, s katerimi se vzpostavijo postopki za izvajanje odstavkov 1 do 7 tega člena, in da opredeli postopkovna jamstva, kot je pravica do pritožbe, v skladu z določbami iz člena 7 in členov 9 do 11. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES. |
2. Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES, in sicer prek spleta na enostavno dostopen način. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te kazni lahko vključujejo: |
2. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te kazni lahko vključujejo: |
(a) denarne kazni; |
(a) denarne kazni, ki so sorazmerne z vrednostjo dejavnosti uporabe genskih virov in vsaj dejansko prikrajšajo tiste, ki imajo ekonomske koristi iz naslova kršitve; |
(b) takojšnjo prekinitev dejavnosti specifične uporabe; |
(b) takojšnjo prekinitev dejavnosti specifične uporabe, vključno s trženjem proizvodov, ki temeljijo na genskih virih in tradicionalnem znanju v zvezi z njimi; |
(c) zaseg nezakonito pridobljenih genskih virov. |
(c) zaseg nezakonito pridobljenih genskih virov. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za zagotovitev upoštevanja te uredbe s strani uporabnikov. |
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za okrepitev učinkovitega usklajevanja in zagotovitev upoštevanja te uredbe s strani uporabnikov. Kadar je potrebno zaradi pravilnega izvajanja Nagojskega protokola in te uredbe, poteka sodelovanje tudi z drugimi ustreznimi akterji, vključno z zbirkami, nevladnimi organizacijami in predstavniki avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz člena 9(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. |
2. Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije o organizaciji svojih sistemov pregledov za spremljanje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov iz te uredbe, o hujših pomanjkljivostih, ki so bile ugotovljene med pregledi iz členov 9(4) in 10(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija si prizadeva za ureditev z Evropskim patentnim uradom in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, s katero se zagotovi, da se v registracijo patentov vključijo sklicevanja na genske vire in njihov izvor. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 13 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Platforma Unije za dostop |
Platforma Unije za dostop in delitev koristi |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi ter pošteno in pravično delitev koristi. Države članice, ki nameravajo sprejeti pravila glede dostopa do svojih genskih virov, najprej izvedejo oceno učinka teh pravil in predložijo rezultate te ocene v obravnavo platformi Unije za preverbo v skladu s postopkom iz odstavka 5 tega člena. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavo dobrih praks. |
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, spodbujanju raziskav, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni uporabi biotske raznovrstnosti, zlasti v državah v razvoju, vključno s poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom deležnikov iz Unije v tretjih državah pod medsebojno dogovorjenimi pogoji po pridobitvi soglasja po predhodnem obveščanju, praksami delitve koristi, izvajanjem in nadaljnjim razvojem dobrih praks in delovanjem ureditve reševanja sporov. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Platforma Unije lahko zagotovi nezavezujoče nasvete, navodila ali mnenja o zadevah, za katere je pooblaščena. |
3. Platforma Unije lahko zagotovi nezavezujoče nasvete, navodila ali mnenja o zadevah, za katere je pooblaščena. Pri nasvetih, smernicah ali mnenjih se ustrezno upošteva zahteva po vključitvi zadevnih avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Obrazložitev | |
Člen 6 protokola od pogodbenic zahteva, da po potrebi sprejmejo ukrepe za vključitev avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki imajo pravico do odobritve dostopa. Platforma Unije bi morala te določbe izrecno upoštevati. | |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 14 – točke da, db, dc,dd, de in df (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) sprejmejo ukrepe, s katerimi se – tudi prek obstoječih raziskovalnih programov – podprejo zbirke, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in raznovrstnosti kultur, vendar zanje ni na voljo dovolj sredstev, da bi jih vključili v register Unije; |
|
(db) zagotovijo, da v primeru nezakonite uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ali nespoštovanja zahteve po soglasju po predhodnem obveščanju ali medsebojno dogovorjenih pogojev, ponudniki, ki so pristojni za odobritev dostopa do genskih virov in podpis medsebojno dogovorjenih pogojev, lahko ukrepajo in preprečijo ali zaustavijo takšno uporabo, tudi s sodnimi odredbami, ter zahtevajo odškodnino za kakršno koli povzročeno škodo in po potrebi zaplembo teh genskih virov; |
|
(dc) spodbujajo uporabnike in ponudnike, naj neposredne koristi, ki izhajajo iz uporabe ali trženja genskih virov, usmerijo v ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno uporabo njenih sestavnih delov; |
|
(dd) na zahtevo podprejo regionalno sodelovanje – tudi z gradnjo zmogljivosti – pri delitvi koristi glede čezmejnih genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja; |
|
(de) preučijo potrebo po oblikovanju kataloga razpoložljivih genskih virov, ki izhajajo iz posameznih držav članic, v skladu s členom 7 Konvencije o biološki raznovrstnosti, da se zagotovi boljše poznavanje biotske raznovrstnosti; |
|
(df) podprejo raziskave in izdelavo genskih katalogov v Uniji in tretjih državah. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 14a |
|
Izvajanje pooblastila |
|
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. |
|
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(4b)in člena 9(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …1. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. |
|
3. Pooblastilo iz členov 4a(4) in 9(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
|
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. |
|
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(4a) in členom 9(8), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
|
___________ |
|
1 UL, vstavite datum: datum iz člena 17(1) |
Obrazložitev | |
Delegirani akti so nujni za določitev pravil o delitvi koristi iz uporabe genskih virov, ki izhajajo iz območij zunaj nacionalnih pristojnosti ali katerih države izvora ni mogoče določiti, za postopke pregledov izpolnjevanja obveznosti uporabnikov in izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, ter za vzpostavitev sklada Unije za delitev koristi, saj takšni akti dopolnjujejo nebistvene elemente te uredbe. | |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 15 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 15a |
|
Posvetovalni forum |
|
Komisija zagotovi uravnoteženo udeležbo predstavnikov držav članic in pomembnih organizacij ponudnikov, združenj uporabnikov, medvladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov avtohtonih in lokalnih skupnosti pri izvajanju te uredbe. Udeleženci prispevajo zlasti k opredelitvi in pregledu delegiranih aktov v skladu s členom 4(4a) in členom 9(8) ter k izvajanju členov 5, 7 in 8 in vseh smernic za določitev medsebojno dogovorjenih pogojev. Sestanejo se na posvetovalnem forumu. Poslovnik foruma določi Komisija. |
Obrazložitev | |
Strokovnjaki držav članic in organizacije deležnikov bi morali imeti možnost, da sodelujejo pri izvajanju te uredbe in prispevajo k njemu, kar velja tudi za osnutke delegiranih in izvedbenih aktov. Koncept sledi modelu posvetovalnega foruma v Direktivi o okoljsko primerni zasnovi 2009/125/ES. | |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija vsakih deset let po prvem poročilu na podlagi poročanja in izkušenj z izvajanjem te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe. Pri pripravi poročil Komisija upošteva zlasti upravne posledice za javne raziskovalne zavode, mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja. Upošteva tudi potrebo po nadaljnjih ukrepih Unije glede dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
3. Komisija vsakih pet let po prvem poročilu na podlagi poročanja in izkušenj z izvajanjem te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe. Pri pripravi poročil upošteva zlasti upravne posledice za posebne sektorje, javne raziskovalne zavode, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja. Upošteva tudi potrebo po pregledu izvajanja določb te uredbe v zvezi s tradicionalnim znanjem, povezanim z genskimi viri, glede na razvoj v drugih ustreznih mednarodnih organizacijah in potrebo po nadaljnjih ukrepih Unije glede dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, da bi se izvajali členi 5.2, 6.2, 7 in 12 Nagojskega protokola in spoštovale pravice avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 16a |
|
Sprememba Direktive 2008/99/ES |
|
Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja1 se spremeni z začetkom veljavnosti od …*, kot sledi: |
|
(1) V členu 3 se doda naslednja točka: |
|
„(j) Nezakonito pridobljeni genski viri“ |
|
(2) V Prilogi A se doda naslednja alineja: |
|
„– Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji.“ |
|
__________________ |
|
1 UL L 328, 6.12.2008, str. 28. |
|
* UL: eno leto po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Členi 4, 7 in 9 se začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti te uredbe. |
2. Člen 4(1) do (4) ter člena 7 in 9 se začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti te uredbe. |
- [1] UL C 161, 6.6.2013, str. 73.
OBRAZLOŽITEV
Dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe (Nagojski protokol): izvajanje in ratifikacija s strani Unije (2012/0278(COD)).
SPLOŠNO OZADJE
Izguba biotske raznovrstnosti je čedalje večja in hitrejša. Po raziskavah naj bi vsaki četrti vrsti sesalcev, vsaki osmi ptici in več kot tretjini dvoživk po svetu grozilo izumrtje (IUCN, 2012). V zadnjih petdesetih letih je bilo degradiranih več kot 60 % ekosistemov (FAO, 2010). Poleg vprašanja etične in moralne odgovornosti ima takšen trend tudi bistvene ekonomske in socialne posledice, saj naj bi se svetovni BDP do leta 2050 vsako leto zmanjšal za 7 % (TEEB, 2010).
Paradoksalno je, da je prav biotska raznovrstnost neizčrpen vir inovacij in odkritij na področju znanstvenega raziskovanja, tehnoloških aplikacij ali zdravstvenih, živilskih, kozmetičnih in drugih proizvodov. Ohranitev biotske raznovrstnosti je torej bistvena ne le za prihodnost celotnega človeštva na severni in južni polobli, temveč tudi za socialno-ekonomsko vitalnost Evrope in njenih državljanov, ki so neposredni uporabniki njene rabe.
Če želimo ohraniti biotsko raznovrstnost, narode in znanje, ki je s tem povezano, je treba zagotoviti pravično in enakopravno delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja. Ta delitev mora prispevati k ohranitvi biotske in kulturne raznovrstnosti in situ in zagotoviti, da se bo uporabljala trajnostno in v korist lokalnega prebivalstva.
V tem duhu je bil leta 2010 na deseti konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti podpisan Nagojski protokol o dostopu in delitvi koristi.
PREDLOG POROČEVALKE
Evropska unija se s tem predlogom uredbe, ki ga je pripravila Komisija, zavezuje prenosu Nagojskega protokola. Poročevalka je mnenja, da mora biti predlagana evropska uredba čim bolj v skladu z duhom in črko te mednarodne pogodbe.
Predlog Komisije je trdna osnova za vzpostavitev učinkovitega sistema na evropski ravni. Vendar moramo, če želimo dosledno upoštevati protokol, okrepiti nekatere mehanizme, kot je ta, ki ga predlaga poročevalka. Za vprašanje dostopa do virov so sicer pristojne države članice, vendar je treba zagotoviti jasen okvir Unije za pravično in enakopravno delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe naravnih virov.
Namen tega osnutka uredbe, ki ga Parlamentu predstavlja poročevalka, je odziv na različne razmere in potrebe, ki jih danes izražajo, pričakujejo in se z njimi soočajo vsi evropski subjekti in tudi naši partnerji iz tretjih držav.
Zato je namen predlaganih sprememb, da se evropskim državljanom zagotovi zajamčeno sledljivost in etičnost, spoštovanje mednarodnih zakonskih obveznosti ter pravično in enakopravno delitev koristi.
Sprejetje jasnega zakonodajnega okvira bi bilo koristno za vse uporabnike, tudi javne in zasebne gospodarske subjekte, saj bi jim s tem zagotovili trajen dostop do genskih virov in pravno varnost v celotni verigi uporabe teh virov.
Poleg tega se bodo lahko zbirke in institucije javnih ali zasebnih raziskav, ki so ključni posredniki v evropski verigi uporabe, oprle na preprosta in prilagojena pravila. Ta uredba se mora v skladu z določbami Nagojskega protokola uporabljati za vse subjekte, zlasti tiste na področju nekomercialnih raziskav, saj ti posredujejo genske vire in dragocene informacije uporabnikom, ki jim je treba zagotoviti sledljivost in pravno varnost.
S predlaganimi spremembami želimo tudi okrepiti mednarodno pravičnost in zaupanje tretjih držav dobaviteljic, da bi jih spodbudili k trgovanju z državami uporabnicami v Evropski uniji. Pravična in enakopravna delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe njihovih genskih virov, ni omejena le na delitev finančnih koristi, temveč bo prispevala tudi k ohranitvi okolja, socialnemu napredku in trajnostni uporabi virov in situ.
GLAVNE TOČKE
Izboljšanje verige uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja
Zagotovitev celovitosti verige uporabe genskih virov je bistvena, če želimo uporabnikom omogočiti sledljivost in pravno varnost. To pomeni, da mora biti uporaba genskih virov dosledno v skladu z določbami, ki so bile dogovorjene z dobaviteljem. Če se predvidi drugačna uporaba, je treba ob upoštevanju sprememb predhodno skleniti novo pogodbo o dostopu in delitvi koristi.
Poročevalka predlaga ohranitev kontrolnih točk pri vlogah za pridobitev dovoljenja za promet in odobritvah posojila za javne ali zasebne raziskave, da se javni raziskovalni inštituti in univerze ne bi znašli v manj ugodnem položaju.
Prav tako je treba vključiti zahtevo, da se ob sklenitvi pogodbe o dostopu in delitvi koristi obvestijo pristojni organi o tem, kdaj bo genski vir vključen v evropski sistem.
Pristojni organi morajo opravljati preglede tudi pri patentnih prijavah. To zadeva zlasti nacionalne patentne urade, pa tudi Evropski patentni urad, ki je pristojen za večino patentov in s katerim mora Evropska unija doseči dogovor.
S takšnim izboljšanjem verige uporabe virov bi na podlagi jasno opredeljenega in učinkovitega spremljanja preprečili dodatno upravno breme, povezano z opravljanjem pregledov. Na ta način bi se tudi izognili kaznim ob koncu postopka, denimo v primeru, ko se podjetju, ki je vložilo precejšnja sredstva v raziskave in razvoj, a je pri tem brez dovoljenja uporabljalo genski vir, zavrne vloga za pridobitev dovoljenja za promet.
Okrepitev preglednosti in pravne varnosti
Bistveno je, da se v Evropi prepove pridobitev in nezakonita uporaba genskih virov, kar se imenuje biopiratstvo. Takšna dejanja so v nasprotju s pravičnostjo in vrednotami Evropske unije, povzročajo človeške stiske, ogrožajo mednaroden ugled držav članic Unije in naše odnose z državami dobaviteljicami ter pravno ogrožajo evropske uporabnike.
Uporabniki morajo ravnati ustrezno skrbno in storiti vse potrebno, da bodo delovali v skladu s predlagano zakonodajo. Vendar je treba ta mehanizem okrepiti s prepovedjo biopiratstva, da bi postopoma dosegli učinkovit odvračalni učinek. Prav z združitvijo obeh orodij bo mogoče okrepiti zanesljivost in nemoteno delovanje mehanizmov za zagotovitev dostopa in delitve koristi.
Zato bi bilo treba pravno opredeliti biopiratstvo kot prekršek in uvesti ustrezne kazni. Evropska unija bo imela tako na voljo mehanizem, ki je precej podoben tistemu, ki ga je Parlament opredelil leta 2010 v okviru Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.
Nove oblike uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja in postopna zagotovitev skladnosti
Konvencija o biološki raznovrstnosti in Nagojski protokol zagotavljata pravično in enakopravno delitev koristi, ki izhajajo iz vseh oblik uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja. Poročevalka zato predlaga, da se za vsako novo obliko uporabe genskih virov, ki ni opredeljena pred začetkom veljavnosti te uredbe, sklene nova pogodba o dostopu in delitvi koristi. Na ta način bi omogočili postopno zagotavljanje skladnosti vseh genskih virov v Evropi. Velik delež genskih virov iz vsega sveta je že prisoten v evropskih zbirkah. Komisija ne predlaga vključitve teh genskih virov, kar je sporno z različnih vidikov, najbolj sporno pa je predvsem dejstvo, da bi lahko postale zakonite nekatere oblike uporabe virov, ki so bili morda pridobljeni na nezakonit način. Po drugi strani pa želimo doseči, da uporabniki, ki že izvajajo načelo delitve koristi, ne bi bili v manj ugodnem položaju kot tisti, ki ga še ne izvajajo, in da v prihodnje koristi, ki izhajajo iz uporabe genskega vira iz evropske zbirke, ne bi bilo več mogoče deliti v državi, iz katere ta vir izhaja. Na ta način bi tretje države spodbudili, da bi odprle vrata varnemu in trajnemu dostopu do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja.
Sklad Unije za delitev koristi in okrepitev večstranskega globalnega postopka
Poročevalka meni, da bi morali uporabniki v primeru nove oblike uporabe genskih virov sprožiti ustrezne postopke za pridobitev pogodbe o dostopu in delitvi koristi. Vendar priznava, da je nemogoče izslediti izvor nekaterih genskih virov, denimo tistih, ki so bili pridobljeni na območjih zunaj nacionalnih pristojnosti, in tako imenovanih „zgodovinskih“ virov. Zato poročevalka predlaga, da se ustanovi sklad Unije o delitvi koristi, ki ga bodo financirali uporabniki genskih virov in katerega namen bo ohranitev svetovne biotske raznovrstnosti. Ta sklad bi lahko prispeval k učinkovitemu delovanju globalnega večstranskega mehanizma delitve koristi, kot je predviden v členu 10 Nagojskega protokola.
Namen celotnega svežnja predlogov sprememb je zagotovitev, da bi Evropska unija prevzela vodilno vlogo v sedanjih in prihodnjih mednarodnih pogajanjih ter s progresivnim stališčem hitro dosegla ambiciozno zastavljen globalni večstranski mehanizem, s katerim bi se lahko odzvali na izzive ohranitve biotske raznovrstnosti in njene trajnostne rabe.
MNENJE Odbora za razvoj (30.5.2013)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji
(COM(2012)0576 – C7‑0322/2012 – 2012/0278(COD))
Pripravljavka mnenja: Catherine Grèze
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Z Nagojskim protokolom o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je bil sprejet 29. oktobra 2010, se poskuša vzpostaviti bolj predvidljive pogoje dostopa do genskih virov, zagotoviti delitev koristi med uporabniki in dobavitelji genskih virov in končno zagotoviti tudi to, da se uporabljajo le zakonito pridobljeni genski viri. Glede na to, da pri oskrbi z genskimi viri in z njimi povezanim tradicionalnim znanjem prevladujejo države v razvoju, predstavlja Nagojski protokol pomembno orodje za boj proti biopiratstvu in vzpostavitev poštene in pravične izmenjave genskih virov, zlasti v luči tega, da večina uporabnikov prihaja iz razvitih držav. Vendar pa je Komisija pri oblikovanju predlaganega sistema za izvajanje Nagojskega protokola očitno bolj upoštevala koristi in pomisleke uporabnikov kot pa dobaviteljev. Zdi se, da so glavne prednostne naloge zmanjševanje bremena in stroškov uporabnikov in olajševanje dostopa zanje, kar pa nikakor ne bi mogli reči za spodbujanje učinkovite delitve koristi.
V skladu s cilji usklajene razvojne politike iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije vzpostavlja ta uredba pošteno ravnovesje med dobavitelji in uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ter hkrati prispeva k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti. Zlasti je treba okrepiti določbe, povezane z izvajanjem in nadzorovanjem obveznosti uporabnikov glede primerne skrbnosti, da bi vzdolž verige uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja zagotovili uspešno izvrševanje soglasja s predhodnim obveščanjem in medsebojno dogovorjenih pogojev. Prav tako bi morala uredba EU – glede na to, da tradicionalno znanje avtohtonih in lokalnih skupnosti lahko pomembno prispeva k znanstvenim odkritjem morebitno zelo koristnih genskih ali biokemijskih značilnosti genskih virov – spoštovati ter omogočati izvajanje pravic teh skupnosti, kot so določene v Konvenciji št. 169 Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih in tudi Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela leta 2007. Nadalje bi si morala Evropska unija dejavno prizadevati za doseganje ciljev Nagojskega protokola v zvezi z večstranskimi mehanizmi delitve koristi na svetovni ravni. Dokler ne bo vzpostavljen ta mehanizem, bi moral v praksi delovati sklad Unije za delitev koristi, ki bi zbiral prispevke iz delitve koristi in jih namenjal za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja -1 (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, razvijanjem zdravil ali razvijanjem virov obnovljive energije, temelječih na biomasi. |
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, biotehnologijo, razvijanjem in proizvodnjo zdravil, kozmetiko ali razvijanjem virov obnovljive energije, temelječih na biomasi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(3) Tradicionalno znanje, ki ga imajo avtohtone in lokalne skupnosti, lahko prispeva pomembne ključne informacije za znanstveno odkrivanje zanimivih genskih in biokemijskih značilnosti genskih virov. |
(3) Tradicionalno znanje, ki ga imajo avtohtone in lokalne skupnosti, lahko prispeva pomembne ključne informacije za znanstveno odkrivanje morebitno dragocenih genskih in biokemijskih značilnosti genskih virov, vključno z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, katerih tradicionalni način življenja je pomemben za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. Pravice teh skupnosti, kot so določene v Konvenciji št. 169 Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih in tudi Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela leta 2007, je treba spoštovati, kar morajo omogočiti izvedbeni ukrepi EU. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(3a) Pomembno je opozoriti na to, da v skladu z Evropsko patentno konvencijo ni mogoče pridobiti patentov za rastlinske sorte in živalske pasme (člen 53(a)) in biološke postopke vzgoje rastlin in živali (člen 53(b)). Če izumi temeljijo na genskih virih ali njihovih sestavnih delih, je treba pri vlogah za patente, ki so povezani, med drugimi, z genskimi viri, proizvodi, vključno z derivati, in postopki, ki izhajajo iz uporabe biotehnologije, ali tradicionalnim znanjem, povezanim z genskimi viri, navesti vire in njihov izvor ter to posredovati pristojnim organom. Enaka obveznost bi morala veljati za pravice v zvezi z novimi rastlinskimi sortami. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(4a) Genske vire je treba ohraniti in situ, njihova raba mora biti trajnostna, koristi, ki izhajajo iz njihove rabe, pa morajo biti pošteno in pravično razdeljene. Evropska unija in države članice so tem načelom zavezane kot pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti. Evropska unija in njene države članice so tudi podpisnice Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Okrepiti bi bilo treba zmogljivosti za učinkovito izvajanje tega protokola. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(4b) Delitev koristi bi bilo treba obravnavati v okviru tega, da so države v razvoju z veliko biotsko raznovrstnostjo vodilne pri oskrbi z genskimi viri, medtem ko večina uporabnikov prihaja iz razvitih držav. Dostop in delitev koristi lahko poleg možnega doprinosa k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti prispevata k izkoreninjenju revščine in okoljski trajnosti in posledično k napredku pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, kot so zapisani v preambuli Nagojskega protokola. Izvajanje Nagojskega protokola bi moralo biti usmerjeno tudi v koriščenje teh možnosti. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 c (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(4c) Pravica do hrane, ki je zapisana v 25. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in 11. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, in pravica do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda iz 12. člena omenjenega pakta sta izrednega pomena in ju je treba zmeraj varovati. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 d (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(4d) Tako kot genske vire je tudi z njimi povezano tradicionalno znanje najpogosteje mogoče najti v državah v razvoju, zlasti pri avtohtonih in lokalnih skupnostih. Pravice teh skupnosti, kot so določene v Konvenciji št. 169 Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih in tudi Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela leta 2007, je treba spoštovati, kar morajo omogočiti izvedbeni ukrepi EU. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(5) Konvencija priznava, da imajo države suverene pravice nad naravnimi viri, najdenimi na območju njihove jurisdikcije, in pristojnost, da določajo dostop do svojih genskih virov. Konvencija vse pogodbenice zavezuje k omogočanju dostopa do genskih virov, nad katerimi imajo suverene pravice. Prav tako pogodbenice zavezuje k sprejemanju ukrepov za pošteno in pravično delitev rezultatov raziskav in razvoja ter koristi, ki izhajajo iz komercialne in druge rabe genskih virov, s pogodbenico, ki je te vire zagotovila. Takšna delitev poteka pod medsebojno dogovorjenimi pogoji. Konvencija obravnava tudi dostop in delitev koristi v zvezi z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so relevantni za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. |
(5) Konvencija priznava, da imajo države suverene pravice nad naravnimi viri, najdenimi na območju njihove jurisdikcije, in pristojnost, da določajo dostop do svojih genskih virov. Konvencija vse pogodbenice zavezuje, da dostop do genskih virov, nad katerimi imajo suverene pravice, omogočajo drugim pogodbenicam za okolju prijazno rabo. Prav tako pogodbenice zavezuje k sprejemanju ukrepov za pošteno in pravično delitev rezultatov raziskav in razvoja ter koristi, ki izhajajo iz komercialne in druge rabe genskih virov, s pogodbenico, ki je te vire zagotovila. Delitev poteka v skladu z zahtevo po soglasju države, iz katere viri izvirajo, s predhodnim obveščanjem, koristi pa so razdeljene v skladu z medsebojno dogovorjenimi pogoji. Konvencija obravnava tudi dostop in delitev koristi v zvezi z znanjem, inovacijami in praksami avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so relevantni za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. Genske vire je treba uporabljati uravnoteženo in trajnostno, pri tem pa morajo biti zakonito udeležene tudi lokalne skupnosti, saj si bodo pogodbenice samo tako pravično in pošteno delile priložnosti, napredek in koristi od uporabe teh virov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Nagojski protokol znatno razširja splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi koristi za uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri.
|
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Nagojski protokol znatno razširja splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi koristi za uporabo in posledično komercializacijo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(8) Pomembno je določiti jasen in oprijemljiv okvir za izvajanje Nagojskega protokola, ki bi moral izboljšati priložnosti, ki so na voljo raziskovalnim dejavnostim, temelječim na virih iz narave, in razvojnim dejavnostim v Uniji. Prav tako je bistveno preprečiti uporabo protizakonito pridobljenih genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja v Uniji in podpreti učinkovito izvajanje obveznosti delitve koristi, določenih v obojestransko dogovorjenih pogojih med uporabniki in tistimi, ki vire zagotavljajo. |
(8) Pomembno je določiti jasen in oprijemljiv okvir za izvajanje Nagojskega protokola, ki bi moral podpirati njegov glavni cilj, to je ohranitev biotske raznovrstnosti, trajnostno rabo njenih sestavnih delov in pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov. To vključuje preprečevanje uporabe protizakonito pridobljenih genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja v Uniji. Prav tako je nujno treba izboljšati priložnosti, ki so na voljo raziskovalnim dejavnostim, temelječim na virih iz narave, in razvojnim dejavnostim v Uniji, zlasti z izboljšanjem pogojev za pravno varnost v zvezi z uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(8a) Biopiratstvo, bodisi nedovoljena ekstrakcija genskih virov ali nedovoljena uporaba ali posledična komercializacija proizvodov iz teh virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja, bi moralo biti prepovedano in bi se moralo kaznovati v skladu z Direktivo 2008/99/ES. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(8b) Okvir, ki ga ustvarja ta uredba, je potreben tudi za krepitev zaupanja med pogodbenicami, avtohtonimi in lokalnimi skupnostmi ter interesnimi skupinami, ki sodelujejo pri dostopu do genskih virov in delitvi njihovih koristi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila, ki izvajajo Nagojski protokol, uporabljala samo za tiste genske vire oziroma tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih je bil dostop omogočen po začetku veljave Nagojskega protokola v Uniji. |
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila o izvajanju Nagojskega protokola uporabljala samo za nove pridobitve in uporabo genskih virov oziroma tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki so začele potekati po začetku veljavnosti Nagojskega protokola v Uniji. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(11) Pomembno je opredeliti, v skladu z Nagojskim protokolom, da se uporaba genskih virov nanaša na raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z gensko ali biokemijsko sestavo vzorcev genskega materiala, kar vključuje raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z izoliranimi sestavami, pridobljenimi iz genskega materiala, do katerega je bil omogočen dostop v državi pogodbenici Nagojskega protokola. |
(11) (Ne zadeva slovenske različice.). | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(14). Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter, kjer je primerno, da se koristi delijo. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji ni primerno zavezati vseh uporabnikov k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Zato je treba določiti samo najosnovnejše značilnosti ukrepov za primerno skrbnost. Posamezne odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo glede orodij in ukrepov, ki se uporabljajo za ravnanje s primerno skrbnostjo, bi bilo treba podpreti s priznanjem najboljših praks in dopolnilnih ukrepov v podporo sektorskim kodeksom ravnanja, vzorčnim pogodbenim klavzulam in smernicam, da se poveča pravna varnost in znižajo stroški. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. |
(14). Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter, da je delitev koristi, kadar je primerna, poštena in pravična. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji ni primerno zavezati vseh uporabnikov k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Orodja in ukrepe, ki se uporabljajo za zagotavljanje primerne skrbnosti in so se izkazali za zanesljive in učinkovite, bi bilo treba podpreti s priznanjem najboljših praks. Prav tako bi bilo treba podpreti sektorski kodeks ravnanja, vzorčne pogodbene klavzule in smernice, da se poveča pravna varnost in znižajo stroški. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(16) Najboljše prakse, ki so jih razvili uporabniki, imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju ukrepov za primerno skrbnost, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola z visoko pravno varnostjo in nizkimi stroški. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti nadgrajevanje obstoječih kodeksov ravnanja v zvezi z dostopom in delitvijo koristi, ki so bili razviti za akademski sektor in različne industrije. Zvezam uporabnikov bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, naj odloči, ali se določena kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jo zveza nadzira, lahko prizna kot najboljša praksa. Pristojni organi držav članic bi morali upoštevati, da če uporabniki izvajajo priznane najboljše prakse, se s tem zmanjša tveganje za uporabnikovo neizpolnjevanje zahtev, kar pa upravičuje zoževanje pregledov skladnosti. Enako bi moralo veljati za najboljše prakse, ki jih sprejme kolektiv pogodbenic Nagojskega protokola. |
(16) Oceniti bi bilo treba najboljše prakse, ki so jih razvili uporabniki ali organizacije, ki imajo interes in znanje glede uporabe genskih virov ter dostopa in delitve koristi. Če so uporabne in skladne z Nagojskim protokolom in to uredbo, bi bilo treba iz njih črpati pri prepoznavanju ukrepov za primerno skrbnost, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola z visoko pravno varnostjo in nizkimi stroški. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti nadgrajevanje obstoječih kodeksov ravnanja v zvezi z dostopom in delitvijo koristi, ki so bili razviti za akademski sektor in različne industrije, pod pogojem, da uporabnikom olajšujejo izpolnjevanje njihovih obveznosti, med drugim glede poštene in pravične delitve koristi. Zvezam uporabnikov bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, naj odloči, ali se določena kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jo zveza nadzira, lahko prizna kot najboljša praksa za lažje izpolnjevanje obveznosti uporabnikov. Pristojni organi držav članic bi morali upoštevati, da če uporabniki izvajajo priznane najboljše prakse, se s tem zmanjša tveganje za uporabnikovo neizpolnjevanje zahtev, kar pa upravičuje zoževanje pregledov skladnosti. Enako bi moralo veljati za najboljše prakse, ki jih sprejme kolektiv pogodbenic Nagojskega protokola. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(17) Uporabniki bi na določenih točkah verige dejavnosti, ki so sestavni del uporabe, morali izjaviti, da so ravnali s primerno skrbnostjo. Točke, primerne za take izjave, so točka, ko uporabnik prejme javna sredstva za raziskovanje, točka, ko se zaprosi za dovoljenje za prodajo izdelka, pridobljenega na podlagi genskih virov, ali, v primeru, da dovoljenje za prodajo ni potrebno, čas, ko se izdelek trži. Zlasti velja, da izjava, podana ob prošnji za dovoljenje za trženje, ne bi bila del samega postopka odobritve in bi bila naslovljena na pristojne organe, kot jih določa ta uredba. |
(17) Uporabniki bi na določenih točkah verige dejavnosti, ki so sestavni del uporabe, morali izjaviti, da so ravnali s primerno skrbnostjo, in predstaviti dokaze za to. Točke, primerne za take izjave, so pridobitev soglasja s predhodnim obveščanjem in določitev medsebojno dogovorjenih pogojev, prejetje sredstev za raziskovanje ob vložitvi vloge za pravice intelektualne lastnine pri ustreznih nacionalnih, regionalnih ali mednarodnih ustanovah, trenutek, ko se zaprosi za dovoljenje za prodajo izdelka, pridobljenega na podlagi genskih virov, ali, v primeru, da dovoljenje za prodajo ni potrebno, čas, ko se izdelek trži. Zlasti velja, da naj izjava, podana ob vložitvi vloge za pravice intelektualne lastnine ali prošnje za dovoljenje za trženje, ne bi bila del samega postopka odobritve in bi bila naslovljena na pristojne organe, kot jih določa ta uredba. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(18) Zbiranje genskih virov v naravi večinoma izvajajo univerzitetni raziskovalci ali zbiralci za nekomercialne namene. V veliki večini primerov in v skoraj vseh sektorjih se dostop do na novo zbranih genskih virov pridobi prek posrednikov, zbirk, ali agentov, ki pridobijo genske vire v tretjih državah. |
(18) Zbiranje genskih virov v naravi večinoma izvajajo univerzitetni raziskovalci ali zbiralci za nekomercialne namene. V veliki večini primerov in v skoraj vseh sektorjih se dostop do na novo zbranih genskih virov pridobi prek posrednikov, zbirk, ali agentov, ki pridobijo genske vire v tretjih državah. Ta uredba bi morala zagotoviti, da vse vpletene strani sledijo določbam o medsebojno dogovorjenih pogojih za začeten dostop, ki se tiče prenosa tretje stranke. V številnih primerih je za posledično uporabo ali komercializacijo potrebno novo soglasje s predhodnim obveščanjem in vzajemno dogovorjeni pogoji. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(19) Zbirke so večji dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Vzpostaviti je treba sistem zanesljivih zbirk Unije. Ta bi zagotavljal, da zbirke, vključene v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov samo tretjim osebam z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem zanesljivih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot zanesljiva zbirka Unije. Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. |
(19) Zbirke so v večini najbolj dostopni dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Kot dobavitelji lahko igrajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči ostalim uporabnikom v verigi nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti. Za dosego tega je treba vzpostaviti sistem zanesljivih zbirk Unije. Ta bi zagotavljal, da zbirke, vključene v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov samo tretjim osebam z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem zanesljivih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot zanesljiva zbirka Unije. Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(19a) Zbirke, ki so v skrbništvu Unije, bi morale slediti ciljem Nagojskega protokola. Prispevati bi morale k širjenju ozaveščenosti in izgradnji zmogljivosti v skladu z 21. in 22. členom protokola, in sicer v meri, ki jo dopuščajo viri, ki so na voljo. Pristojni organi lahko preučijo možnost nudenja sredstev zbirkam za izvajanje teh dejavnosti. Vsaka zbirka v skrbništvu Unije bi morala sodelovati v prizadevanjih za zabeležbo tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri, in sicer v sodelovanju z avtohtonimi in lokalnimi skupnostmi, organi, antropologi in drugimi ustreznimi akterji. To znanje je treba obravnavati ob doslednem spoštovanju ustreznih pravic. Informacije o znanju bi bilo treba objaviti, če to služi zaščiti teh pravic in jih v nobenem primeru ne izpodbija ali ogroža. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(21a) V 18. členu Nagojskega protokola je določeno, naj vsaka pogodbenica zagotovi, da je v primeru sporov, ki izhajajo iz medsebojno dogovorjenih pogojev, na voljo možnost njihovega reševanja v skladu z veljavnimi jurisdikcijskimi zahtevami v okviru njenega pravnega sistema. Dogovori o teh pogojih so stvar zasebnega prava. Države članice EU morajo kot pogodbenice Nagojskega protokola vzpostaviti pritožbene mehanizme. Ti si morajo biti med seboj čim bolj podobni. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(22a) Evropska unija si mora dejavno prizadevati za doseganje ciljev Nagojskega protokola v zvezi z večstranskimi mehanizmi za delitev koristi na svetovni ravni, da bi tako povečali sredstva za podporo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njihovih sestavnih delov na svetovni ravni. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(22b) Unija bi morala izvajati načelo o delitvi koristi, kot je zapisano v 10. členu Nagojskega protokola, dokler ne bo vzpostavljen večstranski mehanizem iz protokola. Dokler slednji ne bo vzpostavljen, bi moral delovati sklad Unije za delitev koristi, ki bi zbiral prispevke iz delitve koristi in jih namenjal za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. V zvezi s tem bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za določitev natančnih meril in pravil v zvezi z delitvijo koristi v primerih, kadar genski viri izhajajo iz območij, ki niso v sodni pristojnosti držav članic, kadar države izvora teh virov ni mogoče določiti ali kadar ni mogoče podeliti ali pridobiti soglasja s predhodnim obveščanjem. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi istočasno, pravočasno in na ustrezen način. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(23) Platforma Unije za dostop bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa, poenostavljenemu dostopu za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk v Uniji, dostopu zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavi najboljših praks. |
(23) Platforma Unije za dostop in pošteno in pravično delitev koristi bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa in delitve koristi, poenostavljenemu dostopu in delitvi koristi za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk in delitve koristi v Uniji, dostopu in delitvi koristi zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavi najboljših praks. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 1 –pododstavek -1 (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Cilj te uredbe je poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in s tem doprinos k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 1 – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
Ta uredba določa pravila, ki urejajo dostop in delitev koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalno znanje v zvezi z njimi v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteno in pravično delitev koristi, ki izvirajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). |
Ta uredba določa pravila, ki urejajo dostop in pošteno in pravično delitev koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalno znanje v zvezi z njimi v skladu z in v podporo določbam Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitev koristi, ki izvirajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 1 –pododstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Ta uredba določa obveznosti uporabnikov genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja. Sistem za izvajanje Nagojskega protokola, ki je vzpostavljen s to uredbo, vključuje tudi ureditev, ki uporabnikom olajšuje izpolnjevanje obveznosti, in okvir za predpise o spremljanju in nadzoru, ki jih oblikujejo in izvajajo države članice Unije. Uredba prav tako vključuje določbe o spodbujanju dejavnosti akterjev za krepitev ozaveščenosti o pomenu genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ter pomenu vprašanj dostopa in delitve koristi ter dejavnosti za podporo izgradnji zmogljivosti v državah v razvoju, v skladu z določbami Nagojskega protokola. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
Ta uredba se uporablja za genske vire, nad katerimi članice izvršujejo suverene pravice, in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
Ta uredba se uporablja za genske vire in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri ter posledično uporabo in komercializacijo. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 3 – pododstavek 5 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(3) „genski viri“ pomeni genski material z dejansko ali potencialno vrednostjo; |
(3) „genski viri“ pomeni genski material z dejansko ali potencialno vrednostjo ali njegove derivate; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 3 – pododstavek 3 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(3a)„derivat“ pomeni v naravi prisotno biokemijsko spojino, ki je posledica genskega izraza ali metabolizma bioloških ali genskih virov, tudi če ne vsebuje funkcionalnih enot dednosti; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 3 – pododstavek 5 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(5) „uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi; |
(5) „uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi ali posledično trži genske vire ali produkte, ki na teh virih temeljijo, ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 6 – pododstavek 5 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov; |
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov, tudi z uporabo biotehnologije; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 3 –pododstavek 10 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(10a) „protizakonito pridobljeni genski viri“ pomeni genske vire in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, uporabljene v nasprotju z veljavnimi mednarodno in nacionalno zakonodajo ali regulativnimi zahtevami v državi izvora o dostopu in delitvi koristi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 3 –pododstavek -10 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(10b) „biopiratstvo“ pomeni uporabo ali posledično komercializacijo nezakonito pridobljenih genskih virov ali proizvodov iz teh virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Člen 3b | ||||||||||||||||||
|
Opredelitev kataloga | ||||||||||||||||||
|
Genski katalog sestavljajo primerki posamezne vrste. Pomemben element so tudi lokalne populacije (avtohtone vrste, ekotipi, endemiti, sorte ali celo podvrste). Za sledljivost v genskem katalogu je potrebna nepristranska metoda označevanja s kodami, ki bi morala temeljiti na tehnikah sekvenciranja DNA. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 4 –pododstavek -1 (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(-1) Uporaba in trženje protipravno pridobljenih genskih virov sta v EU prepovedana. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek -1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami, ter, kjer je primerno, da se koristi pošteno in pravično delijo na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo določene informacije, ki so relevantne za dostop in delitev koristi. |
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami, potem ko pridobijo soglasje s predhodnim obveščanjem, kjer je primerno, in ob polnem spoštovanju obstoječih nalog v zvezi s pošteno in pravično delitvijo koristi na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo določene informacije, ki so relevantne za dostop in delitev koristi in skladnost z določbami te uredbe. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
1a. Genski viri in tradicionalno znanje v zvezi z njimi se drugim uporabnikom prenesejo le, če je to skladno s soglasjem po predhodnem obveščanju in vzajemno dogovorjenimi pogoji. Nasledniki lahko pridobljen material uporabijo le v skladu z izvirnimi pogoji. Če nasledniki nimajo soglasja s predhodnim obveščanjem ali vzajemno dogovorjenih pogojev ali če genske vire ali tradicionalno znanje uporabljajo pod pogoji, ki niso vključeni med izvirne pogoje, morajo pred ponovnim začetkom uporabe od države, iz katere izvirajo genski viri, pridobiti soglasje s predhodnim obveščanjem in se ponovno medsebojno dogovoriti o pogojih. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
1b. Novi uporabniki zagotovijo za genske vire, ki izhajajo iz območij, ki niso v pristojnosti držav članic ali kadar ni mogoče podeliti ali pridobiti soglasja s predhodnim obveščanjem, delitev koristi s skladom Unije za delitev koristi, ki je namenjen ohranjevanju svetovne biološke raznolikosti, dokler ne bo v skladu z Nagojskim protokolom ustanovljen večstranski mehanizem delitve koristi na svetovni ravni. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(a) iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo informacije o: |
(a) iščejo, hranijo in svojim naslednikom predajo mednarodno priznano potrdilo o skladnosti za genske vire, do katerih so dostopale pogodbenice Nagojskega protokola, ki so uveljavljale suverene pravice v skladu s členom 6 Nagojskega protokola; ali, če tega ni, | ||||||||||||||||||
(1) datumu in kraju dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
| ||||||||||||||||||
(2) opisu genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi uporabljenimi viri, vključno z razpoložljivimi edinstvenimi identifikatorji; |
| ||||||||||||||||||
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni, ter naslednjih uporabnikih genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
| ||||||||||||||||||
(4) prisotnosti ali odsotnosti pravic in obveznosti, ki se nanašajo na dostop in delitev koristi; |
| ||||||||||||||||||
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; |
| ||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||
Odstavki 1 do 5 člena 4(2) so bili prestavljeni v naslednji predlog spremembe. | |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(aa) iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo informacije o: | ||||||||||||||||||
|
(1) datumu in kraju dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; | ||||||||||||||||||
|
(2) opisu genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi uporabljenimi viri, vključno z razpoložljivimi edinstvenimi identifikatorji; | ||||||||||||||||||
|
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni, ter naslednjih uporabnikih genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; | ||||||||||||||||||
|
(4) prisotnosti ali odsotnosti pravic in obveznosti, ki se nanašajo na dostop in delitev koristi; | ||||||||||||||||||
|
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; | ||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||
Odstavki 1 do 5 člena 4(2) so spremenili mesto in so postali točka aa (novo). | |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek a – točka 5 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; |
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, vključno z ureditvijo delitve koristi, kadar je to primerno; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
4. Za uporabnike, ki so pridobili genski vir iz zbirke, navedene v registru zanesljivih zbirk Unije iz člena 5(1), se šteje, da so pri iskanju informacij o dostopu in delitvi koristi za genske vire ter tradicionalnem znanju v zvezi z genskimi viri ravnali s primerno skrbnostjo. |
4. Za uporabnike, ki imajo dostop do genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z njimi iz zbirke, navedene v registru zanesljivih zbirk Unije iz člena 5(1), in ki skupaj z genskimi viri ali tradicionalnim znanjem predložijo dokumentacijo, ki so jo pridobili iz te zbirke, se šteje, da so pri iskanju informacij o dostopu in delitvi koristi za genske vire ter tradicionalnem znanju v zvezi z genskimi viri ravnali s primerno skrbnostjo. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z določanjem pravil o delitvi koristi v skladu z odstavkom 1c do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Ta pravila določajo delitev koristi vsaj na ravni najboljše prakse v zadevnem sektorju in vzpostavljajo pogoje za delitev nedenarnih koristi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek a | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(a) uporablja standardizirane postopke za izmenjavo vzorcev genskih virov in s tem povezanih informacij z drugimi zbirkami ter za zagotavljanje vzorcev genskih virov in s tem povezanih informacij tretjim osebam za njihovo uporabo; |
(a) uporablja standardizirane postopke za izmenjavo vzorcev genskih virov in informacij o tradicionalnem znanju v zvezi z njimi z drugimi zbirkami ter za zagotavljanje vzorcev genskih virov in informacij o takšnem znanju tretjim osebam za njihovo uporabo; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek b | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(b) zagotavlja vzorce genskih virov in z njimi povezane informacije tretjim osebam za njihovo uporabo le z dokumentacijo dokazil, da so viri in informacije pridobljeni v skladu z veljavnimi zakonskimi zahtevami in, kjer je to primerno, medsebojno dogovorjenimi pogoji za pošteno in pravično delitev koristi; |
(b) zagotavlja vzorce genskih virov in z njimi povezane informacije tretjim osebam za njihovo uporabo le z dokumentacijo dokazil, da so viri in informacije pridobljeni v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami in medsebojno dogovorjenimi pogoji za pošteno in pravično delitev koristi; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek e a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(ea) prizadeva v sodelovanju z avtohtonimi in lokalnimi skupnostmi, drugimi zbirkami, organi, organizacijami ali institucijami, kakor je to ustrezno, da se dokumentira tradicionalno znanje v zvezi z njimi ali se omogoči dostop do informacij v zvezi s takšnim znanjem v pomoč varovanju ustreznih pravic in za lažjo uporabo takšnega znanja ob polnem spoštovanju ustreznih pravic; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek e b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(eb) prispeva k ozaveščanju o pomenu genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi ter o povezanih vprašanjih dostopa in delitve koristi v skladu s členom 21 Nagojskega protokola; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek e c (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(ec) prispeva k vzpostavitvi zmogljivosti v državah v razvoju v skladu s členom 22 Nagojskega protokola: | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
2. Uporabniki pristojnim organom, določenim v skladu s členom 6(1), podajo izjavo, da so ravnali s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4, bodisi istočasno s prošnjo za dovoljenje za trženje proizvoda, razvitega na podlagi genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri, bodisi v času trženja, kadar trg ne zahteva dovoljenja za trženje. |
2. Uporabniki pristojnim organom, določenim v skladu s členom 6(1), podajo izjavo, da so ravnali v skladu s členom 4, in povezane informacije predložijo istočasno s: | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(a) z zagotovitvijo soglasja po predhodnem obveščanju in medsebojnih dogovorjenih pogojev; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(b) prejemom finančnih sredstev za raziskave, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek c (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(c) vložitvijo vloge za patente ali pravice za nove rastlinske sorte pri ustreznih nacionalnih, regionalnih ali mednarodnih ustanovah, ki se med drugim ukvarjajo z genskimi viri, proizvodi, vključno z derivati, in postopki, ki izhajajo iz uporabe biotehnologije, ter tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, do katerih se dostopa; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek d (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(d) prošnjo za dovoljenje za trženje proizvoda, razvitega na podlagi genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri, ali | ||||||||||||||||||
(Besedilo s konca člena 7(2)) | |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
3. Pristojni organi vsaki dve leti pošljejo Komisiji informacije, ki so jih prejeli na podlagi odstavkov 1 in 2. Komisija povzame prejete informacije in jih da na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi. |
3. Pristojni organi preverijo informacije, zagotovljene v skladu s točkami od (b) do (e), in v roku treh mesecev Komisiji pošljejo informacije, ki so jih prejeli v skladu s tem členom. Komisija v treh mesecih povzame prejete informacije in informacije, ki se zahtevajo za mednarodno priznano potrdilo da na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi in javnosti v enostavno dostopni odprti obliki. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
1. Vsako združenje uporabnikov lahko Komisiji predloži zahtevek za priznanje kombinacije postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jih je razvilo in jih nadzira, kot najboljšo prakso. Zahtevek se podpre z dokazi in informacijami. |
1. Vsako združenje uporabnikov ali organizacija z interesi in strokovnim znanjem za uporabo genskih virov ter dostop in delitev koristi lahko Komisiji predloži zahtevek za priznanje kombinacije postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jih je razvilo in jih nadzira, kot najboljšo prakso. Zahtevek se podpre z dokazi in informacijami. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
2. Če Komisija na podlagi informacij in dokazov, ki jih je posredovalo združenje uporabnikov, odloči, da ta posebna kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, kadar jo uporabnik izvaja učinkovito, uporabniku omogoča, da izpolnjuje obveznosti iz členov 4 in 7, podeli priznanje kot najboljša praksa. |
2. Komisija pri oceni vsake vloge upošteva informacije in dokaze vlagatelja, ustreznih subjektov, ki zagotavljajo genske vire, uporabnikov, organov, ustanov, medvladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov avtohtonih in lokalnih skupnosti in drugih akterjev, kakor je ustrezno. Če Komisija na podlagi teh informacij in dokazov, ki jih je posredovalo združenje uporabnikov, odloči, da ta posebna kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, kadar jo uporabnik izvaja učinkovito, uporabniku omogoča, da izpolnjuje obveznosti iz členov 4 in 7, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pridobitev soglasja s predhodnim obveščanjem ter pošteno in pravično delitev koristi na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev, kakor je ustrezno. Komisija prizna kot primer najboljše prakse kombinacijo postopkov, orodij ali mehanizmov, za katero je bila vložena prošnja, če takšna kombinacija uporabnikom omogoča, da izpolnjujejo svoje obveznosti, kar stori na bolj zanesljiv in učinkovit način, kot bi to z drugimi obstoječimi ali nastajajočimi kombinacijami.
| ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
2a. Kadar imajo genski viri ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi potencial, da privedejo k razvoju zdravil, ki so zanimiva za ponudnika in pomembna za človekovo pravico, da uživa najvišji dosegljiv zdravstveni standard, je lahko cenovno sprejemljiv dostop do treh zdravil pomemben vidik poštene in pravične delitve koristi, in najboljše prakse na ustreznih področjih morajo to upoštevati. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
2b. Kadar lahko uporaba genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z njimi vpliva na prehransko varnost, na primer s tem, da povzroča omejevanje možnosti kmetov, da ponovno uporabijo ali izmenjajo semena, je lahko preprečevanje takšnih posledic pomemben vidik poštene in pravične delitve koristi in najboljše prakse na ustreznih področjih morajo to upoštevati. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
3. Poleg tega se pregledi lahko opravijo, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o neupoštevanju te uredbe s strani uporabnikov. |
3. Pregledi se opravijo, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o neupoštevanju te uredbe s strani uporabnikov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek a | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(a) denarne kazni; |
(a) kazni, ki so sorazmerne z uporabo teh genskih virov; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek b | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
(b) takojšnjo prekinitev dejavnosti specifične uporabe; |
(b) takojšnjo prekinitev dejavnosti specifične uporabe, vključno s trženjem proizvodov, ki temeljijo na genskih virih in tradicionalnem znanju v zvezi z njimi; | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za zagotovitev upoštevanja te uredbe s strani uporabnikov. |
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za okrepitev učinkovite koordinacije in zagotovitev upoštevanja te uredbe s strani uporabnikov. Kadar je potrebno zaradi pravilnega izvajanja Nagojskega protokola in te uredbe, poteka sodelovanje tudi z drugimi ustreznimi akterji, vključno z zbirkami, nevladnimi organizacijami in predstavniki avtohtonih in lokalnih skupnosti. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
2. Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz člena 9(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. |
2. Pristojni organi prejmejo informacije od ustreznih akterjev in si medsebojno izmenjajo informacije o hujših pomanjkljivostih, ki so bile ugotovljene med pregledi iz člena 9(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
2a. Komisija si prizadeva za ureditev z Evropskim patentnim uradom in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, s katero se zagotovi, da se v registracijo patentov vključijo sklicevanja na genske vire in njihov izvor. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 13 – naslov | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
Platforma Unije za dostop |
Platforma Unije za dostop in delitev koristi
| ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi ter pošteno in pravično delitev koristi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavo dobrih praks. |
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, spodbujanju raziskav, ki prispevajo k ohranjevanju in trajnostni uporabi biološke raznolikosti, zlasti v državah v razvoju, vključno s poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah pod medsebojno dogovorjenimi pogoji po pridobitvi soglasja o predhodnem obveščanju, praksami delitve koristi, izvajanjem in nadaljnjim razvojem dobrih praks in delovanjem ureditve reševanja sporov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
4. Vsaka država članica in Komisija lahko imenuje enega rednega člana platforme Unije. Po potrebi se lahko povabi tudi zainteresirane strani in druge izvedence za obravnavane zadeve. |
4. Vsaka država članica in Komisija lahko imenuje enega rednega člana platforme Unije. Po potrebi se lahko povabi tudi predstavnike ustreznih medvladnih in nevladnih organizacij in druge izvedence za obravnavane zadeve. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(da) izdelajo katalog razpoložljivih genskih virov, ki prihajajo iz posamezne države članice, v skladu s členom 7 Konvencije o biološki raznovrstnosti, da bi spoznale njihovo biološko raznovrstnost. Hkrati spodbujajo tretje države k izdelavi kataloga svojih genskih virov, da bi povečale preglednost pri dostopu uporabnikov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d b (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(db) zagotovi, da so v primeru protipravne uporabe genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ali nespoštovanja zahteve po soglasju s predhodnim obveščanjem ali medsebojno dogovorjenih pogojev, organi, ki so pristojni za dovoljevanje dostopa do genskih virov in podpis medsebojno dogovorjenih pogojev, pristojni ukrepati za preprečitev ali zaustavitev takšne uporabe, vključno preko sodnih odredb, in da zahtevajo odškodnino za kakršno koli škodo, ki izhaja iz te uporabe, ter po potrebi zaplembo teh genskih virov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d c (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(dc) spodbujajo uporabnike in ponudnike, naj neposredne koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, usmerijo v ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno uporabo njenih sestavnih delov. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d d (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(dd) spodbujajo regionalno sodelovanje pri delitvi koristi glede čezmejnih genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d e (novo) | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(de) izrecno pozivajo, da se z začetkom uporabe sklada, katerega ustanovitev je določena v Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ali katerega koli drugega sklada, ki bi se ustanovil v ta namen, upoštevajo načini financiranja za raziskave in izdelavo katalogov o genskih virih. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) ‑ naslov | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Sklad Unije za delitev koristi | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
1. Ustanovi se sklad Unije za delitev koristi | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) – odstavek 2 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
2. Sklad Unije za delitev koristi prejema sredstva iz izvajanja člena 4(1c). | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) – odstavek 3 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
3. Na Komisijo s prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za vzpostavitev postopkov za izvajanje in delovanje sklada Unije za delitev koristi za financirane ohranjevanja biotske raznolikosti na svetovni ravni. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 15 a (novo) ‑ naslov | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Posvetovalni forum | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 15 a (novo) – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
Komisija zagotovi, da so izvajanju uredbe uravnoteženo zastopani predstavniki držav članic in ustreznih organizacij ponudnikov, združenj uporabnikov, medvladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov avtohtonih in lokalnih skupnosti. Te strani zlasti prispevajo k opredelitvi in pregledu delegiranih aktov v skladu s členi 4(5), 9(8) in 14a/(3) in izvajanju členov 5, 7 in 8 ter možnim smernicam o medsebojno dogovorjenih pogojih. Te strani se sestajajo v posvetovalnem forumu. Poslovnik foruma določi Komisija. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 16a (novo) Direktiva 2008/99/ES Člen 3 – odstavek ia (novo) | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 16 b (novo) Direktiva 2008/99/ES Priloga A ‑ alinea (novo) | |||||||||||||||||||
|
POSTOPEK
Naslov |
Dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 19.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 19.11.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Catherine Grèze 3.1.2013 |
||||
Obravnava v odboru |
22.4.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
27.5.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
13 10 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Charles Goerens, Mikael Gustafsson, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Andreas Pitsillides, Maurice Ponga, Jean Roatta, Alf Svensson, Keith Taylor, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Eric Andrieu, Philippe Boulland, Emer Costello, Cristian Dan Preda, Judith Sargentini |
||||
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (30.5.2013)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji
(COM(2012)0576 – C7‑0322/2012 – 2012/0278(COD))
Pripravljavec mnenja: José Bové
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Obravnavani predlog uredbe je potreben za izvajanje Nagojskega protokola v Uniji in omogoča njegovo ratifikacijo v Uniji. Nagojski protokol, ki je bil sprejet oktobra 2010, neposredno izhaja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki velja v Uniji. Natančneje je Nagojski protokol namenjen določitvi vrste pravil o dostopu in delitvi koristi, za katera je v Konvenciji o biološki raznovrstnosti malo pojasnil.
Izraz „dostop in delitev koristi“ naj bi na mednarodni ravni preprosto pomenil dvoje:
(1) države z genskimi viri bi morale javnosti ali zasebnim subjektom zunaj svojih meja, ki želijo izvajati raziskave ali razvijati nove proizvode, omogočiti dostop do teh virov („dostop“),
(2) v zameno pa bi si morale država, iz katere izvirajo ti viri, in ti subjekti pravično deliti koristi od uporabe teh genskih virov, zlasti dobiček („delitev koristi“).
Stališče pripravljavca mnenja
Ker je predlog v bistvu namenjen prenosu mednarodnega sporazuma v pravo Unije, pripravljavec mnenja meni, da bi moralo biti besedilo predlagane uredbe čim bolj podobno besedilu Nagojskega protokola.
Zato predlaga številne spremembe, s katerimi bi čim bolj približali besedili tega protokola in prihodnje uredbe. Zlasti je treba opozoriti na to, da so pravila o dostopu in delitvi koristi namenjena uresničitvi širšega cilja, ki je izrecno naveden v Konvenciji o biološki raznovrstnosti in Nagojskem protokolu, in sicer ohranitvi biotske raznovrstnosti. V Nagojskem protokolu so izrecno opredeljeni tudi nekateri sekundarni cilji, med drugim prenos tehnologije v države v razvoju. Zato pripravljavec mnenja meni, da bi moralo besedilo prihodnje uredbe natančneje odražati okvir Nagojskega protokola.
Pripombe k predlaganim spremembam
Pripravljavec mnenja je prepričan, da bi bilo treba v besedilu omeniti ohranjanje genskih virov za kmetijsko uporabo v Evropski uniji, zato predlaga spremembo, s katero bi zagotovili pomoč kmetom in drugim lokalnim akterjem, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, na primer poljščin v zbirkah na samem krajem. Cilj tega bi bil pomagati malim akterjem, da postanejo „zanesljive zbirke Unije“ v smislu predlagane uredbe. To zamisel vsebuje predlog spremembe 38.
Drugi pomemben predlog spremembe se nanaša na področje uporabe (člen 2). Da se zagotovi pravna varnost, bi bilo treba pojasniti dejstvo, da se ta uredba uporablja za genske vire, ki se uporabljajo in s katerimi se trguje, namesto da se do njih zgolj dostopa, saj to po začetku veljavnosti Nagojskega protokola bolje odraža izvirno besedilo tega protokola.
Predlog Komisije se ne nanaša na pravice intelektualne lastnine, vendar pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba v okviru te uredbe izrecno navesti, da bi bilo treba pri novih patentih razkriti izvor genskih virov, uporabljenih za pripravo novih proizvodov. Cilj Nagojskega protokola je vzpostavitev sistema za globalno kroženje genskih virov, ki bo temeljil na zaupanju, saj si uporabniki in tisti, ki vire zagotavljajo, od tega kroženja obetajo koristi. Iz enakih razlogov je pri vzpostavitvi sistema, ki temelji na zaupanju in omogoča drugo možnost namesto „biopiratstva“, smiselno oblikovati mednarodna pravila, ki naj zagotovijo, da bodo novi patenti temeljili na zakonito pridobljenih genskih virih.
Mnoge druge spremembe, ki jih predlaga pripravljavec mnenja, so posledica že omenjenega, in sicer da je treba v prihodnjo uredbo za zagotovitev širšega okvira vključiti del besedila Nagojskega protokola. Tako so bili na primer ob upoštevanju splošnih ciljev Nagojskega protokola podani predlogi sprememb k členu 4 o obveznostih uporabnikov, k členu 5 o zanesljivi zbirki Unije in k členu 8 o najboljši praksi. Predlog spremembe v zvezi s kaznimi (člen 11) je z vključitvijo primerov možnih kazni namenjen njihovemu lažjemu razumevanju.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava -1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1a) Unija je oblikovala „strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, s katero se je zavezala, da bo povečala svoj prispevek k zmanjšanju svetovnih izgub biotske raznovrstnosti do leta 2020; |
Obrazložitev | |
Konvencija o biološki raznovrstnosti in Nagojski protokol imata skupni splošni cilj: ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poudariti bi bilo treba, da ima Unija svojo strategijo na tem področju, s katero skuša do leta 2020 zmanjšati izgube biotske raznovrstnosti. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Široka paleta akterjev v Uniji, vključno z akademskimi raziskovalci in podjetji iz različnih sektorjev industrije, uporablja genske vire za namene raziskovanja, razvoja in v poslovne namene; nekateri uporabljajo tudi tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
(1) Široka paleta uporabnikov in dobaviteljev v Uniji, vključno z akademskimi raziskovalci in podjetji iz različnih sektorjev industrije, uporablja genske vire za namene raziskovanja, razvoja in v poslovne namene; nekateri uporabljajo tudi tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. Raziskovalne in razvojne dejavnosti poleg preučevanja in analiziranja genske ali biokemične sestave genskih virov zajemajo tudi ukrepe za ustvarjanje inovacij in praktičnih načinov uporabe. . Uspešno izvajanje Nagojskega protokola je odvisno tudi od tega, kako so se uporabniki in dobavitelji genskih virov ali z njimi povezanega tradicionalnega znanja sposobni pogajati in dogovoriti o pogojih za spodbujanje ohranitve biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, razvijanjem zdravil ali razvijanjem virov obnovljive energije, temelječih na biomasi. |
(2) Genski viri predstavljajo genski sklad v naravnih in gojenih ali udomačenih zalogah ter igrajo vse pomembnejšo vlogo v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s proizvodnjo živil, gozdarstvom, razvijanjem zdravil ali razvijanjem virov obnovljive energije, temelječih na biomasi. Genski viri imajo tudi pomembno vlogo pri izvajanju strategij za obnovo poškodovanih ekosistemov in varstvo ogroženih vrst. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Z dostopom do genskih virov ter s pošteno in pravično delitvijo koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, bi morali rešiti vprašanje zadostne oskrbe s hrano, da bi zadovoljili potrebe vse številnejšega svetovnega prebivalstva. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. Nagojski protokol znatno razširja splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi koristi za uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri. |
(6) Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol) je mednarodna pogodba, ki so jo 29. oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije. . Nagojski protokol nadalje podrobno navaja splošna pravila Konvencije o dostopu in delitvi koristi za uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila, ki izvajajo Nagojski protokol, uporabljala samo za tiste genske vire oziroma tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih je bil dostop omogočen po začetku veljave Nagojskega protokola v Uniji. |
(9) Da bi zagotovili pravno varnost, je pomembno, da bi se pravila, ki izvajajo Nagojski protokol, uporabljala samo za tiste genske vire oziroma tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih je bil dostop ali njihova uporaba omogočena po začetku veljave Nagojskega protokola v Uniji. |
Obrazložitev | |
Člena 1 in 3 Nagojskega protokola, ki obravnavata njegove cilje in področje uporabe, se nanašata na „uporabo“ genskih virov in ne zgolj na dostop do njih. V členu 1 tega protokola je navedeno, da je njegov cilj poštena in pravična delitev koristi uporabe genskih virov. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) V skladu z Nagojskim protokolom je treba določiti, da države članice pri svoji razlagi Direktive 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (direktiva o bioloških patentih) na nacionalni ravni niso omejene. Zagotoviti je treba predvsem, da se biološki materiali uporabljajo za gojenje, odkrivanje in razvoj drugih rastlinskih vrst in da kmet svoj pridelek uporablja za njihovo širjenje in razmnoževanje na svojem posestvu. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter, kjer je primerno, da se koristi delijo. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji ni primerno zavezati vseh uporabnikov k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Zato je treba določiti samo najosnovnejše značilnosti ukrepov za primerno skrbnost. Posamezne odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo glede orodij in ukrepov, ki se uporabljajo za ravnanje s primerno skrbnostjo, bi bilo treba podpreti s priznanjem najboljših praks in dopolnilnih ukrepov v podporo sektorskim kodeksom ravnanja, vzorčnim pogodbenim klavzulam in smernicam, da se poveča pravna varnost in znižajo stroški. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. |
(14) Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Nagojskega protokola, bi morali vsi uporabniki genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja ravnati s primerno skrbnostjo, da tako zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in z njimi povezanega tradicionalnega znanja skladen s pravnimi zahtevami, ki se za njih uporabljajo, ter, kjer je primerno, da se koristi delijo. Vendar glede na raznolikost uporabnikov v Uniji vsi ne smejo biti zavezani k sprejemanju istih ukrepov zavoljo ravnanja s primerno skrbnostjo. Tu gre zlasti za naslednike, kjer naj primerna skrbnost velja le v primeru, ko imajo ti uporabniki dostop do genskih virov in njihove uporabe v enaki obliki kot prvotni uporabnik. Obveznost uporabnikov, da morajo hraniti informacije, relevantne za dostop in delitev koristi, zlasti dokazila o popolnem in zakonitem izvajanju delitve koristi, bi bilo treba časovno omejiti, skladno s časovnim razponom za morebitno inovacijo. |
Obrazložitev | |
Jasno je treba navesti, da morajo uporabniki hraniti dokazila o tem, da so izpolnili svojo obveznost o delitvi koristi. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 14a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Uspešno izvajanje Nagojskega protokola je odvisno od tega, ali se uporabniki genskih virov in tradicionalnega znanja in tisti, ki jih zagotovijo, s pogajanji medsebojno dogovorijo o pogojih, ki ne bodo privedli le do pravične delitve koristi, temveč bodo tudi prispevali k doseganju širšega cilja tega protokola, in sicer pomoči pri ohranitvi biotske raznovrstnosti. |
Obrazložitev | |
Cilji Nagojskega protokola iz člena 1 se navezujejo tudi na to, da naj bi delitev koristi od genskih virov prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni uporabi njihovih sestavnih delov. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Najboljše prakse, ki so jih razvili uporabniki, imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju ukrepov za primerno skrbnost, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola z visoko pravno varnostjo in nizkimi stroški. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti nadgrajevanje obstoječih kodeksov ravnanja v zvezi z dostopom in delitvijo koristi, ki so bili razviti za akademski sektor in različne industrije. Zvezam uporabnikov bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, naj odloči, ali se določena kombinacija postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jo zveza nadzira, lahko prizna kot najboljša praksa. Pristojni organi držav članic bi morali upoštevati, da če uporabniki izvajajo priznane najboljše prakse, se s tem zmanjša tveganje za uporabnikovo neizpolnjevanje zahtev, kar pa upravičuje zoževanje pregledov skladnosti. Enako bi moralo veljati za najboljše prakse, ki jih sprejme kolektiv pogodbenic Nagojskega protokola. |
(16) Najboljše prakse, ki so jih razvili uporabniki, imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju ukrepov za primerno skrbnost, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola z visoko pravno varnostjo in nizkimi stroški. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti nadgrajevanje obstoječih kodeksov ravnanja v zvezi z dostopom in delitvijo koristi, ki so bili razviti za akademski sektor in različne industrije. Zvezam uporabnikov bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, naj odloči, ali se določena kombinacija ciljev, dejavnosti, postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jo zveza nadzira, lahko prizna kot najboljša praksa. Pristojni organi držav članic bi morali upoštevati, da če uporabniki izvajajo priznane najboljše prakse, se s tem zmanjša tveganje za uporabnikovo neizpolnjevanje zahtev, kar pa upravičuje zoževanje pregledov skladnosti. Enako bi moralo veljati za najboljše prakse, ki jih sprejme kolektiv pogodbenic Nagojskega protokola. |
Obrazložitev | |
Najboljša praksa se ne nanaša le na postopke, orodja ali mehanizme, temveč vključuje tudi cilje in dejavnosti. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Zbirke so večji dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Vzpostaviti je treba sistem zanesljivih zbirk Unije. Ta bi zagotavljal, da zbirke, vključene v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov samo tretjim osebam z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem zanesljivih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot zanesljiva zbirka Unije. Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. |
(19) Zbirke so najbolj dostopni dobavitelji genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, ki se uporabljajo v Uniji. Vzpostaviti je treba sistem zanesljivih zbirk Unije. Ta zagotavlja, da zbirke, vključene v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito izvajajo ukrepe za dobavo vzorcev genskih virov samo tretjim osebam z dokumentacijo, ki dokazuje zakonito pridobitev in vzpostavitev medsebojno dogovorjenih pogojev, če je to potrebno. Sistem zanesljivih zbirk Unije bi moral znatno znižati tveganje uporabe nezakonito pridobljenih genskih virov v Uniji. Pristojni organi držav članic bi preverili, ali zbirka izpolnjuje zahteve za priznanje kot zanesljiva zbirka Unije, vključno z dokazovanjem sposobnosti spoštovanja širših ciljev Nagojskega protokola v zvezi z doseganjem poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in v zvezi s prispevanjem k ohranitvi biotske raznovrstnosti; Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register Unije, bi štelo, da so pri iskanju vseh potrebnih informacij ravnali s primerno skrbnostjo. To bi bilo zlasti koristno za akademske raziskovalce ter mala in srednje velika podjetja. |
Obrazložitev | |
Poudariti je treba, da pogoji za to, da se zbirke obravnavajo kot zanesljive zbirke Unije, ne bi smeli biti zgolj tehnični. Prvi pogoj, ki ga mora zbirka izpolnjevati, da se obravnava kot zanesljiva, je, da omogoča pošteno in pravično delitev koristi. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Cilji te uredbe so zmanjšanje tveganja, da se nezakonito pridobljeni genski viri ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi uporabljajo v Uniji, ter podpora pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Teh države članice ne morejo doseči same ter jih je zato zaradi njihovega obsega in zagotavljanja delovanja notranjega trga lažje uresničiti na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev – |
(28) Cilji te uredbe so zmanjšanje tveganja, da se nezakonito pridobljeni genski viri ali tradicionalno znanje v zvezi z njimi uporabljajo v Uniji, ter podpora pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Teh države članice ne morejo doseči same ter jih je zato zaradi njihovega obsega in zagotavljanja delovanja notranjega trga lažje uresničiti na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev – Obenem je eden od ciljev te uredbe pravična in enakopravna delitev koristi, ki izhajajo iz rabe genskih virov, s čimer bi pomagali ohraniti biotsko raznovrstnost v skladu s smernicami strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1) Cilj te uredbe je poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, in s tem doprinos k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti. |
Obrazložitev | |
Pomembno je vključiti cilje Konvencije o biološki raznovrstnosti v člen 1. Nagojski protokol to konvencijo dopolnjuje, v bistvu njen člen 15 pretvarja v mednarodni režim za dostop in delitev koristi v pravem pomenu. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba določa pravila, ki urejajo dostop in delitev koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalno znanje v zvezi z njimi v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteno in pravično delitev koristi, ki izvirajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). |
Ta uredba določa pravila, ki urejajo skladnost z režimom za dostop in delitev koristi v zvezi z genskimi viri ter tradicionalno znanje v zvezi z njimi v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteno in pravično delitev koristi, ki izvirajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Nagojski protokol). |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba se uporablja za genske vire, nad katerimi članice izvršujejo suverene pravice, in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
Ta uredba se uporablja za genske vire, nad katerimi članice izvršujejo suverene pravice, in tradicionalno znanje v zvezi z njimi, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo po začetku veljavnosti Nagojskega protokola za Unijo. Uporablja se tudi za koristi, ki izvirajo iz uporabe takih genskih virov, in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. |
Obrazložitev | |
Člena 1 in 3 Nagojskega protokola, ki obravnavata njegove cilje in področje uporabe, se nanašata na „uporabo“ genskih virov in ne zgolj na dostop do njih. V členu 1 tega protokola je navedeno, da je njegov cilj poštena in pravična delitev koristi uporabe genskih virov. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta uredba držav članic ne omejuje pri njihovi razlagi Direktive 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (direktiva o bioloških patentih). Zagotavlja se predvsem, da se biološki materiali uporabljajo za gojenje, odkrivanje in razvoj drugih rastlinskih vrst in da kmet svoj pridelek uporablja za njihovo širjenje in razmnoževanje na svojem posestvu.
|
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4a) „derivat“ pomeni v naravi prisotno biokemijsko spojino, ki je posledica genskega izraza ali metabolizma bioloških ali genskih virov, tudi če ne vsebuje funkcionalnih enot dednosti; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov; |
(6) „uporaba genskih virov“ pomeni izvajanje raziskav in razvoja na genski ali biokemijski sestavi genskih virov, tudi z uporabo biotehnologije; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da je bil dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami, ter, kjer je primerno, da se koristi pošteno in pravično delijo na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo določene informacije, ki so relevantne za dostop in delitev koristi. |
1. Uporabniki ravnajo s primerno skrbnostjo, da zagotovijo, da se do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi dostopa s soglasjem na podlagi predhodnega informiranja in v skladu z medsebojno dogovorjenimi pogoji, kakor je opredeljeno v veljavni zakonodaji o dostopu in delitvi koristi ali z regulativnimi zahtevami, ter, kjer je primerno, da se koristi pošteno in pravično delijo na podlagi medsebojno dogovorjenih pogojev. Uporabniki iščejo, hranijo in svojim naslednikom prenašajo vse informacije in dokumente, ki so pomembni za dostop in delitev koristi ter za skladnost z določbami te uredbe, zlasti vsa dokazila o popolnem in zakonitem izpolnjevanju obveznosti v zvezi z delitvijo koristi. |
Obrazložitev | |
Poudariti je treba, da morajo uporabniki hraniti dokazila o tem, da so izpolnili svojo obveznost o delitvi koristi pod medsebojno dogovorjenimi pogoji. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni, ter naslednjih uporabnikih genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi s takimi viri; |
(3) viru, iz katerega so bili viri ali znanje neposredno pridobljeni; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) dostopu do odločitev in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; |
(5) dostopu do dovoljenj in medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar je to primerno; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pridobijo ustrezno dovoljenje za dostop, vzpostavijo medsebojno dogovorjene pogoje ali prekinejo uporabo, če se zdi, da dostop ni bil v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami. |
(c) pridobijo ustrezno dovoljenje za dostop in vzpostavijo medsebojno dogovorjene pogoje, če se zdi, da dostop ni bil v skladu z veljavno zakonodajo o dostopu in delitvi koristi ali regulativnimi zahtevami. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Uporabniki pri pogajanjih o medsebojno dogovorjenih pogojih s tistimi, ki zagotavljajo genske vire ali tradicionalno znanje, skušajo zagotoviti, da ti pogoji prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni uporabi njenih sestavnih delov ter k prenosu tehnologije v države v razvoju. |
Obrazložitev | |
Cilji Nagojskega protokola iz člena 1 se navezujejo tudi na to, da naj bi delitev koristi od genskih virov prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in trajnosti uporabi njihovih sestavnih delov. V členu 1 je izrecno naveden prenos tehnologije. Ker se bosta morala tisti, ki zagotovi genske vire in tradicionalno znanje, in uporabnik skupaj dogovoriti o medsebojno dogovorjenih pogojih, morata skupaj zagotoviti, da bodo dogovorjeni pogoji povečali biotsko raznovrstnost, ne pa je zmanjšali. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4b. Obveza iz odstavkov 1 in 3 ne velja za naslednike, ko imajo dostop do genskih virov in njihove uporabe v enaki obliki kot prvotni uporabnik.
|
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – točka (-a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-a) spoštuje splošne cilje Nagojskega protokola s prizadevanjem za pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, ob hkratnem prispevanju k ohranjanju biotske raznovrstnosti; |
Obrazložitev | |
Koristno je opozoriti na to, da pogoji za obravnavanje zbirke kot zanesljive zbirke Unije, ne bi smeli biti zgolj tehnični. Pomembno je poudariti, da je treba pri zbirki najprej dokazati prizadevanje za pošteno in pravično delitev koristi, da se ta zbirka obravnava kot zanesljiva. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice redno preverjajo, da vsaka zbirka pod njihovo jurisdikcijo, ki je vključena v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito uporablja ukrepe iz odstavka 3. |
Države članice redno preverjajo, da vsaka zbirka pod njihovo jurisdikcijo, ki je vključena v register zanesljivih zbirk Unije, učinkovito uporablja ukrepe iz odstavka 3. Obenem sprejete določbe ne smejo povzročiti povečanja upravnih bremen ali dodatnih stroškov. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Pristojni organi in kontaktna točka za dostop in delitev koristi zagotovijo mnenje za javne in morebitne uporabnike, ki iščejo informacije o izvajanju te uredbe in ustreznih določb Konvencije in Nagojskega protokola v Uniji. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice in Komisija zahtevajo od vseh prejemnikov javnega financiranja raziskav, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi, da izjavijo, da bodo ravnali s primerno skrbnostjo v skladu s členom 4. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ni razloga za uporabo posebnih pravil za prejemnike javnih sredstev za raziskave. | |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pristojni organi vsaki dve leti pošljejo Komisiji informacije, ki so jih prejeli na podlagi odstavkov 1 in 2. Komisija povzame prejete informacije in jih da na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi. |
3. Pristojni organi preverijo informacije iz odstavka (2) in jih pošljejo Komisiji v roku šestih mesecev on njihovega prejetja.. Komisija v šestih mesecih povzame prejete informacije in informacije, ki se zahtevajo za mednarodno priznano potrdilo, da na voljo posredovalnemu mehanizmu za informacije o dostopu in delitvi koristi in javnosti v enostavno dostopni odprti obliki.
|
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsako združenje uporabnikov lahko Komisiji predloži zahtevek za priznanje kombinacije postopkov, orodij ali mehanizmov, ki jih je razvilo in jih nadzira, kot najboljšo prakso. Zahtevek se podpre z dokazi in informacijami. |
1. Vsako združenje uporabnikov ali organizacija z interesi in strokovnim znanjem za uporabo genskih virov ter dostop in delitev koristi lahko Komisiji predložita zahtevek za priznanje kombinacije ciljev, dejavnosti, postopkov, orodij ali mehanizmov, ki sta jih razvila in jih nadzirata, kot najboljšo prakso. Zahtevek se podpre z dokazi in informacijami. Komisija pri obravnavanju vlog za priznanje najboljše prakse prednost nameni ciljem, dejavnostim, postopkom, orodjem ali mehanizmom, ki prispevajo k: |
|
– ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni uporabi njenih sestavnih delov; |
|
–prenosu tehnologije; |
|
–izkoreninjenju revščine v državah v razvoju. |
Obrazložitev | |
Nagojski protokol vključuje cilje in besedilo, ki se ne odražajo v predlogu Komisije. Izvajanje pravil o delitvi koristi naj bi bilo v podporo širšim ciljem, kot sta ohranjanje biotske raznovrstnosti in izkoreninjenje revščine. Najboljša praksa bi morala vključevati cilje in postopke. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pregledi iz odstavka 1 tega člena se opravijo v skladu z redno revidiranim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Pri razvoju pristopa, ki temelji na tveganju, države članice upoštevajo, da če uporabnik izvaja najboljšo prakso v skladu s členom 8(2) te uredbe ali v skladu s členom 20(2) Nagojskega protokola, to zmanjša uporabnikovo tveganje za neizpolnjevanje obveznosti. |
2. Pregledi iz odstavka 1 tega člena se opravijo v skladu z redno revidiranim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, katerega glavna načela določi Komisija z izvedbenimi aktiv skladu s postopkom s pregledom iz člena 15(2). Pri tem pristopu se upošteva, da če uporabnik izvaja najboljšo prakso v skladu s členom 8(2) te uredbe ali v skladu s členom 20(2) Nagojskega protokola, to zmanjša uporabnikovo tveganje za neizpolnjevanje obveznosti. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Pregledi iz odstavka 1 vključujejo vsaj: |
4. Pregledi iz odstavka 1 vključuje: |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES. |
2. Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES v enostavno dostopni odprti obliki. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz člena 9(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. |
2. Pristojni organi si o organizaciji svojega sistema preverjanja za spremljanje izpolnjevanja obveznosti te uredbe pri uporabnikih s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz člena 9(1), in o vrstah kazni, izrečenih v skladu s členom 11. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija si prizadeva za sporazum z Evropskim patentnim uradom in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, s katerim se zagotovi, da se v registracijo patentov vključijo sklicevanja na genske vire in njihov izvor. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
1. Vzpostavi se platforma Unije za dostop do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. Države članice, ki predvidijo sprejetje pravil o dostopu do genskih virov, najprej opravijo oceno učinka teh pravil in njene rezultate predložijo v preučitev platformi Unije v skladu s postopkom iz odstavka 5 tega člena. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavo dobrih praks. |
2. Platforma Unije bo prispevala k racionalizaciji pogojev za dostop na ravni Unije z razpravami o povezanih vprašanjih, vključno z načrtovanjem in delovanjem režimov dostopa, vzpostavljenih v državah članicah, poenostavljenim dostopom za nekomercialne raziskave, praksami glede dostopa do zbirk v Uniji, dostopom zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavo dobrih praks. Ta platforma se zlasti zavzema za to, da se obveznost ravnanja s primerno skrbnostjo šteje za izpolnjeno in da za dostop ne veljajo dodatne obveznosti, če pristojni organi na zahtevo za dostop ne odgovorijo. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 14 – točka d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) sprejmejo ukrepe v podporo uporabnikov, ki z omejenimi sredstvi prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in raznovrstnosti kultur, da postanejo zanesljive zbirke; |
Obrazložitev | |
Pomagati je treba projektom malega obsega, ki jih na primer razvijejo kmetje in lokalne skupnosti in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, da postanejo „zanesljive zbirke“, kakor so opredeljene v tej uredbi. | |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija vsakih deset let po prvem poročilu na podlagi poročanja in izkušenj z izvajanjem te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe. Pri pripravi poročil Komisija upošteva zlasti upravne posledice za javne raziskovalne zavode, mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja. Upošteva tudi potrebo po nadaljnjih ukrepih Unije glede dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
3. Komisija vsakih deset let po prvem poročilu na podlagi poročanja in izkušenj z izvajanjem te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe. Pri pripravi poročil Komisija upošteva zlasti upravne posledice za posebne sektorje, javne raziskovalne zavode, mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja. Upošteva tudi potrebo po nadaljnjih ukrepih Unije glede dostopa do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi. |
POSTOPEK
Naslov |
Dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 19.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AGRI 19.11.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
José Bové 3.12.2012 |
||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
Martin Häusling |
||||
Obravnava v odboru |
24.4.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
30.5.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
31 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Eric Andrieu, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Robert Dušek, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, George Lyon, Mairead McGuinness, James Nicholson, Wojciech Michał Olejniczak, Marit Paulsen, Britta Reimers, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Ewald Stadler, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marian Harkin, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jens Nilsson |
||||
MNENJE Odbora za ribištvo (18.6.2013)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji
(COM(2012)0576 – C7‑0322/2012 – 2012/0278(COD))
Pripravljavec mnenja: Ian Hudghton
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Uvod
Eden od treh ciljev konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) je poštena in pravična porazdelitev koristi od uporabe genetskih virov. Konvencija daje malo informacij o tem, kako se bo ta cilj uresničeval, zato je bil v ta namen sprejet Nagojski protokol. EU in večina njenih držav članic so pogodbenice tega protokola in pred nami je predlog uredbe za njegovo ratifikacijo in izvajanje njegovih določb.
Vsebina
Protokol zajema raziskave in razvoj v zvezi z genetsko in/ali biokemično sestavo genetskega materiala, denimo DNK, genov itd. Številne industrije, tudi farmacevtska industrija ter proizvodnja živil in pijač, v svojih raziskavah uporabljajo genetske materiale. Industrije v razvitem svetu so bile obtožene t. i. biopiratstva in kršitve suverenih pravic drugih držav. Namen tega protokola je, da se to vprašanje reši.
Nagojski protokol ima dva glavna stebra: o dostopu do genskih virov in o izpolnjevanju obveznosti uporabnikov. Prvi pogodbenicam protokola daje možnost, da zakonsko uredijo dostop do genskih virov, ki sodijo v njihovo nacionalno suverenost. V tem primeru protokol določa, da morajo države sprejeti mednarodne standarde za dostop.
Drugi steber pa določa, da morajo vse pogodbenice zahtevati, da se na območju njihove jurisdikcije uporabljajo le zakonsko pridobljeni genski viri. Ta zajema končne uporabnike vira, denimo panoge, ki opravljajo genetske raziskave.
Predlog Komisije
Predlog Komisije v glavnem obravnava drugi steber predloga, tj. vidike, ki so zelo majhnega neposrednega pomena za upravljanje ribištva. Vendar Komisija predlaga vzpostavitev platforme Unije o dostopu, ki bi zagotavljala nezavezujoče svetovanje o vprašanjih v zvezi z dostopom. Ta vprašanja še vedno sodijo v pristojnost posameznih držav članic EU, ki imajo različne pristope. Tako na primer Nizozemska ne zahteva predhodnega obveščanja, medtem ko je Francija naznanila, da namerava predložiti zakonodajo, s katero želi dostop zakonsko urediti, predvsem za svoja čezmorska ozemlja.
Interesi odbora PECH in stališče pripravljavca mnenja
Protokol navaja, da lahko dostop in delitev koristi prispevata k ohranjanju in trajnostni uporabi biotske raznovrstnosti. Druga v protokolu navedena pristojnost odbora za ribištvo je ohranjanje ribolovnih virov, tako da protokol nedvomno sodi v področje delovanja našega odbora.
Pripravljavec mnenja meni, da so bili interesi EU glede virov zunaj evropskih voda nekoč predvsem izkoriščevalni, interesi avtohtonega in lokalnega prebivalstva pa so drugotnega pomena. Nagojski protokol je zasnovan predvsem ob upoštevanju interesov tega prebivalstva in veseli nas, da lahko vašemu odboru priporočimo, naj podpre ratifikacijo tega protokola.
Pri tem smo se želeli osredotočiti na tista njegova področja, ki neposredno sodijo v pristojnosti našega odbora. Zato pripravljavec mnenja predlaga spremembe na naslednjih področjih:
• Vključitev avtohtonega in lokalnega prebivalstva – v členu 6 protokola je obravnavano vprašanje dostopa in posebej navaja vključitev avtohtonih in lokalnih skupnosti. Tega v besedilu Komisije o ustanovitvi platforme Unije o dostopu ni in menimo, da bi bilo to treba popraviti.
· Področje uporabe uredbe – v členu 4 konvencije o biološki raznovrstnosti je razširjeno področje uporabe ne le na teritorialne vode in izključno gospodarsko cono, temveč tudi na dejavnosti, ki se opravljajo v mednarodnih vodah. Tako bi lahko ribolovne dejavnosti na odprtem morju sodile v področje uporabe te konvencije. Področje uporabe protokola pa je ožje in se ne razširja na morska področja, ki ne sodijo v nacionalno jurisdikcijo. Vendar protokol pogodbenicam ne onemogoča, da bi sprejele dodatne določbe, zato bi lahko EU razširila področje uporabe te uredbe na dejavnosti, ki se izvajajo v mednarodnih vodah.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Raziskave o genskih virih se postopoma širijo na nova področja, zlasti na oceane, ki so še vedno najmanj raziskano in najbolj nepoznano okolje na zemlji. Globine oceanov so poslednje obzorje našega planeta in zanimanje zanje je na področju raziskovanja in izkoriščanja virov čedalje večje. V tem okviru je preučevanje izredne biotske raznolikosti morskih ekosistemov v velikih globinah novo področje raziskav, ki je zelo obetavno pri odkrivanju genskih virov, ki bi se lahko uporabljali za najrazličnejše namene. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Nagojski protokol se uporablja za genske vire, ki sodijo v področje uporabe člena 15 Konvencije, medtem ko je področje uporabe njenega člena 4 širše. To pomeni, da ta protokol ne zajema celotnega področja uporabe člena 4, denimo dejavnosti, ki se izvajajo na morskih območjih, ki ne sodijo v nacionalno jurisdikcijo. Vendar protokol ne vsebuje ničesar, kar bi pogodbenicam onemogočalo, da svoja načela razširijo na dejavnosti, ki se izvajajo na teh območjih. |
Obrazložitev | |
Področje uporabe Nagojskega protokola je ožje kot področje uporabe konvencije o biološki raznovrstnosti ter ne zajema dejavnosti, ki se odvijajo zunaj nacionalnih teritorialnih voda, kot je izkoriščanje zunaj izključne gospodarske cone. Vendar lahko Unija v tej uredbi to področje uporabe razširi in člen 10 protokola dejansko navaja možnost sprejetja nadaljnjih mehanizmov v primerih, ko po predhodnem obveščanju ni mogoče pridobiti soglasja. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Obveznost ravnanja s primerno skrbnostjo bi morala veljati za vse uporabnike, ne glede na njihovo velikost, vključno z mikropodjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Izključitev navedenih akterjev iz sistema bi v celoti spodkopala njegovo učinkovitost. Prav tako bi to bila kršitev mednarodnih obveznosti, ki jih ima Unija v skladu z Nagojskim protokolom. Vendar bi Uredba morala ponujati vrsto ukrepov in orodij za omogočanje mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem, da izpolnjujejo svoje obveznosti z nizkimi stroški in visoko pravno varnostjo. |
(15) Obveznost ravnanja s primerno skrbnostjo bi morala veljati za vse uporabnike, ne glede na njihovo velikost, vključno z mikropodjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Izključitev navedenih akterjev iz sistema bi v celoti spodkopala njegovo učinkovitost. Prav tako bi to bila kršitev mednarodnih obveznosti, ki jih ima Unija v skladu z Nagojskim protokolom. Vendar bi Uredba morala ponujati vrsto ukrepov in orodij za omogočanje mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem, da izpolnijo svoje obveznosti z nizkimi stroški, ne da bi to vplivalo na njihovo konkurenčnost, in visoko pravno varnostjo. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Platforma Unije za dostop bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa, poenostavljenemu dostopu za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk v Uniji, dostopu zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavi najboljših praks. |
(23) Platforma Unije za dostop bi morala omogočiti razprave in prispevati k racionalizaciji pogojev dostopa v državah članicah, načrtovanju in delovanju režimov dostopa, poenostavljenemu dostopu za nekomercialno raziskovanje, praksam dostopa do zbirk v Uniji, dostopu zainteresiranih strani iz Unije v tretjih državah ter izmenjavi najboljših praks. Platforma Unije bi morala dosledno upoštevati pristojnosti držav članic in si po možnosti v skladu z Nagojskim protokolom prizadevati za vključitev avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Obrazložitev | |
Določbe protokola o dostopu do virov izrecno navajajo interese avtohtonih in lokalnih skupnosti, zato je prav, da so navedeni tudi v uredbi. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Komisija sproti posodablja ta seznam. |
2. Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Tega sproti posodablja. Posebna pozornost se nameni najbolj oddaljenim regijam zaradi bogastva in krhkosti genskih virov na njihovem ozemlju, da bi preprečili čezmerno izkoriščanje. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Platforma Unije lahko zagotovi nezavezujoče nasvete, navodila ali mnenja o zadevah, za katere je pooblaščena. |
3. Platforma Unije lahko zagotovi nezavezujoče nasvete, navodila ali mnenja o zadevah, za katere je pooblaščena. Nasveti, smernice ali mnenja ustrezno upoštevajo zahtevo glede vključitve zadevnih avtohtonih in lokalnih skupnosti. |
Obrazložitev | |
Člen 6 protokola od pogodbenic zahteva, da po potrebi sprejmejo ukrepe za vključitev avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki imajo pravico glede odobritve dostopa. Platforma Unije bi morala te določbe izrecno upoštevati. |
POSTOPEK
Naslov |
Dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 19.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
PECH 19.11.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Ian Hudghton 21.11.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
19.2.2013 |
20.3.2013 |
23.4.2013 |
|
|
Datum sprejetja |
18.6.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
John Stuart Agnew, Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Ian Hudghton, Werner Kuhn, Isabella Lövin, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Paul Besset, Diane Dodds, Barbara Matera, Mario Pirillo |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Salvador Garriga Polledo |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
4.10.2012 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 19.11.2012 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 19.11.2012 |
ITRE 19.11.2012 |
REGI 19.11.2012 |
AGRI 19.11.2012 |
|
|
PECH 19.11.2012 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ITRE 5.11.2012 |
REGI 27.11.2012 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Sandrine Bélier 23.10.2012 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
25.4.2013 |
20.6.2013 |
|
|
|
Datum sprejetja |
4.7.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 1 22 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Martina Anderson, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Lajos Bokros, Franco Bonanini, Biljana Borzan, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jo Leinen, Corinne Lepage, Linda McAvan, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andrés Perelló Rodríguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Erik Bánki, James Nicholson, Vittorio Prodi, Britta Reimers, Alda Sousa, Struan Stevenson, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská |
||||
Datum predložitve |
16.7.2013 |
||||