POROČILO o notranjem trgu storitev: sedanje stanje in nadaljnje ukrepanje

18.7.2013 - (2012/2144(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Anna Maria Corazza Bildt

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o notranjem trgu storitev: sedanje stanje in nadaljnje ukrepanje

(2012/2144(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju členov 9, 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje direktive o storitvah – partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“ (COM(2012)0261) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu sporočilu,

–   ob upoštevanju študije Komisije z naslovom „Gospodarski vpliv Direktive o storitvah: prva ocena po izvedbi“ (Economic Papers, št. 456),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljšemu delovanju enotnega trga za storitve naproti – uporaba rezultatov postopka medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah“ (COM(2011)0020) in delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011)0102), priloženega temu sporočilu, o postopku medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga (COM(2012)0259),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ (COM(2011)0206),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“ (COM(2010)0608),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013 o prispevku evropskih politik k rasti in zaposlovanju,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012 o paktu za rast in delovna mesta,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. marca 2011 o boljšem delovanju enotnega trga za storitve – postopek medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013, ki vsebuje priporočila Komisiji o upravljanju enotnega trga[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o dvajsetih glavnih pomislekih evropskih državljanov in podjetij v zvezi z delovanjem enotnega trga[3],

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. oktobra 2011 o postopku medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu[6],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. februarja 2011 o izvajanju Direktive o storitvah 2006/123/ES[7],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0273/2013),

A. ker je naš skupni trg temelj evropske konstrukcije, njegovo dobro delovanje pa je bistveno za ustrezno izvajanje politik EU in je osnova za okrevanje;

B.  ker storitveni sektor predstavlja več kot 65 % BDP in vseh delovnih mest v Evropski uniji in je steber njenega gospodarstva; ker storitve, ki jih zajema direktiva o storitvah, predstavljajo 45% BDP Evropske unije;

C. ker bo celovito izvajanje direktive zelo izboljšalo delovanje enotnega trga storitev, predvsem ker bo malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim omogočilo lažji dostop na trg, povečalo izbiro za potrošnike ter pomagalo okrepiti konkurenčnost v EU, rast in zaposlovanje;

D. ker evropska industrija, evropska podjetja (zlasti mala in srednja) in potrošniki potrebujejo funkcionalen, učinkovit in konkurenčnejši trg storitev;

E.  ker je direktiva o storitvah od sprejetja leta 2006 prinesla konkretne koristi z zagotavljanjem boljšega dostopa do trga podjetjem in potrošnikom, zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju pa še niso doseženi vsi pričakovani rezultati;

F.  ker razdrobljeno razlaganje in neustrezno izvajanje direktive še vedno ovirata prost čezmejni pretok storitev;

G. ker morajo podjetja, zlasti mala in srednja, še vedno izpolnjevati zelo veliko upravnih in birokratskih zahtev, ki so zanje veliko breme, še posebej skupaj s težavami, ki jih imajo s pridobivanjem posojil;

H. ker dejstvo, da se z direktivo o storitvah že zelo dolgo ukvarjamo, ne bi smelo biti razlog za zmanjšanje prizadevanj za uresničitev njenega celotnega potenciala;

I.   ker je čas za ukrepanje, saj je glede na vse višjo brezposelnost ter poslabšanje stanja javnih financ storitveni sektor bolj kot kdajkoli prej vir konkurenčnosti, rasti in delovnih mest, ki ga ne smemo zanemariti;

Neizkoriščen potencial storitev za rast in delovna mesta

1.  poudarja, da nepotrebno in nesorazmerno upravno breme, diskriminatorne prakse in neutemeljeno omejevanje zagotavljanja storitev v EU ovirajo velike možnosti za rast, zavirajo ustvarjanje delovnih mest in podjetjem jemljejo priložnosti;

2.  poudarja, da bi po ambicioznih ocenah Komisije EU v petih do desetih letih lahko dosegla ekonomsko rast do 2,6 % BDP, če bi bile države članice pripravljene ustrezno in v celoti izvajati direktivo o storitvah ter odstraniti neutemeljene omejitve;

3.  ugotavlja, da bi morala Komisija svoja prizadevanja osredotočiti na tiste storitvene sektorje, ki so gospodarsko zelo pomembni in imajo nadpovprečen potencial rasti, kot so sektorji poslovnih, gradbenih in turističnih storitev ter maloprodaja, da bi v kratkem času pridobili oprijemljive rezultate za rast in delovna mesta;

4.  poudarja, da je učinkovito izvajanje obstoječih pravil pameten in hiter način za prispevanje k rasti brez rabe javnih sredstev; poudarja, da mora direktiva nujno začeti delovati v praksi, da bi sprostili njen neizkoriščen potencial in prispevali k evropskemu modelu uravnoteženega in trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva;

5.  poudarja pomen razvoja boljših kazalnikov uspešnosti enotnega trga na podlagi realnih izkušenj in pričakovanj podjetij in potrošnikov za njegovo večjo funkcionalnost in njihovo poznavanje raznih pravic, ki jih lahko uveljavljajo, da si zagotovijo dostop na enotni trg storitev;

6.  pozdravlja oblikovanje enotnega digitalnega trga in nove oblike storitev, kot so digitalne in mobilne storitve ter mešani paketi blaga in storitev; poudarja, da je treba direktivo izvajati v polni meri, v smislu besedila in namena, ter na način, ki bo ustrezen tudi v prihodnosti, da bi spodbujali inovacije;

7.  spodbuja tudi postopno odpiranje notranjega trga storitev na področju socialnega varstva in hkratno upoštevanje določb direktive o storitvah;

8.  opozarja, da direktiva o storitvah ne vsiljuje liberalizacije storitev, temveč omogoča tako podjetjem kot potrošnikom, da v celoti izkoristijo potencial enotnega trga v okviru konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva;

9.  pozdravlja sporočilo Komisije o izvajanju direktive o storitvah z naslovom „Partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“ (COM(2012)0261), ki izpolnjuje obveznost poročanja, določeno v členu 41 navedene direktive;ponovno poudarja potrebo po upoštevanju srednjeročnih in dolgoročnih učinkov direktive o storitvah na zaposlenost v EU;

Ovire, omejitve in obremenitve prostega pretoka

10. obžaluje, da je bilo v številnih primerih ugotovljeno, da se države članice neustrezno sklicujejo na prevladujoče razloge javnega interesa (člen 15 direktive o storitvah) samo zaradi zaščite in favoriziranja domačega trga; meni, da bi morali biti prevladujoči razlogi javnega interesa vedno objektivno upravičeni in strogo sorazmerni z želenimi cilji v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča; poudarja, da bremena, ki se nanašajo na zahteve v zvezi s pravno obliko in delničarji, teritorialne omejitve, preverjanje gospodarskih potreb in fiksne tarife ustvarjajo neupravičene ovire za učinkovito čezmejno ustanavljanje in škodujejo notranjemu trgu storitev;

11. obžaluje, da se ocena sorazmernosti opravi le redko; poziva Komisijo, naj na podlagi obstoječe prakse Evropskega sodišča pojasni koncept sorazmernosti in državam članicam zagotovi praktične smernice za njegovo izvajanje;

12. poziva države članice, naj učinkovito in v celoti izvajajo klavzulo o svobodnem opravljanju storitev (člen 16 direktive o storitvah) in odpravijo dvojna regulativna bremena;

13. poudarja, da direktiva o storitvah določa, da mora imeti v primeru, ko je število razpoložljivih dovoljenj za dejavnost omejeno zaradi omejenosti naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, ponudnik možnost poplačila stroškov naložbe in zagotovitve primernega donosa na vloženi kapital brez omejevanja in izkrivljanja proste konkurence;

14. je zaskrbljen nad vse večjim številom primerov diskriminacije, ki jih prijavijo potrošniki; poziva države članice, naj ustrezno in v celoti izvajajo člen 20(2) direktive o storitvah, in podjetja, naj opustijo neupravičeno diskriminatorno ravnanje na podlagi narodnosti ali kraja prebivališča; poudarja pa, da je vsaka obveznost prodaje v nasprotju s temeljnim načelom svobode sklepanja pogodb; zato pozdravlja delo Komisije v zvezi z usmerjevalnim poročilom o nediskriminaciji, ki išče pravo ravnovesje v dobro potrošnikov in podjetij; pozdravlja tudi vlogo evropskih potrošniških centrov pri ugotavljanju in odpravljanju nepravilnosti;

Pametno upravljanje notranjega trga storitev

15. opozarja, da je za nemoteno delovanje notranjega trga storitev potrebno usklajevanje s sektorskimi pravili, za kar bi lahko bila potrebna dodatna dovoljenja, ki bi pomenila dodatne stroške, predvsem za podjetja; poudarja, da je to delovanje odvisno tudi od izvajanja drugih zakonodajnih aktov EU; zato poziva države članice, naj s celovitim pristopom k notranjem trgu storitev zagotovijo pravno varnost za potrošnike in podjetja, predvsem za mala in srednja podjetja;

16. poziva Komisijo, naj zagotovi usklajenost medsebojnih strokovnih pregledov iz direktive o storitvah in medsebojnega ocenjevanja iz direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij; poudarja, da bi bilo treba natančno oceniti vsak primer posebej, tudi obrazložitve držav članic, zakaj ohranjajo določene zahteve, da bi opredelili področja, kjer države članice nesorazmerno urejajo opravljanje poklica ali ovirajo dostop do nekaterih poklicev; poziva države članice, naj te neupravičene zahteve odpravijo;

17. poziva države članice, naj bolje izkoristijo medsebojno priznavanje in tako olajšajo prost pretok storitev v primerih, ko usklajena pravila še niso vzpostavljena;

18. ugotavlja, da razlike v mednarodnih standardih povzročajo razdrobljenost in negotovost; spodbuja razvoj prostovoljnih evropskih standardov za storitve iz direktive o storitvah kot načina za izboljšanje čezmejne primerljivosti in trgovine;

19. meni, da bi morale Evropska komisija in evropske organizacije za standardizacijo tesno sodelovati, da bi po potrebi zagotovile skladnost uporabljene terminologije in s tem dosledno uporabo pravil v vsej EU;

20. prav tako poudarja, da neustrezno čezmejno zavarovalno kritje za ponudnike storitev močno ovira prost pretok; poziva zainteresirane strani, naj prek dialoga poiščejo rešitve;

21. spodbuja večjo uporabo sistema IMI v državah članicah za preverjanje izpolnjevanja zahtev direktive, posebej v primerih čezmejnega zagotavljanja storitev, in evropskih potrošniških centrov ter sistema SOLVIT za pomoč podjetjem in potrošnikom pri nasprotujočih si pravilih in neizpolnjevanju obveznosti; v ta namen poudarja, da je pomembno zagotoviti popoln dostop povezanih partnerjev do sistema SOLVIT na tehnični ravni;

22. ugotavlja, da bi morali instrumenti enotnega trga, vključno s sistemom SOLVIT, delovati bolje v smislu časa, ki je potreben za reševanje primerov; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno izboljšati cilje in osrednje kazalnike uspešnosti; pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala pravni okvir za sistem SOLVIT;

23. poziva države članice, naj preidejo k enotnim kontaktnim točkam druge generacije in tako zagotovijo portale e-vlade, ki bodo v celoti funkcionalni, večjezični in uporabniku prijazni; poudarja pomen pristopa ponudnika storitev, ki pokriva celoten poslovni cikel; meni, da bodo e-postopki povečali enostavnost, zmanjšali stroške usklajevanja in povečali pravno varnost; poziva države članice, naj zagotovijo popolno povezljivost svojih enotnih kontaktnih točk in njihovo čezmejno prepoznavnost ter tako zagotovijo, da bodo evropski državljani in podjetja obveščeni o svojih pravicah in priložnostih, ki izhajajo iz direktive o storitvah; poleg tega poziva Komisijo, naj določi jasna merila za primerjavo, ki se uporabljajo pri ocenjevanju enotnih kontaktnih točk, vključno s podatki o ravneh njihove uporabe, in naj Parlamentu redno poroča o napredku;

Učinkovitejše izvajanje za čim boljši gospodarski učinek

24. poudarja, da je direktiva o storitvah v državah, kjer se ustrezno izvaja, prinesla dejanske rezultate za rast in delovna mesta; zato podpira izmenjavo najboljših praks med državami članicami, vključno z inovativnimi rešitvami med pristojnimi organi v obmejnih regijah;

25. poudarja, da ima neustrezno izvajanje čezmejni vpliv, ceno za to pa plačujejo evropski državljani; poudarja, da so vse države članice odgovorne druga drugi in Uniji za izvajanje direktive in bi morale za to enako odgovarjati;

26. poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri ključnih težavah, ki so jih odkrile v zvezi z izvajanjem in uporabo zakonodaje EU o enotnem trgu, vključno s tem, kako izboljšati primanjkljaje pri prenosu in skladnosti ter pridobiti hitra in učinkovita pravna sredstva;

27. poudarja, da morajo pristojni regionalni in lokalni organi sprejeti skupno odgovornost za celovito in kakovostno izvajanje direktive v smislu besedila in namena s splošnim ciljem spodbujanja gospodarske dejavnosti; v zvezi s tem poudarja pomen zmanjšanja upravnih bremen;

28. močno podpira politiko ničelne tolerance, ki jo uporablja Komisija v zvezi z neupravičenimi omejitvami; spodbuja Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovi polno in pravilno izvajanje obstoječih pravil, pri tem pa ohranja dialog na enaki ravni z državami članicami; poziva k izvajanju skrajšanih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki ne trajajo dlje kot 18 mesecev, ko se ugotovi, da je država članica nepravilno ali nezadostno izvajala ali kršila direktivo;

29. poziva Komisijo, naj izkoristi „Mesec enotnega trga“ kot priložnost, da predstavi koristi enotnega trga storitev za podjetja;

Izboljšanje preglednosti in odgovornosti

30. poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov medsebojnih strokovnih pregledov opredeli najbolj toge omejitve, predlaga ciljno usmerjene reforme in obvešča Svet in Parlament;

31. spodbuja Komisijo, naj v letnih pregledih rasti in poročilih o povezovanju enotnega trga posebno pozornost nameni storitvenemu sektorju in storitve vključi v priporočila za posamezno državo; meni, da bi morala Komisija in Svet s temi podrobnimi priporočili, ki se nanašajo na posamezne države, še naprej spodbujati države članice, naj sprejmejo in izvajajo dolgoročne politike rasti;

32. poziva nacionalne parlamente, naj aktivno podpirajo izvrševanje direktive in izvajajo svoje pristojnosti za nadzor nacionalnih organov na vseh ravneh;

33. poziva zainteresirane strani, poslovno skupnost in socialne partnerje, naj pripomorejo k temu, da vlade prevzamejo odgovornost za oživitev evropskega storitvenega sektorja in ustvarjanje stalnih delovnih mest;

34. poziva Svet in njegovo predsedstvo, naj notranji trg storitev redno uvrstita na dnevni red srečanj Sveta za konkurenčnost; predlaga ponovno uvedbo poročil Komisije o skladnosti za merjenje napredka pri zagotavljanju lažjega dostopa na trg;

35. poziva člane Evropskega sveta, naj prevzamejo polno politično odgovornost za pravilno delovanje notranjega trga storitev; poziva predsednika Evropskega sveta, naj to vprašanje ohrani na dnevnem redu Evropskega sveta dokler bo to potrebno, skupaj z medsebojno dogovorjenim načrtom, ki vključuje posebna merila za primerjavo in časovni razpored, po katerem bi države članice z novim zagonom odstranile preostale ovire za polno izvrševanje direktive o storitvah;

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
• [2]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2013)0054.
• [3]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2012)0395.
• [4]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0456.
• [5]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0144.
• [6]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0307.
• [7]  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0051.

OBRAZLOŽITEV

Pri notranjem trgu storitev ne gre za uvajanje novosti, ampak za izvajanje že obstoječih pravil; gre za prehod z neustreznega izvajanja k ustreznemu. Namen te resolucije je države članice soočiti z njihovo odgovornostjo za polno in pravilno izvajanje tako v smislu besedila in namena direktive o storitvah. Poročevalka priporoča obsežno razlago, ki pokriva nove oblike storitev, vendar ne poziva k reviziji direktive. Zaradi gospodarske krize so ukrepi na tem področju še bolj pomembni, da bi se lahko izkoristile vse možnosti storitvenega sektorja za rast in ustvarjanje delovnih mest. Zato si ne moremo privoščiti, da bi to vprašanje umaknili s politične agende.

Neizkoriščen potencial storitev za rast in delovna mesta

Storitveni sektor predstavlja več kot 65 % BDP Evropske unije in je dinamičen, sodoben in v prihodnost usmerjen del njenega gospodarstva. Z inovacijami se pojavljajo vedno novi načini opravljanja storitev. Digitalne in mobilne storitve spreminjajo način delovanja gospodarstva. Blago in storitve se vse pogosteje prodajajo skupaj v paketih. Prav tako je vse bolj razširjen pojav „storitvizacije“ in večje povezanosti med storitvami in proizvodnjo (npr. poprodajne storitve, storitve IKT, itd.). Zaradi navedenih razlogov je bolje delujoč notranji trg storitev ključni element bolj konkurenčnega evropskega gospodarstva kot celote.

Vse od leta 2006 je direktiva o storitvah pomembna gonilna sila strukturnih reform evropskega storitvenega sektorja. Po podatkih Komisije so države članice, ki so izvedle reforme, da bi odprle svoje trge storitev, dosegle pomembne pozitivne učinke. Vseeno pa se po treh letih od roka za prenos direktiva v državah članicah še vedno ne izvaja v celoti in pravilno. Obstajajo številni dokazi o tem, da kopičenje birokracije in ovir zavira rast in zmanjšuje zaposlitvene možnosti za državljane, medtem ko diskriminatorno ravnanje zmanjšuje zaupanje potrošnikov v enotni trg.

Tudi na politični in upravni ravni se kaže pomanjkanje zagona v zvezi z direktivo o storitvah, saj visoka pričakovanja še niso bila dosežena. Možnosti direktive o storitvah niso bile precenjene, vendar države članice niso pokazale dovolj politične volje za izvajanje potrebnih reform. Glede na naraščajočo brezposelnost je nadvse pomembno, da ne zmanjšamo svojih ambicij. Pojavljajo se težnje po dopolnitvi varčevalnih politik s politikami rasti, pri čemer cene za izhod iz krize ne smejo plačevati davkoplačevalci. Notranji trg storitev je eno redkih področij, na katerem lahko ustvarimo rast brez povečevanja javnega dolga. Študija Komisije o gospodarskem učinku direktive o storitvah je jasno pokazala, da bi se dosedanji gospodarski dobiček lahko več kot potrojil in znašal 2,6 % BDP, če bi države članice izvajale direktivo bolj dosledno.

Ovire, omejitve in obremenitve prostega pretoka

Podjetja morajo izpolnjevati številne zahteve, ki se zdijo neškodljive, če jih obravnavamo posamezno, vendar skupaj predstavljajo hudo breme za ponudnike storitev, zlasti mala in srednja podjetja. Člena 15 in 16 direktive državam članicam omogočata, da se na podlagi preverjanja nujnosti in sorazmernosti odločijo, ali bodo določene nacionalne zahteve obdržale. Žal so si nekatere države članice to pravico velikokrat razlagale preširoko in s tem zaščitile in favorizirale svoje trge in poklice. Prednostna naloga držav članic mora biti odgovorno reševanje vprašanja sivih območij.

Zlasti bremena, ki se nanašajo na zahteve v zvezi s pravno obliko in delničarji, teritorialne omejitve in preverjanje gospodarskih potreb preprečujejo ustanavljanje v drugih državah članicah, ovirajo izvajanje storitev in nekaterim zainteresiranim stranem onemogočajo dostop do trga. Na primer, če želi arhitekt ustanoviti hčerinsko podjetje v drugi državi članici, bo morda moral spremeniti svoj poslovni model. Prav tako bi se lahko zgodilo, da bi morali trgovci upravičiti dodano vrednost svoje trgovine pred komisijo, ki jo sestavljajo njegovi konkurenti.

V skladu s členom 20(2) direktive, podjetja ne smejo diskriminirati potrošnikov na podlagi narodnosti ali kraja prebivališča. Vseeno pa se zlasti pri spletnih storitvah pogosto dogaja, da potrošniki ne morejo opraviti nakupa iz druge države članice ali pa je ponudba enake storitve, kot je najem avtomobila in križarjenje, zanje dražja. Treba bi bilo reševati vprašanje diskriminatornega ravnanja, ki omejuje izbiro potrošnika in viša cene, pri tem pa ohraniti svobodo sklepanja pogodb in zagotoviti, da mala in srednja podjetja ne bodo prisiljena poslovati z izgubo. Na tem področju poročevalka pozdravlja prizadevanja Komisije za pripravo posebnega poročila s smernicami o nediskriminaciji.

Pametno upravljanje notranjega trga storitev

Področje uporabe te resolucije se osredotoča predvsem na ustvarjanje delovnih mest v skladu s členom 1 direktive o storitvah: „ta direktiva ne vpliva na delovno pravo, to je katero koli zakonsko ali pogodbeno določbo v zvezi z zaposlitvenimi pogoji, delovnimi pogoji, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu ter razmerjem med delodajalci in delojemalci...“. Družbena razsežnost storitvenega sektorja je zelo pomembna, vendar jo pokrivajo različni predpisi, kot na primer direktiva o napotitvi delavcev in nacionalna delovna zakonodaja.

Zato bi se bilo treba osredotočiti na povečanje politične volje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter tako odpraviti trdovratne ovire za prost pretok in se soočiti s korporacijami in različnimi interesi. Veliko ovir za ustvarjanje delovnih mest izhaja ravno iz neusklajenosti med direktivo o storitvah in drugimi pravili EU ali nacionalnimi pravili. Skrajni čas je, da pri izvajanju zavzamemo celovit in dolgoročno usmerjen pristop.

Komisija je storila prvi korak z izvajanjem pregledov uspešnosti na področju poslovnih storitev, gradbeništva in turizma. V tej smeri je treba tudi nadaljevati. Prednostna naloga je zlasti usklajevanje z direktivo o strokovnih kvalifikacijah, države članice pa bi morale odstraniti neupravičene ovire, ki preprečujejo dostop do nekaterih poklicev. Prav tako morajo ponudniki storitev sedaj plačevati dvojno zavarovanje ali svojo dejavnost omejiti na eno samo državo. Poročevalka zato pozdravlja sodelovanje Komisije z zavarovalniškim sektorjem pri iskanju konkretnih rešitev.

Na splošno bi morale države članice opustiti uvajanje dodatnih zahtev, ki ustvarjajo stroške. Prepogosto se za razdrobljenost krivi EU, medtem ko so za učinkovit prenos in razlaganje odgovorni nacionalni, regionalni in lokalni organi ter javne uprave. Države članice bi si zato morale prizadevati za harmonizacijo pravil in razvoj skupnih standardov za zmanjšanje razdrobljenosti trga, pri tem pa v celoti izkoristiti medsebojno priznavanje.

Treba bi bilo bolje in pogosteje uporabljati instrumente, kot sta informacijski sistem za notranji trg (IMI) in SOLVIT, s čimer bi se zmanjšala birokracija, povečala pravna varnost in olajšalo skladno izvajanje pravil v vsej EU. Poleg tega so enotne kontaktne točke oprijemljivo orodje za ponudnike in uporabnike storitev. Reforme v državah članicah, ki že uporabljajo nadgrajene enotne kontaktne točke druge generacije, so pokazale, da vzpostavitev e-postopkov zmanjša stroške usklajevanja in olajša dostop na trg. Obveščanje in ozaveščanje zainteresiranih strani je ključnega pomena za to, da bodo enotne kontaktne točke postale učinkovit portal e-vlade. Okrepiti bi bilo treba prizadevanja, da bi postale enostavne, dostopne in da bi omogočale sprejemanje vlog v jeziku druge države članice. Komisija bi morala oceniti napredek držav članic glede na jasna merila za primerjavo, določena v Listini o enotnih kontaktnih točkah.

Učinkovitejše izvajanje za čim boljši gospodarski učinek

V času, ko je povezanost EU pomembna za spodbujanje kohezije med državami, ki so članice euroobmočja in tistimi, ki to niso, in izogibanje nastanku unij znotraj Unije, ne gre podcenjevati političnega pomena povezovanja trga storitev v Evropi. Vse države članice so skupno odgovorne za dokončno uresničitev enotnega trga storitev. Poročevalka se zaveda različnih razmer v državah članicah, težav pri odpiranju trga in pomena priznavanja doseženega napredka. Vseeno pa dvojna merila ali izjeme ne bi smeli biti dopustni. Ohranitev notranjega trga le na papirju in brez njegovega praktičnega izvajanja bi zmanjšala zaupanje evropskih državljanov v program reform EU.

V zvezi s tem poročevalka pozdravlja odlično sporočilo Komisije z naslovom „Partnerstvo za novo rast na področju storitev“ in podpira politiko ničelne tolerance do očitnih kršitev direktive o storitvah. Komisija je že sprožila postopke pred ugotavljanjem kršitev v primerih 12 držav članic. Poročevalka tudi podpira konstruktiven in pragmatičen dialog z državami članicami, ki je usmerjen k rezultatom, da bi se čim bolj povečali gospodarski učinki in konkurenčnost Evrope na svetovni ravni.

Skupna prizadevanja bi se sedaj morala osredotočati na ustvarjanje večjih priložnosti za podjetja, večjih zaposlitvenih možnosti in večjo izbiro za potrošnike na resnično združenem trgu. Zato bi morale države članice preusmeriti pozornost z zgolj dobesednega izvajanja zahtev direktive in se osredotočiti na nadaljnje ukrepe za izvrševanje pravil na način, ki bo vključeval digitalno gospodarstvo in vodil k rasti.

Medsebojni strokovni pregled, ki sedaj poteka, je odlična priložnost za izmenjavo najboljših praks. Države članice se lahko učijo iz izkušenj držav, ki so uspešno uvedle reforme svojega storitvenega sektorja, in tako ponovno preučijo svoj regulativni okvir. Zlasti je skrajni čas za ponovno preučitev sorazmernosti številnih zahtev, pri katerih vztrajajo države članice. Komisija bi morala pozornost nameniti predvsem prekomernemu sklicevanju na javni interes in pripraviti poročilo s smernicami za države članice o oceni sorazmernosti in sivih območjih. To bi tudi spodbudilo boljše poznavanje negativnih posledic omejevalnih ravnanj in ozaveščenost o njih, zlasti na lokalni ravni.

Izboljšanje preglednosti in odgovornosti

Za popolno, skladno in ambiciozno izvajanje direktive o storitvah so predvsem odgovorne države članice. Evropski državljani imajo pravico vedeti, kakšna je cena, ki jo plačujejo za neustrezno izvajanje. Zato ta resolucija poziva k večji preglednosti in odgovornosti.

Nacionalni parlamenti imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora zagotovijo odgovornost vlad. Poslovna skupnost in socialni partnerji bi tudi morali prevzeti skupno odgovornost za izvajanje pritiskov na vlade svojih držav.

Poročevalka podpira prizadevanja Komisije, da države članice sooči z njihovo odgovornostjo. Zlasti bi bilo treba zagotoviti javni dostop Parlamenta do rezultatov medsebojnih strokovnih pregledov, poročil o skladnosti in priporočil za posamezno državo na področju storitev. Ozaveščanje in javne razprave o težavah, povezanih z vzpostavitvijo notranjega trga storitev, bo okrepilo vlogo državljanov pri zagotavljanju odgovornosti pristojnih organov.

Zlasti je pomembno, da člani Evropskega sveta in Sveta za konkurenčnost zagotovijo, da bo notranji trg storitev, kot tudi jasen načrt za odpravo ovir pri njihovem prostem pretoku, stalen del politične agende. Navsezadnje bo Evropa lahko dosegla rast le, če se bodo države članice zavzemale za resnično svoboden in odprt notranji trg storitev, ki bi prinašal koristi vsem državljanom.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (20.6.2013)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o notranjem trgu storitev: sedanje stanje in nadaljnje ukrepanje
(2012/2144(INI))

Poročevalec: David Casa

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker storitveni sektor predstavlja več kot 65 % celotnega BDP in delovnih mest v EU in ker je bolj povezan in bolje delujoč enotni trg storitev ključnega pomena za gospodarsko okrevanje in preprečevanje brezposelnosti;

B.  ker direktiva o storitvah samozaposlenim ter malim in srednjim podjetjem olajšuje opravljanje in širitev njihovih poslovnih dejavnosti ter zaposlovanje oseb v drugih državah članicah;

C. ker storitve, ki jih zajema direktiva o storitvah, predstavljajo 45 % BDP EU in 43 % delovnih mest v Uniji;

D. ker se mora enotni trg storitev razviti v celoti, pri čemer je treba ohraniti evropski socialni model;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o izvajanju direktive o storitvah z naslovom „Partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“, ki izpolnjuje obveznost poročanja, določeno v členu 41 navedene direktive; ponovno poudarja potrebo po upoštevanju srednjeročnih in dolgoročnih učinkov direktive o storitvah na zaposlenost v EU;

2.  opozarja, da je treba to direktivo razlagati ob upoštevanju novih določb primarnih pogodb, zlasti člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, horizontalne socialne klavzule iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, njenega člena 14, Protokola št. 26, ki je priložen primarnim pogodbam, ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

3.  ponovno poudarja, da je treba upoštevati srednje- in dolgoročne vplive ter kvantitativen (ustvarjanje in ukinjanje delovnih mest) in kvalitativen (kakovost delovnih mest, delovne razmere) učinek direktive o storitvah na zaposlenost v EU;

4.  ugotavlja, da se morajo vsi glavni deležniki zavzeti za pravilno in popolno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu, pri tem pa zagotoviti tudi upoštevanje njene socialne razsežnosti; meni, da bi morala biti poglobitev notranjega trga za storitve vzvod za okrepitev socialne blaginje, pravic delavcev in dostojnih delovnih razmer za vse državljane EU, vključno z izvajanjem načela enakega plačila za enako delo, zapisanega v členu 157 PDEU; meni tudi, da določb v zvezi s socialnim varstvom, zdravjem in varnostjo pri delu ni mogoče obravnavati kot nesorazmerne omejitve;

5.  priporoča, da bi izvedli naknadno oceno učinka liberalizacije storitev na zaposlovanje ter življenjske in delovne razmere ter ocenili ta učinek z vidika pričakovanih učinkov v času sprejetja direktive;

6.  opozarja, da je iz področja uporabe te direktive izključena vrsta področij, zlasti negospodarske storitve splošnega pomena, storitve zdravstvene oskrbe ter večina socialnih storitev; dodaja, da direktiva ne vpliva na delovno pravo niti na zakonodajo držav članic na področju socialnega varstva;

7.  ugotavlja, da se je v zadnjih dveh desetletjih enotni trg izkazal za zelo uspešnega; obenem meni, da je treba več truda vložiti v spodbujanje gospodarske blaginje, ustvarjanje visoko kakovostnih delovnih mest, kakovost storitev za končne uporabnike ter ohranjanje naravnih virov in okolja, s čimer lahko EU premaga sedanjo krizo;

8.  opozarja, da je treba na evropski ravni določiti jasno opredelitev delojemalca, da se – na primer z lažnim samozaposlovanjem – prepreči vedno pogostejše izogibanje predpisom s področja delovnega prava, socialne varnosti in varovanja zdravja;

9.  podpira pobude, namenjene izboljšanju čezmejnega opravljanja storitev ob upoštevanju določb s področja delovnega in socialnega prava, da bi povečali stopnje zaposlenosti in spodbudili ustvarjanje delovnih mest v EU;

10. poudarja potrebo po odločnem varovanju zaščitnih ukrepov za delavce v obdobju menjave delodajalca; meni, da je pomembno zagotoviti samodejni prenos delovne sile predhodnega delodajalca k novemu delodajalcu brez spodkopavanja pravic delavcev, kot so zapisane v poglavju IV Listine o temeljnih pravicah ter naslovih IX in X PDEU, s posebnim poudarkom na vlogi sindikatov in klavzule o „uravnoteženi podpori“ iz člena 154 PDEU;

11. je seznanjen z novim sporočilom Komisije z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“, katerega cilj je krepiti povezovanje enotnega trga v EU ter spodbuditi rast in ustvarjanje visoko kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade; pozdravlja podporo, ki jo sporočilo nudi socialnemu podjetništvu; poziva, naj tej pobudi sledijo še druge splošne pobude za mala in srednja podjetja;

12. poudarja potrebo po izboljšanju predpisov o prenosljivosti pokojninskega zavarovanja, zlasti poklicnega;

13. poudarja, da notranji trg na pomembnem področju spletnih, komunikacijskih in kreativnih storitev še ni dokončno vzpostavljen; opozarja, da ima dokončna vzpostavitev digitalnega notranjega trga še velik potencial za rast in zaposlovanje;

14. poziva države članice, naj za namen čezmejnega opravljanja storitev zagotovijo ustrezne smernice o veljavnih delovnopravnih predpisih, predpisih o socialnem varstvu in davčnih predpisih za delodajalce, delojemalce in druge deležnike; meni, da morajo biti te informacije dostopne pred, med in po izkušnji z mobilnostjo;

15. se zaveda pomena enotnih kontaktnih točk kot enotnega vmesnika, ki pojasnjuje vse potrebne postopke za podjetja, kar zmanjšuje upravne ovire in spodbuja poslovne dejavnosti;

16. priznava potrebo po razvoju druge generacije enotnih kontaktnih točk, ki bodo bolj uporabniku prijazne in bodo omogočale čezmejno izvajanje postopkov; poudarja, da je potrebno ozaveščanje o obstoju teh kontaktnih točk in o koristih, ki jih prinašajo;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Birgit Sippel, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sergio Gutiérrez Prieto, Richard Howitt, Jelko Kacin, Ria Oomen-Ruijten, Birgit Sippel
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Ricardo Cortés Lastra, Jürgen Klute

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.7.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 2 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Claudette Abela Baldacchino, Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Preslav Borissov, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Franz Obermayr, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Robert Rochefort, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Róża grofica von Thun und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jürgen Creutzmann, Ashley Fox, María Irigoyen Pérez, Othmar Karas, Roberta Metsola, Olle Schmidt, Olga Sehnalová, Sabine Verheyen