POROČILO o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006
19.7.2013 - (COM(2013)0246 – C7‑0107/2013 – 2011/0276(COD)) - ***I
Odbor za regionalni razvoj
Poročevalca: Lambert van Nistelrooij, Constanze Angela Krehl
Pripravljavec mnenja (*):
Ádám Kósa, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Pridruženi odbori – člen 50 Poslovnika
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve*
- MNENJE Odbora za proračun
- MNENJE Odbora za proračunski nadzor
- MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
- MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
- MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
- MNENJE Odbora za promet in turizem
- MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
- MNENJE Odbora za ribištvo
- MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
- MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
- POSTOPEK
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006
(COM(2013)0246 – C7‑0107/2013 – 2011/0276(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0615) in spremenjenih predlogov (COM(2012)0496, COM(2013)0146 ter COM(2013)0246,
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0107/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012, 12. decembra 2012 in 22. maja 2013[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012[2] ,
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 15. decembra 2011[3] ,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0274/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
|
|
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov I – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Člen 174 Pogodbe določa, da si Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadeva zmanjšati razlike v stopnji razvoja različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, zlasti podeželja, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 Pogodbe podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. |
(1) Člen 174 Pogodbe določa, da si Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadeva zmanjšati razlike v stopnji razvoja različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, med drugim najbolj oddaljenim regijam, najsevernejšim regijam z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam. Unija mora v skladu s členom 175 Pogodbe podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1a) Uredba (EU, EURATOM) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1, določa osnovna načela izvajanja letnega proračuna Unije. Zagotoviti je treba skladnost med to uredbo in določbami, ki veljajo zanjo. |
|
___________ |
|
1 UL L 298, 26.10.2012, str. 1. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati skladen razvoj Unije in zmanjševati regionalne razlike. |
(2) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati skladen razvoj Unije in zmanjševati regionalne razlike. Kohezijska politika ima odločilno vlogo pri doseganju ciljev EU 2020, trdna in avtonomna kohezijska politika pa je predpogoj za uspešno izvajanje te strategije. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Najbolj oddaljene regije bi morale biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo omejitve, ki so posledica dejavnikov iz člena 349 Pogodbe. |
(5) Najbolj oddaljene regije bi morale biti upravičene do posebnih učinkovitih ukrepov in zadostnega dodatnega financiranja, da se upoštevajo oddaljenost, otoška lega ter družbene in gospodarske strukturne okoliščine ter da se izravnajo omejitve, ki so posledica dejavnikov iz člena 349 Pogodbe. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Država članica bi morala za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak posamezni program organizirati partnerstvo s predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, gospodarskimi in socialnimi partnerji, organi, ki predstavljajo civilno družbo, med drugim z okoljskimi partnerji, nevladnimi organizacijami in organi, pristojnimi za enakost in nediskriminacijo. Namen takega partnerstva je spoštovati načelo upravljanja na več ravneh, zagotoviti lastništvo načrtovanih ukrepov zainteresiranih strani ter razvijanje izkušenj in strokovnega znanja zadevnih akterjev. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, ki vzpostavljajo kodeks dobre prakse, da se zagotovi dosledna vključenost partnerjev v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje pogodb o partnerstvu in programov. |
(9) Država članica bi morala za sporazum o partnerstvu oziroma vsak posamezni program organizirati partnerstvo s predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter drugimi organi, ki predstavljajo civilno družbo, med drugim z okoljskimi partnerji, nevladnimi organizacijami in organi, pristojnimi za enakost in nediskriminacijo, vključno s „krovnimi organizacijami“ takšnih organov in organizacij, kadar je to primerno. Namen takšnega partnerstva je spoštovati načela upravljanja na več ravneh, pa tudi načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter posebnosti različnih pravnih in institucionalnih okvirov držav članic, zagotoviti lastništvo načrtovanih ukrepov s strani zainteresiranih strani ter graditi na izkušnjah in strokovnem znanju zadevnih akterjev. Države članice bi morale določiti najbolj reprezentativne zadevne partnerje, med katerimi bi morale biti institucije, organizacije in skupine, ki lahko vplivajo na pripravo programov oziroma na katere lahko vplivata priprava in izvajanje programov. V tej zvezi lahko države članice kot zadevne partnerje, kadar je to primerno, določijo tudi „krovne organizacije“, kot so združenja, federacije ali konfederacije zadevnih lokalnih, regionalnih in mestnih oblasti ali drugih organov, in sicer v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in prakso. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, ki vzpostavlja kodeks dobre prakse, da se državam članicam olajša izvajanje partnerstva, kar zadeva zagotavljanje dosledne vključenosti zadevnih partnerjev v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje sporazumov o partnerstvu in programov. Sprejeti delegirani akt ne bi smel imeti pod nobenim pogojem in na podlagi nobenega načina tolmačenja retroaktivnega učinka ali biti podlaga za ugotavljanje nepravilnosti, ki vodijo k finančnim popravkom. Sprejeti delegirani akt ne bi smel začeti veljati pred dnem svojega sprejetja po začetku veljavnosti te uredbe. Sprejeti delegirani akt bi moral državam članicam dopuščati, da določijo najprimernejše rešitve za izvajanje partnerstva v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, pa tudi svojimi nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi, če bodo cilji partnerstva, kakor so navedeni v tej uredbi, doseženi. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Unija bi morala imeti v okviru prizadevanj za krepitev ekonomske, teritorialne in socialne kohezije na vseh stopnjah izvajanja skladov SSO za cilj odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. |
(11) Unija bi morala imeti v okviru prizadevanj za krepitev ekonomske, teritorialne in socialne kohezije na vseh stopnjah izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za cilj odpravo neenakosti in zagotavljanje enakosti žensk in moških tako s pomočjo sistematičnega vključevanja vidika spola v postopek priprave in izvajanja programov kot s posebnimi ukrepi v skladu s strategijo Unije za enakost med ženskami in moškimi. Med tem izvajanjem bi si Unija morala prizadevati tudi za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členu 21 Listine o temeljnih pravicah. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Cilji skladov SSO se morajo uresničevati v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varovanju in izboljšanja okolja iz člena 11 in 19 Pogodbe, ob upoštevanju načela, da onesnaževalec plača. Države članice morajo z metodologijo, ki jo z izvedbenim aktom sprejme Komisija, zagotoviti informacije o podpori ciljev na področju podnebnih sprememb, ki so v skladu z načrtom, da se vsaj 20 % proračuna Unije nameni temu cilju. |
(12) Cilji evropskih strukturnih in investicijskih skladov bi se morali uresničevati v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja iz členov 11 in 191(1) Pogodbe, ob upoštevanju načela, da onesnaževalec plača. V ta namen bi morale države članice z metodologijo na podlagi kategorij ukrepov, ki jo z izvedbenim aktom sprejme Komisija, zagotoviti informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb, ki so v skladu z načrtom, da se vsaj 20 % proračuna Unije nameni temu cilju. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Skladi SSO bi morali za uresničitev splošnih in posameznih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast svojo podporo osredotočiti na omejeno število skupnih tematskih ciljev. Natančno področje uporabe skladov SSO bi bilo treba določiti v pravilih za posamezne sklade in je lahko omejeno na le nekatere tematske cilje, opredeljene v tej uredbi. |
(13) Evropski strukturni in investicijski skladi bi morali za uresničitev splošnih in posameznih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast svojo podporo osredotočiti na omejeno število skupnih tematskih ciljev, ki puščajo dovolj prostora za prilagodljivost, da se upoštevajo posebne potrebe regij in zagotovijo ustrezni odzivi nanje. Natančno področje uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov bi bilo treba določiti v pravilih za posamezne sklade in je lahko omejeno na le nekatere tematske cilje, opredeljene v tej uredbi. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Da se zagotovi največji možni prispevek skladov SSO in zagotovi jasna strateška usmeritev postopka načrtovanja na ravni držav članic in regij, bi moral biti vzpostavljen skupni strateški okvir. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije. |
(14) Da se zagotovi največji možni prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov in zagotovijo strateška vodilna načela za lajšanje postopka načrtovanja na ravni držav članic in regij, bi moral biti vzpostavljen skupni strateški okvir. Skupni strateški okvir bi moral olajšati tudi sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije, skladno s splošnimi cilji, opredeljenimi v Pogodbi, in posameznimi cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju ključnih teritorialnih izzivov. Skupni strateški okvir bi bilo treba opredeliti v prilogi k tej uredbi. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Skupni strateški okvir bi moral zato določiti sredstva za dosego skladnosti in doslednosti gospodarskih politik držav članic in Unije, mehanizme za usklajevanje med skladi SSO ter z drugimi zadevnimi politikami Unije in instrumenti, horizontalna načela in medsektorske politične cilje, ureditve za obravnavo ozemeljskih izzivov okvirne ukrepe visoke evropske dodane vrednosti ter ustrezna načela izvajanja in prednostne naloge za sodelovanje. |
(15) Skupni strateški okvir bi moral zato določiti mehanizme glede tega, kako bodo evropski strukturni in investicijski skladi prispevali k splošnim in posameznim ciljem strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, rešitve za obravnavanje ključnih teritorialnih izzivov, rešitve za spodbujanje celovite uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, horizontalna načela in medsektorske politične cilje ter načine usklajevanja z drugimi zadevnimi politikami in dejavnostmi sodelovanja v okviru Unije. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15a) Države članice in regije se vse bolj srečujejo z izzivi, povezanimi z vplivom globalizacije, okoljskimi in energetskimi vprašanji, staranjem prebivalstva in demografskimi spremembami, povpraševanjem po tehnološkem preoblikovanju in inovacijah ter s socialno neenakostjo. Zaradi zapletene in medsebojno povezane narave teh izzivov bi morale biti rešitve, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, celostne, večsektorske in večrazsežne. V tem okviru in zaradi povečanja učinkovitosti in uspešnosti politik bi bilo treba omogočiti, da se evropski strukturni in investicijski skladi združijo v celostne svežnje, izdelane po meri, da bi ustrezali posebnim teritorialnim potrebam. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15b) Kombinacija upadanja delavno aktivnega prebivalstva in vse večjega deleža upokojencev med celotnim prebivalstvom, pa tudi težave v zvezi z razpršenostjo prebivalstva bodo še naprej ustvarjale pritisk med drugim na ustroj izobraževanja in socialne podpore držav članic in s tem na gospodarsko konkurenčnost Unije. Prilagajanje tem demografskim spremembam je eden od osrednjih izzivov, s katerimi se bodo države članice in regije soočale v prihodnjih letih, in kot takemu bi bilo treba nameniti poseben razmislek, zlasti ko gre za regije, ki jih demografske spremembe najbolj zadevajo. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu bi morala prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO. |
(16) Vsaka država članica bi morala na podlagi skupnega strateškega okvira v sodelovanju s partnerji, kot je navedeno v členu 5 te uredbe, in po posvetovanju s Komisijo pripraviti sporazum o partnerstvu. Sporazum o partnerstvu bi moral prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Sporazum o partnerstvu bi moral določati ureditve, ki bodo zagotavljale skladnost s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter z nalogami za posamezni sklad na podlagi njihovih ciljev, izhajajočih iz Pogodb, ureditve za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ter ureditve za načelo partnerstva in celovit pristop k teritorialnemu razvoju. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Države članice morajo svojo podporo osredotočiti na zagotavljanje znatnega prispevka k doseganju ciljev Unije v skladu s posebnimi nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami. Opredeljeni bi morali biti predhodni pogoji, da se zagotovijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo podpore Unije. Izpolnjevanje navedenih predhodnih pogojenosti mora Komisija oceniti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Kadar predhodna pogojenost ni izpolnjena, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za začasno ustavitev plačil programom. |
(17) Države članice bi morale svojo podporo osredotočiti na zagotavljanje znatnega prispevka k doseganju ciljev Unije v skladu s posebnimi nacionalnimi in regionalnimi potrebami po trajnostnem razvoju. Opredeljeni bi morali biti predhodni pogoji, da se zagotovijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo podpore Unije. Predhodna pogojenost bi se morala uporabljati le, če je neposredno povezana z učinkovitim izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov in vpliva na to izvajanje. Komisija bi morala v okviru svoje ocene sporazuma o partnerstvu in programov oceniti informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti, ki jih predložijo države članice. Kadar predhodna pogojenost ni izpolnjena, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za začasno ustavitev plačil programom v skladu s pravili posameznega sklada. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za vsak program bi moral biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija bi morala v letih 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. Za leto 2019 je treba predvideti in dodeliti rezervo za uspešnost, če so bili doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti. Zaradi raznolikosti in večnacionalne narave programov evropskega teritorialnega sodelovanja rezerva za uspešnost zanje ni predvidena. Kadar mejniki ali cilji niso doseženi, Komisija lahko začasno ustavi plačila programu oziroma ob koncu programskega obdobja uporabi finančne popravke, da se prepreči potratna ali neučinkovita poraba proračuna Unije. |
(18) Za vsak program bi moral biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija bi morala v letih 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. V primerih, kjer se na podlagi pregleda uspešnosti pokaže, da pri prednostni nalogi niso bili doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti, bi Komisija morala pozvati države članice, naj predlagajo spremembe zadevnega programa, in, če se država članica v treh mesecih ne odzove ustrezno, ustaviti vsa plačila programu oziroma del vmesnega plačila prednostne naloge programa, da se prepreči potratna ali neučinkovita poraba proračuna Unije. Ustavitev plačila bi bilo treba preklicati, takoj ko država članica sprejme potrebne ukrepe. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18a) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012 se javni izdatki držav članic, ki so bili dodeljeni kot sredstva za sofinanciranje programov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ne bi smeli upoštevati pri izračunu primanjkljaja zadevne države članice. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. Če se država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi morala biti Komisija pooblaščena za začasno ustavitev dela ali vseh plačil in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi morajo biti sorazmerne in učinkovite ter morajo upoštevati učinek posameznih programov na obravnavo ekonomskih in socialnih razmer v ustrezni državi članici in prejšnje spremembe pogodbe o partnerstvu. Komisija bi morala pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav članic, pri čemer bi morala upoštevati zlasti učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, je treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev. |
(19) Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko evropski strukturni in investicijski skladi po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Določbe o pogojenosti, ki izhajajo iz Pakta za stabilnost in rast, bi bilo treba uporabljati za Kohezijski sklad v zvezi z izpolnjevanjem pogojev gospodarskega upravljanja. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami sporazuma o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Da se zagotovi poudarek na doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, je treba opredeliti skupne elemente za vse programe. Za zagotavljanje doslednosti ureditev programiranja za sklade SSO je treba uskladiti postopke za sprejem in spreminjanje programov. Programiranje mora zagotoviti usklajenost s skupnim strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu, usklajevanje skladov SSO med seboj in z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter Evropsko investicijsko banko.
|
(20) Evropske strukturne in investicijske sklade bi bilo treba izvajati s programi, ki pokrivajo programsko obdobje v skladu s sporazumom o partnerstvu. Programe bi morale oblikovati države članice po preglednih postopkih v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom posamezne države članice. Države članice in Komisija bi morale s sodelovanjem zagotavljati usklajenost in doslednost programskih rešitev za evropske strukturne in investicijske sklade. Ker sta vsebina programov in vsebina sporazuma o partnerstvu med seboj tesno povezani, bi bilo treba programe predložiti najpozneje tri mesece po predložitvi ustreznega sporazuma o partnerstvu. Za predložitev programov v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja bi bilo treba predvideti daljši rok, tako da se ustrezno upošteva njihov večdržavni značaj. Zlasti bi bilo treba razlikovati med ključnimi elementi sporazuma o partnerstvu in programov, o katerih bi morala odločati Komisija, ter drugimi elementi, ki ne spadajo v domeno odločanja Komisije in za spremembe katerih so lahko odgovorne države članice. Programiranje bi moralo zagotoviti usklajenost s skupnim strateškim okvirom in sporazumom o partnerstvu, usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov med seboj in z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter z vložkom Evropske investicijske banke, če je to ustrezno. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) Za optimizacijo dodane vrednosti naložb na področju raziskav in inovacij, ki se v celoti ali deloma financirajo prek splošnega proračuna Unije, se poskušajo doseči sinergije zlasti med delovanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Obzorjem 2020, pri čemer se upoštevajo njihovi različni cilji. Glavna mehanizma za doseganje teh sinergij bosta priznavanje pavšalov za upravičene stroške iz Obzorja 2020 za podobno dejavnost in upravičenca ter možnost združevanja sredstev iz različnih instrumentov Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in Obzorjem 2020, za isto dejavnost ob hkratnem preprečevanju dvojnega financiranja. Da bi okrepili zmogljivosti za raziskave in inovacije na nacionalni in regionalni ravni ter uresničili cilj gradnje „poti k odličnosti“ v manj razvitih regijah, bi bilo treba doseči tesne sinergije pri vseh ustreznih prednostnih nalogah evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) S Pogodbo je bila k ciljem ekonomske in socialne kohezije dodana tudi teritorialna kohezija in pri tem je treba obravnavati vlogo mest, funkcionalnih geografskih območij in podregionalnih območij, ki se soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi težavami. Zato je za boljše sproščanje potenciala na lokalni ravni z določitvijo skupnih pravil in tesno usklajenostjo vseh skladov SSO treba okrepiti in olajšati izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Odgovornost za izvajanje lokalnih razvojnih strategij je kot bistveno načelo bi morale prevzeti lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti. |
(21) S Pogodbo je bila k ciljem ekonomske in socialne kohezije dodana tudi teritorialna kohezija in pri tem je treba obravnavati vlogo mest, funkcionalnih geografskih območij in podregionalnih območij, ki se soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi težavami. Zato je za boljše sproščanje potenciala na lokalni ravni z določitvijo skupnih pravil in tesno usklajenostjo vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladov treba okrepiti in olajšati izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba upoštevati lokalne potrebe in potencial, pa tudi zadevne socialno-kulturne značilnosti. Odgovornost za izvajanje lokalnih razvojnih strategij bi kot bistveno načelo morale prevzeti lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Podrobne ureditve glede določitve območja in prebivalstva, ki ju zajemajo strategije, bi morale biti določene v ustreznih programih v skladu pravili za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Finančni instrumenti so vse pomembnejši zaradi njihovega učinka finančnega vzvoda na sklade SSO, ker lahko združujejo različne javne in zasebne vire za podporo ciljem javne politike prek obnovljivih oblik financiranja, kar dolgoročno zagotavlja trajnostnejšo podporo. |
(22) Finančni instrumenti so vse pomembnejši zaradi svojega učinka finančnega vzvoda na evropske strukturne in investicijske sklade, ker lahko združujejo različne javne in zasebne vire za podporo ciljem javne politike ter ker zagotavljajo obnovljiv tok finančnih sredstev za strateške naložbe, kar podpira dolgoročne, trajnostne naložbe in zvišuje potencial Unije za rast. Nepovratna sredstva bi morala vedno ostati kot izbira, akterji na terenu pa bi morali sami določiti najustreznejšo kombinacijo financiranja za regionalne potrebe. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Finančni instrumenti, ki jih podpirajo skladi SSO, se morajo uporabljati za učinkovito zadovoljevanje posebnih tržnih potreb v skladu s cilji programov in ne smejo izriniti zasebnega financiranja. Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti bi bilo zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize. |
(23) Finančni instrumenti, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, bi se morali uporabljati za stroškovno učinkovito zadovoljevanje posebnih tržnih potreb in zlasti za odzivanje na nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v skladu s cilji programov in ne bi smeli izriniti zasebnega financiranja. Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti bi bilo zato treba sprejeti na podlagi predhodne ocene. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Finančni instrumenti bi morali biti oblikovani in izvajani tako, da spodbujajo znatno udeležbo zasebnih vlagateljev in finančnih institucij na podlagi ustrezne delitve tveganja. Da so finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, se morajo oblikovati in izvajati prožno. Zato bi se morali organi upravljanja odločiti o najustreznejših oblikah izvajanja finančnih instrumentov za zadovoljevanje posebnih potreb ciljnih regij v skladu s cilji ustreznega programa. |
(24) Finančni instrumenti bi morali biti oblikovani in izvajani tako, da spodbujajo znatno udeležbo zasebnih vlagateljev in finančnih institucij na podlagi ustrezne delitve tveganja. Da so finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, morajo biti preprosti, spodbujevalni, obnovljivi ter biti oblikovani in se izvajati prožno. Zato bi se morali organi upravljanja odločiti o najustreznejših oblikah izvajanja finančnih instrumentov za zadovoljevanje posebnih potreb ciljnih regij v skladu s cilji ustreznega programa. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24 a) Da se upošteva vračljivi značaj podpore, zagotovljene s finančnimi instrumenti, in zaradi prilagoditve tržnim praksam, lahko podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki se zagotovi končnim prejemnikom v obliki naložbe lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, posojil ali jamstev oziroma drugih instrumentov za delitev tveganj, krije celoto naložb končnih prejemnikov, brez razlikovanja stroškov, povezanih z DDV. Skladno s tem bo samo v primerih, ko se finančni instrumenti združujejo z nepovratnimi sredstvi, način, kako se DDV upošteva na ravni končnega prejemnika, upošteven za namen določanja upravičenosti izdatkov, povezanih z nepovratnimi sredstvi. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Države članice bi morale spremljati programe, da preverijo izvajanje in napredek pri doseganju ciljev programov. Zato bi bilo treba ustanoviti odbore za spremljanje skladov SSO ter določiti njihovo sestavo in naloge. Za lažje usklajevanje med skladi SSO bi se lahko ustanovili skupni odbori za spremljanje. Za zagotovitev uspešnosti bi morali odbori za spremljanje imeti možnost, da organom upravljanja izdajo priporočila v zvezi z izvajanjem programa, in bi morali spremljati ukrepe, sprejete na podlagi njihovih priporočil. |
(28) Države članice bi morale spremljati programe, da preverijo izvajanje in napredek pri doseganju ciljev programov. Zato bi bilo treba ustanoviti odbore za spremljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter določiti njihovo sestavo in naloge. Za lažje usklajevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi bi se lahko ustanovili skupni odbori za spremljanje. Za zagotovitev uspešnosti bi morali odbori za spremljanje imeti možnost, da organom upravljanja izdajo priporočila v zvezi z izvajanjem programa ter opredelijo načine za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, in bi morali spremljati ukrepe, sprejete na podlagi svojih priporočil. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Da lahko Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljev Unije, morajo države članice predložiti poročila o napredku pri izvajanju svojih pogodb o partnerstvu. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija v letih 2017 in 2019 pripraviti strateško poročilo o napredku. |
(31) Da lahko Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljev Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi pri zmanjševanju razlik, bi morale države članice predložiti poročila o napredku pri izvajanju svojih sporazumov o partnerstvu. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija v letih 2017 in 2019 pripraviti strateško poročilo o napredku. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(32) Za izboljšanje kakovosti pri izvajanju in načrtovanju programov ter za ugotovitev učinka programov na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter po potrebi na BDP in brezposelnost je treba oceniti uspešnost, učinkovitost in učinek pomoči iz skladov SSO. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije. |
(32) Za izboljšanje kakovosti pri izvajanju in načrtovanju programov ter za ugotovitev učinka programov na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter po potrebi na BDP, regionalne in lokalne potrebe, podnebne cilje, brezposelnost ter vključevanje načela enakosti med spoloma je treba oceniti uspešnost, učinkovitost in učinek pomoči iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Organ, pristojen za pripravo programa, bi moral oblikovati ocenjevalni načrt. V programskem obdobju bi morali organi upravljanja oceniti uspešnost in učinek programa. Odbor za spremljanje in Komisijo bi bilo treba obvestiti o rezultatih ocen za lažje upravljavske odločitve. |
(34) Organ, pristojen za pripravo programa, bi moral oblikovati ocenjevalni načrt. V programskem obdobju bi morali organi upravljanja zagotoviti ocene uspešnosti in učinka programa. Odbor za spremljanje in Komisijo bi bilo treba obvestiti o rezultatih ocen za lažje upravljavske odločitve. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(35) Za oceno uspešnosti in učinkovitosti skladov SSO in njihovega učinka na splošne cilje skladov SSO in strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba opraviti naknadne ocene. |
(35) Za oceno uspešnosti in učinkovitosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov in njihovega učinka na splošne cilje in strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast bi bilo treba opraviti naknadne ocene, v skladu z ustreznimi vodilnimi cilji, prispevkom k obravnavanju regionalnih in lokalnih potreb ter posebnimi zahtevami, določenimi v pravilih za posamezne sklade. Komisija bi morala za vsakega od evropskih strukturnih in investicijskih skladov pripraviti zbirno poročilo z navedenimi glavnimi sklepi naknadnih ocen. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(41) Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka ukrepov v okviru skladov SSO je treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in infrastrukturo ter preprečujejo uporabo skladov SSO za zagotavljanje neupravičene prednosti. Izkušnje so pokazale, da je 5 let primerno najkrajše obdobje, razen ko pravila o državni pomoči določajo drugačno obdobje. Ustrezno je izključiti ukrepe, ki jih podpirajo ESS in ne vključujejo donosnih naložb ali naložb v infrastrukturo iz splošne zahteve za trajnost, razen če te zahteve izhajajo iz veljavnih pravil o državni pomoči, in prispevke finančnim instrumentom ali iz njih.
|
(41) Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka ukrepov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in infrastrukturo ter preprečujejo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Šteje se, da je 5 let primerno obdobje, razen ko pravila o državni pomoči določajo drugačno obdobje. Prav tako se šteje, da bi dejavnost, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, morala povrniti prispevek iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če se v desetih letih od datuma končnega plačila upravičencu proizvodna dejavnost preseli na lokacijo zunaj Unije. Ustrezno je izključiti ukrepe, ki jih podpirajo ESS in ne vključujejo donosnih naložb ali naložb v infrastrukturo iz splošne zahteve za trajnost, razen če te zahteve izhajajo iz veljavnih pravil o državni pomoči, in prispevke finančnim instrumentom ali iz njih. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41a) Komisija bi morala imeti pri ocenjevanju velikih projektov v zvezi z donosnimi naložbami na voljo vse informacije, ki so potrebne, da preuči, ali finančni prispevek skladov ne povzroča izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije, in sicer zaradi zagotovitve, da finančna sredstva Unije ne podpirajo premestitev znotraj Unije. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora bi bilo treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja. |
(43) V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter ob upoštevanju skladnosti s to uredbo in pravili posameznega sklada prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora bi bilo treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(44) Za zagotovitev ustreznega predhodnega zagotovila v zvezi z vzpostavitvijo in oblikovanjem glavnih sistemov upravljanja in nadzora morajo države članice imenovati akreditacijski organ, ki je pristojen za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in nadzora. |
črtano |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(47) Vnaprejšnje financiranje na začetku programov zagotavlja, da ima država članica od sprejetja programa na voljo sredstva za podporo upravičencem pri izvajanju programa. Zato je treba vključiti določbe o zneskih začetnega vnaprejšnjega financiranja iz skladov SSO. Začetno vnaprejšnje financiranje bi moralo biti v celoti obračunano ob zaključku programa. |
(47) Vnaprejšnje financiranje na začetku programov zagotavlja, da ima država članica od sprejetja programa na voljo tudi sredstva za predhodno podporo upravičencem od začetka izvajanja programa, da bi zagotovila finančno trajnost upravičencev za izvedbo dodeljenih naložb. Zato bi bilo treba vključiti določbe o zneskih začetnega vnaprejšnjega financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Začetno vnaprejšnje financiranje bi moralo biti v celoti obračunano ob zaključku programa. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(48) Za varovanje finančnih interesov Unije je treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali kadar dokumenti za potrditev obračuna niso bili predloženi. |
(48) Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za plačilo ali kadar dokumenti za preverjanje in potrditev obračuna niso bili predloženi. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(48a) Komisija, države članice in regionalni organi morajo zagotoviti pošteno konkurenco za projekte, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(49) Za zagotovitev, da se izdatki, sofinancirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, je treba oblikovati ustrezni okvir za letno potrditev obračuna. V skladu s tem okvirom morajo akreditirani organi Komisiji za vsak program predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, povzetkom poročila o nadzoru, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru. |
(49) Za zagotovitev, da se izdatki, sofinancirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za preverjanje in potrditev obračuna. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za vsak program predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, skupaj s potrjenimi računovodskimi izkazi, povzetkom poročila o nadzoru, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 52 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(52) Dodatne splošne določbe so potrebne glede posebnega delovanja skladov. Zlasti za povečanje njihove dodane vrednosti in njihovega prispevka k prednostnim nalogam iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba delovanje teh skladov poenostaviti in usmeriti v cilja naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje. |
(52) Dodatne splošne določbe so potrebne glede posebnega delovanja skladov. Zlasti za povečanje njihove dodane vrednosti in njihovega prispevka k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter prednostnim nalogam iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast bi bilo treba delovanje teh skladov poenostaviti in usmeriti v cilja naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 54 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(54) Za spodbujanje ciljev Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj naložbe za rast in delovna mesta podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU. Za zagotovitev dolgoročne stabilnosti naložb iz strukturnih skladov bi morale regije, katerih BDP na prebivalca je bil v obdobju 2007–2013 nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar katerih BDP na prebivalca se je zvišal na več kot 75 % povprečja EU-27, prejeti najmanj dve tretjini sredstev, dodeljenih v obdobju 2007–2013. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, morajo imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. |
(54) Za spodbujanje ciljev Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj naložbe za rast in delovna mesta podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU. Za zagotovitev dolgoročne stabilnosti naložb iz strukturnih skladov, za utrditev doseženega razvoja ter za spodbujanje gospodarske rasti in socialne kohezije evropskih regij bi morale regije, katerih BDP na prebivalca je bil v obdobju 2007–2013 nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar katerih BDP na prebivalca se je zvišal na več kot 75 % povprečja EU-27, in regije, ki jim je bil obdobju 2007–2013 določen status postopnega opuščanja, prejeti najmanj dve tretjini sredstev, dodeljenih v obdobju 2007–2013. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. Otoške države z eno samo regijo, ki so v letu 2013 upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, ter najbolj oddaljene regije, ki spadajo v kategorijo regij v prehodu in bolj razvitih regij, bi morale prejeti vsaj štiri petine sredstev, dodeljenih iz skladov v obdobju 2007–2013, kot je določeno v členu 1. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 55 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(55) Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo treba določiti nepristranska merila. V ta namen mora ugotavljanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS)5. |
(55) Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo treba določiti nepristranska merila. V ta namen bi moralo ugotavljanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da te ozemeljske značilnosti ne ustrezajo nujno razčlenitvi, ki jo sedaj predlaga klasifikacija NUTS. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 57 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(57) Določiti je treba zgornje meje navedenih virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta ter sprejeti nepristranska merila za njihovo dodelitev regijam in državam članicam. Za spodbuditev potrebne pospešitve razvoja infrastrukture na področju prometa in energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Uniji je treba oblikovati instrument za povezovanje Evrope. Dodelitev letnih odobrenih proračunskih sredstev iz skladov in sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope državam članicam, je treba omejiti na zgornjo mejo, ki se določi ob upoštevanju zmogljivosti navedene zadevne države članice za črpanje teh odobritev. Poleg tega je treba v skladu z glavnim ciljem o zmanjšanju revščine zastaviti shemo za pomoč v hrani tako, da so prejemniki najbolj ogrožene skupine prebivalstva, in tako spodbujati socialno vključenost in skladni razvoj Unije. Predviden je mehanizem, ki bi prenesel vire v ta instrument in zagotovil, da jih sestavljajo dodelitve ESS, ki bi bile avtomatično odtegnjene od minimalnega odstotka sredstev strukturnih skladov, ki se dodelijo ESS v vsaki državi. |
(57) Določiti je treba zgornje meje navedenih virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta ter sprejeti nepristranska merila za njihovo dodelitev regijam in državam članicam. Za spodbuditev potrebne pospešitve razvoja infrastrukture na področju prometa in energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Uniji se oblikuje instrument za povezovanje Evrope. Iz Kohezijskega sklada bi bilo treba zagotoviti podporo za projekte prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo med vnaprej opredeljenimi projekti, naštetimi v Prilogi I Uredbe (EU) [...]/2012 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, ki se bo izvajal v vsaki državi članici v skladu s členom 84(4) te uredbe. Nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada bi bilo treba do 31. decembra 2016 v celoti spoštovati. Poleg tega je treba v skladu z glavnim ciljem o zmanjšanju revščine zastaviti shemo za pomoč v hrani tako, da so prejemniki najbolj ogrožene skupine prebivalstva, in tako spodbujati socialno vključenost in skladni razvoj Unije. Predviden je mehanizem, ki bi prenesel vire v ta instrument in zagotovil, da jih sestavljajo dodelitve ESS, ki bi bile avtomatično odtegnjene od minimalnega odstotka sredstev strukturnih skladov, ki se dodelijo ESS v vsaki državi. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 57 a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(57 a) Glede na nujno prednostno nalogo reševanja brezposelnosti mladih v najbolj prizadetih regijah Unije bi bilo treba vzpostaviti pobudo za zaposlovanje mladih ter jo financirati iz posebne dodelitve in ciljnih naložb Evropskega socialnega sklada. Cilj pobude za zaposlovanje mladih bi morala biti podpora mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in prebivajo v upravičenih regijah. Pobudo za zaposlovanje mladih bi bilo treba izvesti kot del cilja naložb za rast in delovna mesta. |
(57 a) Glede na nujno prednostno nalogo reševanja brezposelnosti mladih v najbolj prizadetih regijah Unije in Uniji kot celoti bi bilo treba vzpostaviti pobudo za zaposlovanje mladih ter jo financirati iz posebne dodelitve in ciljnih naložb Evropskega socialnega sklada. Cilj pobude za zaposlovanje mladih bi morala biti podpora mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in prebivajo v upravičenih regijah, tudi tistim, ki zapuščajo izobraževalni sistem brez kvalifikacij, tako da se jim v štirih mesecih od začetka brezposelnosti ali zaključka formalne izobrazbe ponudi kakovostno delovno mesto, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Pobudo za zaposlovanje mladih bi bilo treba izvesti kot del cilja naložb za rast in delovna mesta. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 58 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(58) Za večjo usmerjenost v rezultate in doseganje splošnih in posebnih ciljev iz strategije Evropa 2020 je treba pet odstotkov virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta prihraniti kot rezervo za uspešnost za vsak sklad in kategorijo regij v vsaki državi članici. |
črtano |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 59 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(59) V zvezi s skladi ter za zagotovitev ustreznih dodelitev posameznim kategorijam regij se viri ne bi smeli prenašati med manj razvitimi regijami, regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih z izvajanjem enega ali več tematskih ciljev, vendar največ 2 % skupno odobrenih sredstev za navedeno kategorijo regije. |
(59) V zvezi s skladi ter za zagotovitev ustreznih dodelitev posameznim kategorijam regij se viri ne bi smeli prenašati med manj razvitimi regijami, regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih z izvajanjem enega ali več tematskih ciljev, vendar največ 4 % skupno odobrenih sredstev za navedeno kategorijo regije. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 61 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(61) Določiti je treba dodatne določbe glede programiranja, upravljanja, spremljanja in nadzora operativnih programov, ki jih podpirajo skladi. V operativnih programih je treba določiti prednostne osi, ki ustrezajo tematskim ciljem, pripraviti dosledno logiko ukrepanja za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb in določiti okvir za oceno delovanja. Vsebovati morajo tudi druge elemente, potrebne za uspešno in učinkovito uporabo teh skladov. |
(61) Določiti je treba dodatne določbe glede programiranja, upravljanja, spremljanja in nadzora operativnih programov, ki jih podpirajo skladi, da se okrepi usmerjenost v rezultate. Še zlasti je treba določiti podrobno opredeljene zahteve glede vsebine operativnih programov. To bi moralo olajšati pripravo dosledne logike ukrepanja za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb, določitev okvira za oceno delovanja ter podporo uspešnemu in učinkovitemu izvajanju skladov. V skladu s splošnim načelom bi morala prednostna os zajeti en tematski cilj, en sklad in eno kategorijo regij. Če je to primerno in z namenom povečanja učinkovitosti v okviru tematsko skladnega celostnega pristopa lahko prednostna os zajame več kot eno kategorijo regij ter poveže eno ali več dopolnjujočih se naložbenih prednostnih nalog v okviru ESRR, ESS in KS pod enim ali več tematskimi cilji. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 61 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(61a) V okoliščinah, ko država članica pripravi zgolj en program na sklad, kar ima za posledico, da se tako programi kot zadevni sporazum o partnerstvu pripravijo na nacionalni ravni, bi bilo treba z določitvijo posebnih rešitev poskrbeti za dopolnjevanje med temi dokumenti. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 61 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(61b) Da bi uskladili potrebo po zgoščenih operativnih programih z jasnimi zavezami držav članic in potrebo po prožnosti zaradi prilagajanja spreminjajočim se razmeram, bi bilo treba določiti postopke, ki bodo dopuščali spreminjanje določenih nebistvenih delov operativnih programov na nacionalni ravni tudi brez odločitve Komisije. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 62 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(62) Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz KS in ESRR s podporo iz ESS v skupnih operativnih programih v okviru cilja rast in delovna mesta. |
(62) Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz KS in ESRR s podporo iz ESS v skupnih operativnih programih v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 63 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(63) Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da dejavnosti večjega obsega še naprej odobri Komisija v skladu s to uredbo. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino velikega projekta za ta namen. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da zavrne podporo velikemu projektu, kadar odobritev takšne podpore ni upravičena. |
(63) Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da dejavnosti večjega obsega še naprej odobri Komisija v skladu s to uredbo. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino velikega projekta za ta namen. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da zavrne podporo velikemu projektu, kadar odobritev takšne podpore ni upravičena. Določiti bi bilo treba tudi posebne pogoje za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 64 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(64) Da lahko države članice izvajajo le del operativnega programa z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, je koristno zagotoviti skupni akcijski načrt z nizom ukrepov, ki jih izvede upravičenec za prispevanje k ciljem operativnega programa. Za poenostavitev in okrepitev usmerjenosti skladov v sklade bi moralo upravljanje skupnih akcijskih načrtov temeljiti izključno na podlagi skupno dogovorjenih mejnikov, učinkov in rezultatov, kot je opredeljeno v sklepu Komisije o sprejetju skupnega akcijskega načrta. Nadzor in revizijo skupnega akcijskega načrta bi bilo treba tudi omejiti na doseganje teh mejnikov, učinkov in rezultatov. Zato je treba določiti pravila o pripravi, vsebini, sprejetju, finančnem poslovodenju in nadzoru skupnih akcijskih načrtov. |
(64) Da lahko države članice del operativnega programa izvajajo z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, je koristno zagotoviti skupni akcijski načrt, ki zajema projekt ali skupino projektov, ki ga oziroma jih izvede upravičenec za prispevanje k ciljem operativnega programa. Za poenostavitev in okrepitev usmerjenosti skladov v rezultate bi moralo upravljanje skupnih akcijskih načrtov temeljiti izključno na podlagi skupno dogovorjenih mejnikov, učinkov in rezultatov, kot je opredeljeno v sklepu Komisije o sprejetju skupnega akcijskega načrta. Nadzor in revizijo skupnega akcijskega načrta bi bilo treba tudi omejiti na doseganje teh mejnikov, učinkov in rezultatov. Zato je treba določiti pravila o pripravi, vsebini, sprejetju, finančnem poslovodenju in nadzoru skupnih akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 65 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(65) Kadar strategija razvoja mesta ali teritorialnega razvoja zahteva celovit pristop, ker vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, je treba ukrepe, ki jih podpirajo skladi, izvajati kot celovito teritorialno naložbo v okviru operativnega programa. |
(65) Kadar strategija razvoja mesta ali teritorialnega razvoja zahteva celosten pristop, ker vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, bi lahko ukrepe, ki jih podpirajo skladi, ki jih je mogoče dopolniti s finančno podporo iz EKSRP in ESPR, izvajali kot celostno teritorialno naložbo v okviru operativnega programa. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 67 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(67) Za zagotovitev razpoložljivosti osnovnih in posodobljenih informacij o izvajanju programa morajo države članice Komisiji redno pošiljajo ključne podatke. Za preprečitev dodatnega bremena za države članice bi bilo to treba omejiti na podatke, ki se redno zbirajo, prenos podatkov pa bi bilo treba opraviti z elektronsko izmenjavo podatkov. |
(67) Za zagotovitev razpoložljivosti osnovnih in posodobljenih informacij o izvajanju programa morajo države članice Komisiji redno pošiljajo ključne podatke. Za preprečitev dodatnega bremena za države članice bi bilo to treba omejiti na podatke, ki se redno zbirajo, prenos podatkov pa bi bilo treba opraviti z elektronsko izmenjavo podatkov. Če ti prenosi vključujejo osebne podatke, bi se morale uporabljati določbe Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) 45/2001. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 70 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(70) Pomembno je opozarjati splošno javnost na dosežke skladov Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kam se vlagajo finančni viri Unije. Za zagotovitev ustreznega obveščanja javnosti bi morali biti odgovorni organi upravljanja in upravičenci. Za zagotovitev večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in večje sinergije pri dejavnostih obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so v zvezi s splošnimi cilje te uredbe. |
(70) Pomembno je opozarjati splošno javnost na dosežke skladov Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kam se vlagajo finančni viri Unije. Za zagotovitev ustreznega obveščanja javnosti bi morali biti odgovorni predvsem organi upravljanja in upravičenci ter institucije in posvetovalni organi Unije. Za zagotovitev večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in večje sinergije pri dejavnostih obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi k ozaveščanju o ciljih kohezijske politike in njeni vlogi kot vprašanju, ki je resnično pomembno za državljane EU. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 72 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(72) Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi bilo treba v vsaki državi članici dati na voljo enotno spletno stran ali spletni portal z informacijami o vseh operativnih programih, vključno s seznamom dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru posameznih operativnih programov. |
(72) Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi bilo treba v vsaki državi članici dati na voljo enotno spletno stran ali spletni portal z razumljivimi in enostavno dostopnimi informacijami o vseh operativnih programih, vključno s seznamom dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru posameznih operativnih programov. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 73 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(73) Treba je določiti elemente za prilagoditev stopnje sofinanciranja operativnih programov iz skladov, zlasti za povečanje multiplikacijskega učinka virov Unije. Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem nacionalne podpore je treba določiti tudi stopnje sofinanciranja po kategorijah regij. |
(73) Treba je določiti elemente za prilagoditev stopnje sofinanciranja operativnih programov iz skladov, zlasti za povečanje multiplikacijskega učinka virov Unije. Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne in zasebne nacionalne podpore je treba določiti tudi stopnje sofinanciranja po kategorijah regij. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Uvodna izjava 76 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(76) Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral letne računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so odhodki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. |
(76) Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost računovodskih izkazov in dejstvo, da so odhodki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Uvodna izjava 77 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(77) Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se na podlagi ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. |
(77) Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora na podlagi ustreznega vzorca dejavnosti in računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Uvodna izjava 78 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(78) Za upoštevanje posebne organizacije sistemov upravljanja in nadzora ESRR, ESS, KS in ESPR ter potrebe po zagotovitvi sorazmernega pristopa je treba vključiti posebne določbe za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in organom za potrjevanje. |
(78) V skladu s členom 59(3) finančne uredbe in za upoštevanje posebne organizacije sistemov upravljanja in nadzora ESRR, ESS, KS in ESPR je treba vključiti posebne določbe za imenovanje in preklic imenovanja organov upravljanja in organov za potrjevanje. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Uvodna izjava 80 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(80) Poleg splošnih pravil o finančnem poslovodenju so potrebne dodatne določbe za ESRR, ESS, KS in ESPR. Zlasti za zagotovitev razumnega zagotovila Komisiji pred letno potrditvijo obračuna je treba zahtevke za vmesna plačila poplačati v višini 90°% zneska, ki je posledica uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno nalogo v skladu s sklepom o operativnem programu za upravičeni izdatek v okviru prednostne naloge. Neporavnani zneski morajo biti državam članicam izplačani po letni potrditvi obračuna, če so bila prejeta razumna zagotovila glede upravičenosti izdatkov za leto, ki ga zajema postopek potrditve. |
(80) Poleg splošnih pravil o finančnem poslovodenju so potrebne dodatne določbe za ESRR, ESS, KS in ESPR. Zlasti je treba za zagotovitev razumnega zagotovila Komisiji zahtevke za vmesna plačila poplačati v višini 90 % zneska, ki je posledica uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno nalogo v skladu s sklepom o operativnem programu za upravičeni izdatek v okviru prednostne naloge. Neporavnani zneski bi morali biti državam članicam izplačani, če so bila prejeta razumna zagotovila glede upravičenosti izdatkov. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Uvodna izjava 81 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(81) Za zagotovitev, da upravičenci prejmejo podporo čim prej, in za okrepitev zagotovila Komisiji je primerno zahtevati, da zahtevki za plačilo vključujejo le izdatke, za katere je bila upravičencem podpora že izplačana. Določiti bi bilo treba vnaprejšnje financiranje za vsako leto, da se zagotovi, da ima država članica zadostna sredstva za delovanje v okviru takih ureditev. Tako vnaprejšnje financiranje je treba potrditi vsako leto s potrditvijo obračuna. |
(81) Za zagotovitev, da upravičenci prejmejo podporo čim prej, in za okrepitev zagotovila Komisiji je primerno zahtevati, da zahtevki za plačilo vključujejo le izdatke, za katere je bila upravičencem podpora že izplačana. Določiti bi bilo treba vnaprejšnje financiranje za vsako leto, da se zagotovi, da ima država članica zadostna sredstva za delovanje v okviru takih ureditev. Tako vnaprejšnje financiranje bi moralo biti v skladu s postopki iz te uredbe. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Uvodna izjava 83 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(83) Opredeliti je treba natančen postopek za letno potrditev obračuna, ki se uporablja za sklade, da se zagotovita jasna podlaga in pravna varnost teh ureditev. Državi članici bi bilo treba v omejenem obsegu omogočiti, da v letne računovodske izkaze vključi določbo o znesku, ki je še v postopku pri revizijskem organu. |
(83) Opredeliti je treba natančen postopek za preverjanje in potrditev obračuna s strani Komisije, ki se uporablja za sklade, da se zagotovita jasna podlaga in pravna varnost teh ureditev. Pomembno je predvideti omejeno možnost, da lahko država članica v računovodskih izkazih določi rezervacijo za znesek, v zvezi s katerim trenutno poteka postopek revizijskega organa. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Uvodna izjava 84 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(84) Letno potrditev obračuna bi moralo spremljati letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR, KS in ESPR) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti bi moralo biti letno zaprtje obvezno, s čimer bi se omejilo obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki. |
črtano |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Uvodna izjava 88 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(88) Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, sprejetju elementov skupnega strateškega okvira, povezanih z okvirnimi ukrepi visoke evropske dodane vrednosti in ustreznih načel izvajanja ter prednostnih nalog za sodelovanje, dodatnih pravil glede dodelitve rezerve za uspešnost, opredelitvijo območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, kombinacija podpore, upravičenost, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo), pravili o nekaterih vrstah finančnih instrumentov, vzpostavljenih na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, pravili za sporazume o financiranju, transferji in upravljanjem sredstev, ureditvami upravljanja in nadzora, pravili o zahtevkih za plačilo, vzpostavitvijo sistema kapitalizacije letnih obrokov, opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, opredelitvijo pavšalnega zneska, ki se uporablja za posredne stroške za nepovratna sredstva na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, načini izmenjave informacij o dejavnostih, ureditvijo ustrezne revizijske sledi, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov in merili za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. Prav tako bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z delegiranimi akti spremeni prilogi I in VI, ki vsebujeta nebistvene elemente te uredbe, da se obravnavajo prihodnje potrebe po prilagoditvah. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. |
(88) Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s kodeksom dobre prakse o ciljih in merilih za podporo izvajanju partnerstva, metodologijo za zagotavljanje informacij o pomoči, namenjeni doseganju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, merili za opredelitev območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (kombinacija podpore, upravičenost, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo),pravili o nekaterih vrstah finančnih instrumentov, vzpostavljenih na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, pravili glede minimalnih določb, ki jih je treba vključiti v sporazume o financiranju in strateške dokumente, transferji in upravljanjem sredstev, upravljanjem in nadzorom, pravili o zahtevkih za plačilo, vzpostavitvijo sistema kapitalizacije letnih obrokov, opredelitvijo pavšalnega zneska in metode izračuna sedanje vrednosti neto prihodkov za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, opredelitvijo pavšalnega zneska, ki se uporablja za posredne stroške za nepovratna sredstva na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije, metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi pri velikih projektih, odločitvijo o podaljšanju obdobja, ki se uporablja v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, podrobnimi pravili za vzpostavitev sistema za beleženje in shranjevanje podatkov v računalniško podprti obliki za vsako dejavnost in načini izmenjave informacij o dejavnostih, merili za ocenjevanje skladnosti organov glede okolja notranjega nadzora, upravljanja tveganj, dejavnosti nadzora, informacijskih in komunikacijskih sistemov ter sistemov spremljanja, ustrezno revizijsko sledjo, pogoji za nacionalne revizije, identifikacijo sprejetih nosilcev podatkov, pravili glede uporabe podatkov, zbranih med revizijami, podrobnimi pravili glede primerov, ki se bodo obravnavali kot resne pomanjkljivosti v smislu člena 136, in merili za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi bi bilo treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe Priloge V. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Uvodna izjava 90 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(90) Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o dodelitvi rezerve za uspešnost, sklepe o začasni ustavitvi plačil zaradi ekonomskih politik držav članic in sklepe o spremembi sklepov o sprejetju programov v primeru prenehanja obveznosti; za sklade pa sklepe o opredelitvi regij in držav članic, ki izpolnjujejo merila za naložbe za rast in delovna mesta, sklepe o letni razdelitvi odobritev za prevzem obveznosti za države članice, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice v instrument za povezovanje Evrope, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za hrano za ogrožene skupine prebivalstva, sklepe o sprejetju in spremembi operativnih programov, sklepe o velikih projektih, sklepe o skupnih akcijskih načrtih, sklepe o zaustavitvi plačil in sklepe o finančnih popravkih.
|
(90) Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da za vse evropske strukturne in investicijske sklade z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi sporazumov o partnerstvu in sklepe o spremembi sklepov o sprejetju programov v primeru prenehanja obveznosti; za sklade pa sklepe o opredelitvi regij in držav članic, ki izpolnjujejo merila za naložbe za rast in delovna mesta, sklepe o letni razdelitvi odobritev za prevzem obveznosti za države članice, sklepe o določitvi podpore, ki se bo iz Kohezijskega sklada namenila za projekte prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo in za vnaprej opredeljene projekte, naštete v Prilogi I Uredbe (EU) [...]/2012 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, ki se bo izvajal v vsaki državi članici, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za hrano za ogrožene skupine prebivalstva, sklepe o sprejetju in spremembi operativnih programov, sklepe o velikih projektih, sklepe o skupnih akcijskih načrtih, sklepe o zaustavitvi plačil in sklepe o finančnih popravkih ter sklepe o znesku v breme skladov za obračunsko leto in letni razliki, dolgovani državi članici ali ki se bo izterjala. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Uvodna izjava 91 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(91) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe je treba izvedbena pooblastila v zvezi z metodologijo glede ciljev na področju podnebnih sprememb, standardnimi pogoji za spremljanje finančnih instrumentov, enotnimi pogoji spremljanja in zagotavljanja informacij o spremljanju za finančne instrumente, metodologijo za izračun neto prihodkov za projekte, ki ustvarjajo prihodek, sistemom elektronske izmenjave podatkov med državo članico in Komisijo, vzorcem operativnega programa za sklade, nomenklaturo za kategorije ukrepov, obliko, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih, in metodologijo za izvedbo analize stroškov in koristi pri velikih projektih, vzorcem skupnega akcijskega načrta, obliko letnih in končnih poročil o izvajanju, nekaterimi tehničnimi značilnostmi ukrepov informiranja in obveščanja ter s tem povezanimi navodili, pravili o izmenjavi informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi, vzorcem izjave o upravljanju, vzorci revizijske strategije, mnenjem in letnim poročilom o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja, pravili o uporabi podatkov, zbranih med revizijo, in vzorcem zahtevka za plačilo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
(91) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi s standardnimi pogoji za spremljanje finančnih instrumentov, vzorci poročanja o finančnih instrumentih, sistemom elektronske izmenjave podatkov med državo članico in Komisijo, vzorcem operativnega programa za sklade, nomenklaturo za kategorije ukrepov, obliko, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih, vzorcem skupnega akcijskega načrta, vzorcem letnih in končnih poročil o izvajanju, nekaterimi tehničnimi značilnostmi ukrepov informiranja in obveščanja ter s tem povezanimi navodili, pravili o izmenjavi informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi, vzorcem poročila in mnenja neodvisnega revizijskega organa ter vzorcem opisa sistema upravljanja in nadzora, vzorcem računovodskih izkazov, vzorcem izjave o upravljanju, vzorci revizijske strategije, mnenja in letnega poročila o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja in vzorcem zahtevka za plačilo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Uvodna izjava 93 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(93) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. zmanjševanje razlik v stopnji razvoja posameznih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, posebnih podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih in demografskih razmer, in ker je ta cilj lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev – |
(93) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. zmanjševanje razlik v stopnji razvoja posameznih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, posebnih podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih in demografskih razmer, kot so redko poseljene najbolj severne regije, pa tudi otoška, obmejna in gorska območja ter najbolj oddaljene regije, prikrajša urbana območja in oddaljena obmejna mesta, in ker je ta cilj lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev – |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira (skladi SSO). Vključuje tudi potrebne določbe za zagotovitev uspešnosti skladov SSO in uskladitev skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Ta skupna pravila so določena v drugem delu. |
Ta uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi). Opredeljuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov in uskladitev skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Ta skupna pravila so določena v drugem delu. |
|
Opozorilo pri prevodu: Izraz „evropski strukturni in investicijski skladi“ zamenja izraz „skladi SSO“, naveden v tej uredbi in uredbah o posameznih skladih; S sprejetjem tega predloga bo treba ustrezno spremeniti celotno besedilo. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pravila iz te uredbe se uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SKP) in posebne določbe iz naslednjih uredb: |
Pravila iz te uredbe se v skladu z zadnjim pododstavkom tega člena uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. […]/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SKP) in posebne določbe iz naslednjih uredb: |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Drugi del te uredbe se uporablja za vse evropske strukturne in investicijske sklade, razen če so s pravili za posamezni sklad določena posebna pravila, ki odstopajo od skupnih določb, pri čemer se v tem primeru uporabljajo posebna pravila. V okviru vsakega pravila za posamezni sklad, ki sodi v skupni strateški okvir, se lahko določijo dopolnilna pravila k skupnim določbam. Vendar ta dopolnilna pravila ne smejo biti v nasprotju s skupnimi določbami. V primeru dvoma glede uporabe drugega dela te uredbe ali ustreznih pravil za posamezni sklad se uporabljajo skupne določbe. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve: |
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ pomeni posamezne in skupne cilje, ki usmerjajo ukrepanje držav članic in Unije, kot je določeno v Sporočilu Komisije: Evropa 2012: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, v sklepih, ki jih Evropski svet sprejel 17. junija 2010 kot Prilogo I (nova evropska strategija za delovna mesta in rast, krovni cilji EU), in v Priporočilu Sveta z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter Sklepu Sveta z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ter kakršni koli spremembi takšnih skupnih in posameznih ciljev; |
(1) „strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ pomeni posamezne in skupne cilje, ki usmerjajo ukrepanje držav članic in Unije, kot je določeno v sklepih, ki jih Evropski svet sprejel 17. junija 2010 kot Prilogo I (nova evropska strategija za delovna mesta in rast, krovni cilji EU), Priporočilu Sveta z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter Sklepu Sveta z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ter kakršni koli spremembi takšnih skupnih in posameznih ciljev; |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) „skupni strateški okvir“ pomeni elemente, ki zagotavljajo jasno strateško usmeritev postopka programiranja in olajšujejo sektorsko in ozemeljsko usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami Unije in instrumenti EU v skladu s splošnimi in posameznimi cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast; |
črtano |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) „strateški okvir politike“ sestoji iz dokumenta ali več dokumentov na nacionalni ali regionalni ravni, ki določajo omejeno število skladnih prednostnih nalog na podlagi dokazov in časovni okvir za njihovo izvajanje, vključujejo pa lahko tudi mehanizem za spremljanje; |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) „strategija pametne specializacije“ pomeni nacionalne in regionalne strategije za inovacije, ki določajo prednostne naloge za izgradnjo konkurenčne prednosti z razvojem lastnih prednosti na področju raziskav in inovacij in njihovim usklajevanjem s poslovnimi potrebami, da se novo nastajajoče priložnosti in tržna gibanja obravnavajo skladno, ob hkratnem izogibanju podvajanju in drobljenju prizadevanj na ravni Unije, pri čemer so te strategije lahko v obliki nacionalnega ali regionalnega strateškega okvira politike za raziskave in inovacije ali vključene vanj; |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) „ukrep“ pomeni vrsto dejavnosti, ki jo skladi SSO podprejo za doseganje ciljev programa; |
črtano |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) „okvirni ukrep visoke evropske dodane vrednosti“ pomeni ukrep, za katerega se lahko pričakuje, da bo znatno prispeval k doseganju posameznih in splošnih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in ki bo deloval kot referenčna točka pri pripravi programov; |
črtano |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) „programiranje“ pomeni večstopenjski postopek organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev za večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast; |
(6) „načrtovanje programov“ pomeni večstopenjski postopek organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev z vključevanjem partnerjev v skladu s členom 5 za večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast; |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; v okviru državne pomoči izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki prejme pomoč; v okviru finančnih instrumentov izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki izvaja finančni instrument; |
(10) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ – izključno za namene uredb EKSRP in ESPR pa tudi fizično osebo –, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; v okviru shem državne pomoči (kot je opredeljena v členu 2(12) te uredbe) izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki prejme pomoč; v okviru finančnih instrumentov v skladu z naslovom IV drugega dela te uredbe izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki izvaja finančni instrument ali sklad skladov, kakor je ustrezno;
|
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) „finančni instrumenti“: za evropske strukturne in investicijske sklade se smiselno uporablja opredelitev finančnih instrumentov iz finančne uredbe, razen če je v tej uredbi določeno drugače; |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) „javna podpora“ pomeni kakršno koli finančno podporo za financiranje dejavnosti iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije za sklade SSO, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj organov ali oseb javnega prava; |
(14) „javni izdatki“ pomenijo kakršen koli javni prispevek za financiranje dejavnosti iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov, proračuna Unije za evropske strukturne in investicijske sklade, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava; |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) „lokalna razvojna strategija“ pomeni usklajene dejavnosti za doseganje lokalnih ciljev in potreb, kar prispeva k doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki se izvajajo v partnerskem sodelovanju na ustrezni ravni; |
(18) „lokalna razvojna strategija, ki jo vodijo skupnosti“ pomeni usklajene dejavnosti za doseganje lokalnih ciljev in potreb, kar prispeva k doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jih oblikuje in izvaja lokalna akcijska skupina; |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) „postopno zaključevanje“ pomeni zaključevanje dejavnosti zaradi letne potrditve obračuna in pred splošnim zaključkom programa; |
črtano |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) „pogodba o partnerstvu“ pomeni dokument, ki ga pripravi država članica skupaj s partnerji v skladu z načelom upravljanja na več ravneh, v katerem so opredeljene strategija države članice, prednostne naloge in ureditve za uspešno in učinkovito uporabo skladov SSO pri izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki ga potrdi Komisija na podlagi ocene in pogovora z državo članico; |
(20) „sporazum o partnerstvu“ pomeni dokument, ki ga pripravi država članica skupaj s partnerji v skladu z načelom upravljanja na več ravneh, v katerem so opredeljene strategija države članice, prednostne naloge in ureditve za uspešno in učinkovito uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki ga potrdi Komisija na podlagi ocene in pogovora z državo članico; |
|
Opozorilo pri prevodu: Izraz „sporazum o partnerstvu“ zamenja izraz „pogodba o partnerstvu“ v tej uredbi. S sprejetjem tega predloga bo treba ustrezno spremeniti celotno besedilo. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 23 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23a) „depozitni račun“ pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med organom upravljanja (ali posredniškim organom) in organom, ki izvaja finančni instrument, v primeru dejavnosti javno-zasebnega partnerstva pa pisni sporazum med javnim organom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja (ali posredniški organ) in ki je odprt posebej za vodenje sredstev, ki se izplačajo po koncu obdobja upravičenosti, izključno za namene, predvidene v členu 36(1)(c), členu 36(2), členu 36(2)a in členu 54c te uredbe, ali bančni račun, odprt po pogojih, ki zagotavljajo enakovredna jamstva za plačila iz sklada; |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 23 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23b) „sklad skladov“ pomeni sklad, ustanovljen s ciljem, da prispeva podporo iz programov več organom, ki izvajajo finančne instrumente. Če se finančni instrumenti izvajajo prek sklada skladov, se šteje, da je organ, ki izvaja sklad skladov, edini upravičenec v smislu člena 8(2); |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES ali njegovih poznejših sprememb; |
(24) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES ali njegovih poznejših spremembah; |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) „obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023; |
(25) „obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Končno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024; |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26a) „makroregionalna strategija“ pomeni celovit okvir, ki ga je potrdil Evropski svet in ga lahko podprejo tudi evropski strukturni in investicijski skladi pri obravnavi skupnih izzivov, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, povezano z državami članicami in tretjimi državami z istega geografskega območja, ki imajo zato koristi od okrepljenega sodelovanja za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26b) „strategija morskih bazenov“ pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena; |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26c) „veljavna predhodna pogojenost“ pomeni konkreten in natančno vnaprej opredeljen ključni dejavnik, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito doseganje posebnega cilja naložbene prednostne naloge ali prednostne naloge Unije in je neposredno in resnično povezan z doseganjem tega cilja ter ima neposreden učinek nanj; |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26d) „posebni cilj“ je rezultat, h kateremu prispeva prednostna naložba ali prednostna naloga Unije v posebnih nacionalnih ali regionalnih okoliščinah, in sicer z dejavnostmi ali ukrepi, sprejetimi v okviru prednostne naloge; |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26e) „ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije“ in „ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije“ pomenijo priporočila v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno reševati vokviru večletnih naložb, ki neposredno sodijo v področje uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kot je določeno v uredbah za posamezne sklade; |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 26 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26f) „javno-zasebna partnerstva“ so oblike sodelovanja med javnimi organi in zasebnim sektorjem, katerih cilj je izboljšati dotok naložb v infrastrukturne projekte ali druge vrste dejavnosti, ki zagotavljajo javne storitve z delitvijo tveganja, združevanjem strokovnega znanja zasebnega sektorja ali dodatnimi viri kapitala. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 2a |
|
Rok za sprejetje sklepa Komisije |
|
Če se v skladu s členi 15(2) in (3), 25(3), 26(2), 92(2), 96(2) ter 97(3) Komisiji določi rok za sprejetje ali spremembo sklepa z izvedbenim aktom, ta rok ne vključuje obdobja, ki se začne na dan, ki sledi dnevu, na katerega je Komisija poslala svoje pripombe državam članicam, in traja, dokler se država članica ne odzove na te pripombe. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 3 |
črtano |
Področje uporabe |
|
Pravila iz tega dela se uporabljajo brez poseganja v določbe iz tretjega ali četrtega dela. |
|
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Skladi SSO v okviru večletnih programov zagotavljajo podporo, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju integriranih smernic in priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe. |
1. Evropski strukturni in investicijski skladi v okviru večletnih programov zagotavljajo podporo, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter naloge posameznega sklada pri doseganju njegovih ciljev iz Pogodbe, vključno z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ob upoštevanju pomembnih integriranih smernic in ustreznih priporočil za vsako državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije in, kjer je primerno na nacionalni ravni, nacionalnega programa reform. |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora iz skladov SSO v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente Unije. |
2. Komisija in države članice ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake države članice zagotovijo, da je podpora iz evropskih strukturnih in ivesticijskih skladov v skladu z ustreznimi politikami, horizontalnimi načeli v skladu s členi 5, 7 in 8 ter prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente Unije. |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Podpora iz skladov SSO se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic. |
3. Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice in organi, ki jih imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje programov in opravljanje svojih nalog iz te uredbe in pravil za posamezne sklade na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in pravil za posamezne sklade. |
4. Države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom in organi, ki jih imenujejo v ta namen, so odgovorni za pripravo in izvajanje programov in opravljanje svojih nalog v partnerstvu z ustreznimi partnerji iz člena 5 v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Ureditve za izvajanje in uporabo skladov SSO, zlasti finančnih in upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje skladov SSO, v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, so sorazmerne z dodeljeno podporo ob upoštevanju načela sorazmernosti. |
5. Ureditve za izvajanje in uporabo evropskih strukturnih in ivesticijskih skladov, zlasti finančnih in upravnih sredstev, potrebnih za oblikovanje in izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v zvezi s spremljanjem, poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, so sorazmerne z dodeljeno podporo ob spoštovanju načela sorazmernosti in upoštevanju splošnega cilja zmanjšanja upravnih obremenitev za organe, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzoru programov. |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotavljajo uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi politikami in instrumenti Unije, vključno z instrumenti v okviru zunanjega delovanja Unije. |
6. Komisija in države članice v skladu z ustreznimi pristojnostmi zagotavljajo usklajevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter njihovo usklajevanje z drugimi ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije, vključno z instrumenti v okviru zunanjega delovanja Unije. |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Del proračuna Unije, dodeljen skladom SSO, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 53(b) finančne uredbe, z izjemo zneska iz KS, prenesenega v instrument za povezovanje Evrope iz člena 84(4), inovativnih ukrepov na pobudo Komisije v skladu s členom 9 Uredbe o ESRR in tehnične pomoči na pobudo Komisije. |
7. Del proračuna Unije, dodeljen evropskim strukturnim in investicijskim skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 59(b) finančne uredbe, z izjemo zneska iz KS, prenesenega v instrument za povezovanje Evrope iz člena 84(4), inovativnih ukrepov na pobudo Komisije v skladu s členom 8 (nekdanji člen 9) Uredbe o ESRR in tehnične pomoči na pobudo Komisije. |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Komisija in države članice uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 27 finančne uredbe. |
8. Komisija in države članice uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 30 finančne uredbe. |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Komisija in države članice zagotovijo uspešnost skladov SSO, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. |
9. Komisija in države članice med pripravo in izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov zagotavljajo njihovo uspešnost v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s: |
1. Država članica za sporazum o partnerstvu in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje naslednje partnerje: |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi; |
(a) pristojne mestne in druge javne organe; |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji. |
(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje socialne vključenosti, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji. |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh vključijo partnerje v pripravo pogodb o partnerstvu in poročil o napredku ter pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov. Partnerji sodelujejo v odborih za spremljanje programov. |
2. Države članice v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh vključijo partnerje iz odstavka 1 v pripravo sporazumov o partnerstvu in poročil o napredku ter v vse faze priprave in izvajanja programov, kar vključuje sodelovanje v odborih za spremljanje programov v skladu s členom 42. |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 glede Evropskega kodeksa dobre prakse, ki določa cilje in merila za podporo izvajanju partnerstva in lažjo izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in dobrih praks med državami članicami. |
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 v zvezi z Evropskim kodeksom dobre prakse, tako da bo ta v podporo in pomoč državam članicam pri organiziranju partnerstva v skladu z odstavki 1 in 2. V kodeksu dobre prakse se določi okvir, v katerem države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom ter nacionalnimi in regionalnimi zmožnostmi izvajajo partnerstvo. Kodeks dobre prakse ob popolnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti določa naslednje elemente: |
|
(a) glavna načela za pregledne postopke, ki jih je treba spoštovati pri prepoznavanju ustreznih partnerjev, pa tudi, kjer je primerno, njihovih krovnih organizacij, da se državam članicam pomaga pri imenovanju ustreznih najbolj reprezentativnih partnerjev v skladu z njihovim institucionalnim in pravnim okvirom; |
|
(b) glavna načela in primere najboljše prakse v zvezi z vključevanjem različnih kategorij ustreznih partnerjev iz odstavka 1 v pripravo sporazuma o partnerstvu in programov, v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti pri njihovem vključevanju, pa tudi v različnih fazah izvajanja; |
|
(c) zglede najboljše prakse v zvezi z oblikovanjem pravil o članstvu in notranjimi postopki odborov za spremljanje, o katerih, kakor je primerno, odločijo države članice ali odbori za spremljanje programov v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezni sklad; |
|
(d) glavne cilje in zglede najboljše prakse v primerih, ko upravni organ ustrezne partnerje vključi v pripravo razpisov za zbiranje predlogov, zlasti zglede najboljše prakse pri preprečevanju morebitnega nasprotja interesov v primerih, ko bi lahko bili ti partnerji potencialni upravičenci, in pri vključitvi ustreznih partnerjev v pripravo poročil o napredku in v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem programov v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezen sklad; |
|
(e) okvirna področja, teme in zglede najboljše prakse, da lahko pristojni organi držav članic uporabljajo evropske strukturne in investicijske sklade, vključno s tehnično pomočjo pri krepitvi institucionalne zmogljivosti ustreznih partnerjev v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezni sklad; |
|
(f) vlogo Komisije pri širjenju dobre prakse; |
|
(g) glavna načela in zglede najboljše prakse, ki bodo državam članicam v pomoč pri ocenjevanju izvajanja partnerstva in njegove dodane vrednosti. |
|
Določbe kodeksa dobre prakse nikakor ne smejo biti v nasprotju z ustreznimi določbami te uredbe ali pravili za posamezen sklad. |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Komisija v roku štirih mesecev po sprejetju delegiranega akta v zvezi z Evropskim kodeksom dobre prakse v okviru partnerstva, sprejetim v skladu s členom 142 in kakor je določeno v odstavku 3, o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet. Delegirani akt ne sme določati začetka svoje veljavnosti na datum pred dnem svojega sprejetja po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3b. Pri uporabi tega člena kršenje obveznosti, ki jo imajo države članice na podlagi tega člena te uredbe ali delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 5(3), ne more veljati kot nepravilnost, ki ji sledi finančni popravek v skladu s členom 77 te uredbe. |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija se posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, najmanj enkrat za vsak sklad SSO o izvajanju podpore iz skladov SSO. |
4. Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, najmanj enkrat letno in za vsak evropski strukturni in investicijski sklad posvetuje o izvajanju podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu. |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem programov spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov. |
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem programov upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov. |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo in izvajanjem skladov. |
Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo in izvajanjem skladov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide. |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Cilji skladov SSO se uresničujejo v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varstvu in izboljševanju okolja iz člena 11 Pogodbe, ob upoštevanju načela, da onesnaževalec plača. |
Cilji evropskih strukturnih in investicijskih skladov se uresničujejo v okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju okolja iz členov 11 in 191(1) Pogodbe, ob upoštevanju načela, da plača onesnaževalec. |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem pogodb o partnerstvu in programov spodbujajo zahteve za varovanje okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki jo je sprejela Komisija. Komisija to metodologijo sprejme z izvedbenim aktom. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). |
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem sporazumov o partnerstvu in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, zaščita biotske raznovrstnosti in ekosistema, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na kategorijah ukrepanja ali ukrepih, ki jih je sprejela Komisija. Po tej metodologiji se daje teža izdatkom v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov na ustrezni ravni, da se odrazi prispevanje k ciljem v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Komisija z izvedbenimi akti določi enotne pogoje pri izvajanju te metodologije za vsakega od evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). |
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsak sklad SSO za prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s svojo misijo podpira naslednje tematske cilje: |
Vsak evropski strukturni in investicijski sklad za prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi posebne naloge za posamezen sklad, določene v skladu s cilji iz Pogodbe, vključno z ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, podpira naslednje tematske cilje: |
(1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; |
(1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; |
(2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; |
(2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; |
(3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); |
(3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); |
(4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; |
(4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; |
(5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; |
(5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; |
(6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov; |
(6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; |
(7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; |
(7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; |
(8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; |
(8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; |
(9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; |
(9) spodbujanje socialnega vključevanja, boja proti revščini in vsakršni diskriminaciji; |
(10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; |
(10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje ter vseživljenjsko učenje; |
(11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. |
(11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava. |
Tematski cilji se oblikujejo v prednostne naloge, značilne za vsak sklad SSO, in opredelijo v pravilih za posamezne sklade. |
Tematski cilji se oblikujejo v prednostne naloge, značilne za vsakega od evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in opredelijo v pravilih za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za spodbujanje skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Unije skupni strateški okvir zagotavlja jasno strateško usmeritev postopka programiranja in olajšuje sektorsko in ozemeljsko usklajevanje ukrepov Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami Unije in instrumenti EU v skladu s splošnimi in posameznimi cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
1. Za spodbujanje skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Unije skupni strateški okvir zagotavlja strateška vodilna načela za lajšanje postopka programiranja in sektorskega in ozemeljskega usklajevanja ukrepov Unije v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije v skladu s splošnimi in posameznimi cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju ključnih teritorialnih izzivov za različne vrste ozemelj. |
|
1a. Strateška vodilna načela iz skupnega strateškega okvira se določijo v okviru namena in področja uporabe pomoči iz vsakega evropskega strukturnega in investicijskega sklada ter v skladu s pravili, ki urejajo delovanje vsakega evropskega strukturnega in investicijskega sklada, kakor je opredeljeno v tej uredbi in s pravili za posamezen sklad. Prav tako državam članicam ne nalaga dodatnih obveznosti poleg obveznosti, določenih v okviru zadevnih sektorskih politik Unije. |
|
1b. Skupni strateški okvir omogoča pripravo sporazuma o partnerstvu in programov v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti ter ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih pristojnosti za odločanje o posebnih in ustreznih političnih in usklajevalnih ukrepih. |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
V skupnem strateškem okviru so določeni: |
V skupnem strateškem okviru so določeni: |
(a) sredstva za doseganje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za posamezne države v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe; |
(a) mehanizmi za zagotavljanje prispevka evropskih strukturnih in investicijskih skladov k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja evropskih strukturnih in investicijskih skladov z ustreznimi priporočili za posamezno državo, sprejetimi v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter, kjer je primerno na nacionalni ravni, z nacionalnimi programi reform; |
|
(aa) ureditve za spodbujanje celovite uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(b) mehanizmi za usklajevanje skladov SSO ter njihovo usklajevanje z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje; |
(b) ureditve za usklajevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi pomembnimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje; |
(c) horizontalna načela in medsektorski cilji politike za izvajanje skladov SSO; |
(c) horizontalna načela in medsektorski cilji politike za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(d) ureditve za obravnavanje ozemeljskih izzivov in ukrepi, ki jih je treba sprejeti za spodbujanje celostnega pristopa, ki odraža vlogo mestnih, podeželskih, obalnih in ribiških območij ter posebne izzive za območja s posebnimi teritorialnimi značilnostmi iz členov 174 in 349 Pogodbe; |
(d) ureditve za obravnavanje ključnih ozemeljskih izzivov za mestna, podeželjska, obalna in ribiška območja, demografskih izzivov v regijah ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so navedeni v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter posebnih izzivov najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljeni v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
(e) za vsak tematski cilj okvirni ukrepi z visoko evropsko dodano vrednostjo, ki jih bo podprl vsak sklad SSO, in ustrezna načela izvajanja; |
|
(f) prednostne naloge sodelovanja za sklade SSO, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. |
(f) prednostna področja za dejavnosti sodelovanja za evropske strukturne in investicijske sklade, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Elementi skupnega strateškega okvira, ki se nanašajo na skladnost in doslednost gospodarskih politik držav članic in Unije, mehanizme za usklajevanje med skladi SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije, horizontalna načela in medsektorske politične cilje ter ureditve za obravnavo ozemeljskih izzivov, so določeni v Prilogi I . |
Skupni strateški okvir je naveden v Prilogi I k tej uredbi. |
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi posebnih elementov skupnega strateškega okvira, povezanih z vzpostavitvijo okvirnih ukrepov visoke evropske dodane vrednosti in ustreznih načel izvajanja za vsak tematski cilj ter prednostnih nalog sodelovanja. |
|
Kadar obstajajo večje spremembe strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Komisija pregleda skupni strateški okvir in, kjer je to primerno, v skladu s členom 142 z delegiranimi akti sprejme spremembe Priloge I. |
Kadar obstajajo večje spremembe v gospodarskih ali socialnih razmerah znotraj Unije ali v strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Komisija lahko pripravi predlog za pregled skupnega strateškega okvira oziroma Evropski parlament v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali Svet v skladu s členom 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahtevata od Komisije, da pripravi tak predlog. |
V šestih mesecih po sprejetju revizije skupnega strateškega okvira države članice po potrebi predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom. |
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 v zvezi z dopolnjevanjem ali spreminjanjem oddelkov 4 (Usklajevanje in sinergija evropskih strukturnih in investicijskih skladov z drugimi politikami in instrumenti Unije) in 7 (Dejavnosti sodelovanja) skupnega strateškega okvira, določenega v Prilogi I k tej uredbi, kadar je treba upoštevati spremembe politike ali instrumentov Unije iz oddelka 4 ali spremembe dejavnosti sodelovanja iz oddelka 7 ali upoštevati uvedbo novih politik, instrumentov ali dejavnosti sodelovanja Unije. |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 12a |
|
Priročnik za upravičence |
|
1. Komisija pripravi podroben praktični priročnik o tem, kako učinkovito dostopati do skladov, za katere velja uredba o skupnih določbah, in jih uporabljati ter kako izkoristiti dopolnjevanja z drugimi instrumenti zadevnih politik Unije. |
|
2. Ta priročnik bo pripravljen do 30. junija 2014 in bo za vsak tematski cilj vseboval pregled ustreznih razpoložljivih instrumentov na ravni Unije s podrobnimi viri informacij, primeri dobre prakse za kombiniranje razpoložljivih instrumentov financiranja znotraj področij politike in med njimi, opisom zadevnih organov in teles, udeleženih pri upravljanju posameznega instrumenta, in kontrolnim seznamom, da lahko morebitni upravičenci najdejo najboljše vire financiranja. |
|
3. Priročnik bo objavljen na spletišču zadevnih generalnih direktoratov Komisije. Komisija in organi upravljanja, ki delujejo v skladu s členom 105, v sodelovanju z Odborom regij zagotovijo razširjanje priročnika potencialnim upravičencem. |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Priprava pogodbe o partnerstvu |
Priprava sporazuma o partnerstvu |
1. Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
1. Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
2. Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo. |
2. Država članica pripravi sporazum o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Sporazum o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo. Države članice se pri pripravi sporazuma o partnerstvu držijo za javnost preglednih postopkov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom. |
3. Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici. |
3. Sporazum o partnerstvu zajema vso podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v zadevni državi članici. |
4. Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v treh mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira. |
4. Vsaka država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji v štirih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 14 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsebina pogodbe o partnerstvu |
Vsebina sporazuma o partnerstvu |
V pogodbi o partnerstvu so določeni: |
1. V sporazumu o partnerstvu so določeni: |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim: |
(a) ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter naloge za posamezen sklad, določene v skladu s cilji iz Pogodbe, vključno z ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, med drugim: |
(i) analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev, skupnega strateškega okvira, ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe; |
(i) analiza razlik, razvojnih potreb, potencialov rasti v povezavi s tematskimi cilji in teritorialnimi izzivi, ob upoštevanju nacionalnega programa reform, kjer je to ustrezno, ter ustreznih priporočil za vsako državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
(ii) povzetek analize predhodnih ocen programov, ki upravičujejo izbiro tematskih ciljev in okvirni zneski dodeljene podpore iz skladov SSO; |
(ii) povzetek predhodnih ocen programov ali ključnih ugotovitev predhodnih ocen sporazuma o partnerstvu, kadar ga država članica sprejme na lastno pobudo; |
(iii) za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO; |
(iii) izbrani tematski cilji in za vsak izbrani tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak evropski strukturni in investicijski sklad; |
(iv) okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb; |
(iv) okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak evropski strukturni in investicijski sklad in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb; |
(v) glavna prednostna področja za sodelovanje, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makroregije in morske bazene; |
|
(vi) horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO; |
(vi) uporaba horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(vii) seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto; |
(vii) seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak evropski strukturni in investicijski sklad in vsako leto; |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo: |
(b) ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, med drugim: |
(i) mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; |
(i) ureditve, skladne z institucionalnim okvirom držav članic, ki zagotavljajo uskladitev evropskih strukturnih in investicijskih skladov z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; |
(ii) ureditev za zagotovitev celostnega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 8 Uredbe o ESRR; |
(ii) informacije, ki se zahtevajo za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti, ki so opredeljena v tretjem delu te uredbe; |
|
(iia) povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti v skladu s členom 17 in Prilogo (xx) na nacionalni ravni in ukrepov, ki se sprejmejo, pristojni organi ter časovni okvir za izvedbo ukrepov, če predhodne pogojenosti niso izpolnjene; |
|
(iib) metodologija in mehanizmi za zagotavljanje skladnosti pri delovanju okvira uspešnosti v skladu s členom 19; |
|
(iic) ocena, ali je treba okrepiti upravno zmogljivost organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov, ter, če je primerno, upravičencev in po potrebi povzetek ukrepov, ki se sprejmejo v ta namen; |
|
(iid) povzetek načrtovanih ukrepov v programih, vključno z okvirnim časovnim načrtom za doseganje zmanjšanja upravnega bremena upravičencev. |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) celosten pristop za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, vključno z okvirnim zneskom dodeljene podpore iz ustreznih skladov SSO, če je ustrezno; |
(c) ureditev načela partnerstva iz člena 5; |
|
Okvirni seznam partnerjev in povzetek ukrepov, sprejetih za vključitev partnerjev iz člena 5, in vloge teh partnerjev pri pripravi sporazuma o partnerstvu ter poročilo o napredku iz člena 46 te uredbe. |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Èlen 14 – odstavek 1 – toèka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje, med drugim: |
črtano |
(i) konsolidirana preglednica z mejniki in cilji, določenimi v programih za okvir uspešnost iz člena 19(1), skupaj z metodologijo in mehanizmom za zagotovitev skladnosti med programi in skladi SSO; |
|
(ii) povzetek ocene izpolnjevanja predhodnih pogojenosti in ukrepov, ki se sprejmejo na nacionalni in regionalni ravni ter časovni okvir za njihovo izvedbo, če predhodne pogojenosti niso izpolnjene; |
|
(iii) informacije, ki se zahtevajo za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti, ki so opredeljeni v tretjem delu te uredbe; |
|
(iv) ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev, in njihova vloga pri pripravi pogodbe o partnerstvu ter poročilo o napredku iz člena 46 te uredbe; |
|
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim: |
črtano |
(i) ocena, ali obstaja potreba po krepitvi upravnih zmogljivosti organov in po potrebi upravičencev, ter ukrepi, ki se sprejmejo za to; |
|
(ii) povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev; |
|
(iii) ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov. |
|
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. V sporazumu o partnerstvu se navede tudi naslednje: |
|
(a) celovit pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, ali povzetek celovitih pristopov k teritorialnem pristopu, ki temelji na vsebini programov, ki določa: |
|
(i) ureditve za zagotovitev celostnega pristopa k uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za teritorialni razvoj posebnih podregionalnih območij, zlasti ureditev za izvajanje členov 28, 29 in 99, ki se jim priložijo načela za opredelitev mestnih območij, na katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest; |
|
(ii) glavna prednostna področja za sodelovanje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, makroregijskih strategij in strategij za morske bazene; |
|
(iii) kadar je ustrezno, celostni pristop za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidih, dolgotrajno brezposelnih in mladih ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo; |
|
(iv) po potrebi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov regij ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, opredeljenih v členu 174 Pogodbe; |
|
(b) ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov, med drugim: |
|
ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov in povzetek načrtovanih ukrepov za postopno zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo z elektronsko izmenjavo podatkov. |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija oceni skladnost pogodbe o partnerstvu s to uredbo, skupnim strateškim okvirom, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe ter priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju predhodnih ocen programov in v treh mesecih po predložitvi pogodbe o partnerstvu pošlje svoje pripombe. Država članica zagotovi vse potrebne dodatne informacije in, če je ustrezno, spremeni pogodbo o partnerstvu. |
1. Komisija oceni skladnost sporazuma o partnerstvu s to uredbo, pri čemer upošteva nacionalni program reform, kjer je to ustrezno, ter ustrezna priporočila za vsako državo, sprejeta v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi predhodne ocene programov, in v treh mesecih po tem, ko zadevna država članica predloži sporazum o partnerstvu, sporoči svoje pripombe. Država članica zagotovi vse potrebne dodatne informacije in, če je ustrezno, spremeni sporazum o partnerstvu. |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu najpozneje šest mesecev potem, ko jo je država članica predložila, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Pogodba o partnerstvu ne začne veljati pred 1. januarjem 2014. |
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi elementov sporazuma o partnerstvu, ki spadajo v člen 14(1) in (2) v primerih, ko država članica uporabi določbe člena 87(5b) za elemente, za katere je potreben sklep Komisije v skladu s členom 87(5e), in sicer najpozneje štiri mesece potem, ko ga je država članica predložila, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sporazum o partnerstvu ne začne veljati pred 1. januarjem 2014. |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija pripravi poročilo o rezultatih pogajanj glede sporazumov o partnerstvu in programov, vključno s podrobnim pregledom poglavitnih vprašanj za vsako državo članico, do 31. decembra 2015. To poročilo se hkrati predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Kadar država članica predlaga spremembo pogodbe o partnerstvu, Komisija opravi oceno v skladu z odstavkom 1 in, če je ustrezno, z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi spremembe. |
3. Kadar država članica predlaga spremembo elementov sporazuma o partnerstvu, ki so zajeti v sklepu Komisije iz odstavka 2, Komisija opravi oceno v skladu z odstavkom 1 in, če je ustrezno, z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi spremembe v treh mesecih potem, ko ga je država članica predložila. |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Kadar država članica spremeni elemente sporazuma o partnerstvu, ki niso zajeti v sklepu Komisije iz odstavka 2, o tem v enem mesecu po datumu sprejetja sklepa o spremembi uradno obvesti Komisijo. |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe. |
Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade podporo osredotočijo na intervencije, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju ključnih teritorialnih izzivov za različne vrste ozemelj v skladu s strukturnimi in investicijskimi skladi, izzive, opredeljene v nacionalnem programu reform, če je to primerno, in zadevna priporočila za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe o tematski osredotočenosti v okviru pravil za posamezne sklade se ne uporabljajo za tehnično pomoč. |
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad. |
črtano |
2. Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti. |
2. Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom ter v povezavi z oblikovanjem pogodb o partnerstvu in programov ocenijo, ali se lahko predhodne pogojenosti iz ustreznih pravil za posamezne sklade in splošne predhodne pogojenosti iz priloge V uporabljajo za posebne cilje, ki se poskušajo uresničiti v okviru prednostnih nalog njihovih programov, in če so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti. |
|
Predhodne pogojenosti veljajo samo, kolikor in če se upošteva opredelitev iz člena 2 v zvezi s posebnimi cilji, ki se uresničujejo v sklopu prednostnih nalog programa. Ocena izpolnjevanja je omejena na merila, določena v pravilih za posamezne sklade. |
3. Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje dve leti po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok. |
3. V pogodbi o partnerstvu so navedni povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti na nacionalni ali regionalni ravni in za tiste, ki v skladu z oceno iz odstavka 2 niso izpolnjene ob predložitvi pogodbe o partnerstvu, prednostne naloge, na katere to vpliva, pristojni organi, ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev predhodnih pogojenosti, in časovni načrt za takšne ukrepe. V vsakem programu so v skladu s pravili za posamezne sklade navedene predhodne pogojenosti, ki se uporabljajo in ki v skladu z oceno iz odstavka 2 niso izpolnjene na datum predložitve pogodbe o partnerstvu. Države članice izpolnijo te predhodne pogojenosti najpozneje do 31. decembra 2016 in poročajo o njihovem izpolnjevanju najpozneje v letnem poročilu o izvajanju leta 2017 ali v poročilu o napredku leta 2017. |
4. Države članice v ustreznih programih določijo podrobne ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojev, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja. |
|
5. Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojev v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. |
5. Komisija v okviru svoje ocene sporazuma o partnerstvu in/ali programov oceni skladnost in primernost informacij o izpolnjevanju veljavnih predhodnih pogojev, ki jih predložijo države članice. |
|
Ta ocena izpolnjevanja je omejena na merila iz pravil za posamezne sklade ter upošteva nacionalne in regionalne pristojnosti za odločanje glede konkretnih in primernih ukrepov politike, vključno z vsebino strategij. |
Ob sprejetju programa se lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za program do zadovoljive izvedbe ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila. |
Ob sprejetju programa se Komisija lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za zadevno prednostno nalogo tega programa do zadovoljive izvedbe ukrepov iz odstavka 3, če je to potrebno, da se prepreči znatno poseganje v uspešnost in učinkovitost doseganja posebnih ciljev zadevne prednostne naloge. Če se ukrepi za izpolnitev veljavnih predhodnih pogojenosti, ki niso bile izpolnjene na dan predložitve zadevnega programa, ne izvedejo do roka iz odstavka 3, Komisija lahko začasno ustavi vmesna plačila. |
|
5a. Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev vmesnih plačil za prednostno nalogo, če je država članica izvedla ukrepe v zvezi z izpolnitvijo predhodnih pogojenosti, ki veljajo za navedeni program in ki niso bile izpolnjene, ko je Komisija sprejela odločitev o začasni ustavitvi. Poleg tega nemudoma odpravi začasno ustavitev, če po spremembi programa, povezanega z zadevno prednostno nalogo, zadevna predhodna pogojenost ni več veljavna. |
6. Odstavki 1 in 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. |
6. Odstavki od 1 do 5a se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 18 |
črtano |
Rezerva za uspešnost |
|
5% virov, dodeljenih vsakemu skladu SSO in državi članici, z izjemo virov, dodeljenih cilju evropsko teritorialno sodelovanje, pobudi za zaposlovanje mladih in naslovu V Uredbe o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20. |
|
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi II. |
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz zadevnih programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi II. |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Dodelitev rezerve za uspešnost |
Uporaba okvira uspešnosti |
1. Če se med pregledom uspešnosti, opravljenim leta 2017, ugotovi, da prednostna naloga v okviru programa ni dosegla svojih mejnikov, določenih za leto 2016, Komisija za zadevno državo članico pripravi priporočila. |
|
2. Na podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za vsak sklad SSO in državo članico programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike. Država članica predlaga dodelitev rezerve za uspešnost za programe in prednostne naloge iz navedenega sklepa Komisije. Komisija odobri spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26. Kadar država članica ne predloži informacij v skladu s členom 46(2) in (3), se rezerva za uspešnost zadevnih programov ali prednostnih nalog ne dodeli. |
2. Na podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za vsak evropski strukturni in investicijski sklad in državo članico programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike. |
3. Kadar se s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade. |
3. Kadar se s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga zdaleč ni dosegla tistih mejnikov, ki zadevajo zgolj finančne kazalnike, kazalnike učinkov in ključne faze izvajanja iz okvira uspešnosti, in sicer zaradi jasno opredeljenih pomanjkljivosti pri izvajanju, ki jih je Komisija v skladu s členom 44(7) po tesnem posvetovanju z zadevno državo članico predhodno sporočila, država članica pa ni sprejela potrebnih popravnih ukrepov, da bi navedene pomanjkljivosti odpravila, lahko Komisija najbolj zgodaj štiri mesece po sporočilu začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade. |
|
Komisija nemudoma prekliče začasno ustavitev vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne popravne ukrepe. Če popravni ukrepi zadevajo prenos finančnih sredstev na druge programe ali prednostne naloge, ki so mejnike dosegli, Komisija z izvedbenim aktom potrdi potrebne spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26(2). V takih primerih Komisija izjemoma odloča o spremembi najkasneje dva meseca od predložitve zahteve s strani države članice. |
4. Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev meril in metodologije za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. . |
4. Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljev, ki zadevajo zgolj finančne kazalnike, kazalnike učinkov in ključne faze izvajanja iz okvira uspešnosti, zaradi jasno opredeljenih pomanjkljivosti pri izvajanju, ki jih je Komisija v skladu s členom 44(7) po tesnem posvetovanju z zadevno državo članico predhodno sporočila, država članica pa ni sprejela potrebnih popravnih ukrepov, da bi navedene pomanjkljivosti odpravila, lahko Komisija, ne glede na člen 77, uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade. |
|
Komisija pri uporabi finančnih popravkov ob spoštovanju načela sorazmernosti upošteva raven absorpcije in zunanje dejavnike, ki so prispevali k neuspehu. |
|
Finančni popravki se ne uporabljajo, kadar cilji niso bili doseženi zaradi vpliva družbeno-gospodarskih ali okoljskih dejavnikov v državi članici ali pa je prišlo do zamude pri izvajanju zadevnih prednostnih nalog, na katero države članice niso mogle vplivati. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi podrobnih pravil o merilih za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. |
5. Odstavek 2 se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za poglavje V Uredbe o ESPR. |
5. Odstavek 2 se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za poglavje V Uredbe o ESPR. |
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 21 |
črtano |
Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic |
|
1. Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda in predlaga spremembe svoje pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je to potrebno za: |
|
(a) podporo izvajanju priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 121(2) in/ali členom 148(4) Pogodbe, ali podporo izvajanju ukrepov, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 136(1) Pogodbe; |
|
(b) podporo izvajanju priporočila Sveta, naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s členom 126(7) Pogodbe; |
|
(c) podporo izvajanju priporočila Sveta, naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. .../2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij], če se oceni, da so te spremembe potrebne za lažjo odpravo makroekonomskih neravnotežij; or |
|
(d) čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost v skladu z odstavkom 4, če država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: |
|
(i) finančna pomoč Unije ji je bila na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; |
|
(ii) srednjeročna finančna pomoč ji je na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/20021; |
|
(iii) finančna pomoč v obliki posojila v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ji je na voljo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. |
|
2. Država članica v enem mesecu predloži predlog za spremembo pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov. Komisija po potrebi da pripombe v enem mesecu od predložitve sprememb, pri čemer mora država članica v tem primeru ponovno predložiti svoj predlog v enem mesecu. |
|
3. Če Komisija ni dala pripomb ali kadar so bile njene pripombe zadovoljivo upoštevane, čim prej sprejme sklep o odobritvi sprememb pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov. |
|
4. Kadar je državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s prilagoditvenim programom, lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice spremeni pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov se Komisija vključi v njihovo izvajanje, kot je opredeljeno v spremenjenem programu ali memorandumu o soglasju z zadevno državo članico. |
|
5. Kadar se država članica ne odzove na zahtevo Komisije iz odstavka 1 ali ne odgovori zadovoljivo na pripombe Komisije iz odstavka 2 v enem mesecu, lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil zadevnih programov. |
|
6. Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti za zadevne programe, če: |
|
(a) Svet sklene, da država članica ne izpolnjuje posebnih ukrepov, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe; |
|
(b) Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe sklene, da zadevna država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; |
|
(c) Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. […]/2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij] sklene, da država članica dvakrat ni predložila ustreznega popravnega akcijskega načrta v skladu s členom 10(4) navedene uredbe; |
|
(d) Komisija sklene, da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali |
|
(e) upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da pogojenost za finančno pomoč ESM v obliki posojila ESM zadevni državi članici ni izpolnjen, in posledično sklene, da se ji odobrena podpora za stabilnost ne izplača. |
|
7. Komisija pri odločitvi o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil ali obveznosti v skladu s členom 5 oziroma 6 zagotovi, da je začasna ustavitev sorazmerna in učinkovita, ter pri upošteva gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici in enako obravnava vse države članice, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. |
|
8. Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti, ki jih je odobrila, kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je ustrezno: |
|
(a) Svet sklene, da država članica izpolnjuje posebne ukrepe, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe; |
|
(b) je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) Pogodbe sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja; |
|
(c) Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) No […] [Uredba o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem], ali je postopek v zvezi čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 11 navedene uredbe; |
|
(d) Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali |
|
(e) upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da je pogoj za finančno pomoč v obliki posojila ESM zadevni državi članici izpolnjen, in posledično sklene, da izplača podporo za stabilnost, ki ji je bila odobrena. |
|
Hkrati Svet na predlog Komisije sklene, da se v proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. […] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. |
|
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; |
(a) če je zadevna država članica prejela posojilo Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; |
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Organu upravljanja je treba čim prej zagotoviti večja vmesna plačila, pri čemer je treba zagotoviti njihovo popolnoma pregledno porabo za plačila za izvajanje programa. |
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji. |
2. Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji iz člena 5. Države članice se pri pripravi programov držijo za javnost preglednih postopkov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom. |
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Države članice in Komisija sodelujejo, da bi zagotovile učinkovito usklajevanje pri pripravi in izvajanju programov različnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključno, če je primerno, s programi, ki se financirajo iz več skladov za sklade, obravnavane v tretjem delu te uredbe, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti. |
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice predložijo programe hkrati s pogodbo o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48. |
3. Države članice predložijo programe najkasneje tri mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu. Programi za evropsko teritorialno sodelovanje se predložijo v devetih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48. |
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsak program določi strategijo za prispevek programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je skladna s skupnim strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu. |
1. Vsak program določi strategijo za prispevek programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je skladna z določbami iz te uredbe, pravili za posamezne sklade in vsebino sporazuma o partnerstvu.
|
Vsak program vključuje ureditve za zagotovitev uspešnega, učinkovitega in usklajenega izvajanja skladov SSO ter ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. |
Vsak program vključuje ureditve za zagotovitev uspešnega, učinkovitega in usklajenega izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. |
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vsak program opredeli prednostne naloge glede posebnih ciljev, odobrenih sredstev podpore iz skladov SSO ter ustreznega nacionalnega sofinanciranja. |
2. Vsak program opredeli prednostne naloge glede posebnih ciljev, odobrenih sredstev podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ustreznega nacionalnega sofinanciranja, ki je lahko javno ali zasebno glede na pravila za posamezni sklad. |
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Če države članice in regije sodelujejo v strategijah za makroregije ali za morske bazene, ustrezni program v skladu s potrebami programskega območja, ki ga opredeli država članica, določi prispevek načrtovanih intervencij za te strategije. |
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pri vsaki prednostni nalogi se določijo kazalniki za oceno napredka pri doseganju ciljev med izvajanjem programa, ki so podlaga za spremljanje, oceno in pregled uspešnosti. Ti kazalniki vključujejo: |
3. Pri vsaki prednostni nalogi se določijo kazalniki in ustrezni kakovostno ali količinsko opredeljeni cilji v skladu s pravili za posamezne sklade za oceno napredka pri doseganju ciljev med izvajanjem programa, ki so podlaga za spremljanje, oceno in pregled uspešnosti. Ti kazalniki vključujejo: |
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za vsak sklad se v pravilih za posamezni sklad določijo skupni kazalniki in po potrebi kazalniki za posamezen program. |
Za vsak evropski strukturni in investicijski sklad se v pravilih za posamezni sklad določijo skupni kazalniki, lahko pa tudi določbe za kazalnike za posamezen program. |
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Vsak program, razen tistih, ki so namenjeni izključno tehnični pomoči, vključuje opis ukrepov, ki upoštevajo načela iz členov 7 in 8. |
4. Vsak program, razen tistih, ki so namenjeni izključno tehnični pomoči, vključuje opis ukrepov v skladu s pravili za posamezni sklad, ki upoštevajo načela iz členov 5, 7 in 8. |
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. V vsakem programu, razen pri tistih, pri katerih je potrebna tehnična pomoč v okviru posebnega programa, se določi okvirni znesek podpore, ki se uporablja za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami. |
5. V vsakem programu, razen pri tistih, pri katerih je potrebna tehnična pomoč v okviru posebnega programa, se določi okvirni znesek podpore, ki se uporablja za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, na podlagi metodologije iz člena 8. |
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov. |
1. Komisija oceni skladnost programov s to uredbo in pravili za posamezne sklade ter njihov učinkovit prispevek k izbranim tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak evropski strukturni in investicijski sklad, pa tudi skladnost s sporazumom o partnerstvu, pri čemer upošteva ustrezna priporočila za vsako državo, sprejeta v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi predhodne ocene programov. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov. |
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri vsak program najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice ali držav članic, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane, vendar ne pred 1. januarjem 2014 ali preden Komisija sprejme sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu.
|
3. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri vsak program najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice ali držav članic, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane, vendar ne pred 1. januarjem 2014 ali preden Komisija sprejme sklep o odobritvi sporazuma o partnerstvu. Z odstopanjem od zgoraj navedenega lahko Komisija odobri programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje pred sprejetjem sklepa o odobritvi sporazuma o partnerstvu. |
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Zahtevki za spremembo programov, ki jih predloži država članica, se ustrezno utemeljijo in vsebujejo zlasti predvideni učinek sprememb programa na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter posebnih ciljev iz programa, ob upoštevanju skupnega strateškega okvira in pogodbe o partnerstvu. Predložita se jim spremenjeni program in po potrebi spremenjena pogodba o partnerstvu. |
1. Zahtevki za spremembo programov, ki jih predloži država članica, se ustrezno utemeljijo in vsebujejo zlasti predvideni učinek sprememb programa na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter posebnih ciljev iz programa, ob upoštevanju te uredbe in pravil za posamezne sklade, horizontalnih načel v skladu s členi 5, 7 in 8 ter sporazuma o partnerstvu. Predloži se jim spremenjeni program. |
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Glede sprememb programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje se ustrezne pogodbe o partnerstvu ne spreminjajo. |
črtano |
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri zahtevke za spremembo programa najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Komisija lahko v skladu s členom 15(3) po potrebi hkrati spremeni sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu. |
2. Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe v enem mesecu po uradni predložitvi spremenjenega programa, država članica pa Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade čim prej odobri zahtevke za spremembo programa, vendar najpozneje tri mesece po njegovi uradni predložitvi s strani države članice, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. |
|
Če sprememba programa vpliva na informacije iz sporazuma o partnerstvu v skladu s členom 14(1)(a)(iii), (iv) in (vi), odobritev spremembe programa s strani Komisije hkrati velja tudi kot odobritev posledične spremembe informacij v sporazumu o partnerstvu. |
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija lahko zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost ter ekonomsko in finančno izvedljivost velikih projektov ter za pomoč pri izvajanju ali razvoju finančnih instrumentov. |
3. Komisija lahko zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost ter ekonomsko, finančno izvedljivost ter trajnost velikih projektov, ter za pomoč pri izvajanju ali razvoju finančnih instrumentov. |
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj: |
1. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se imenuje „LEADER za lokalni razvoj“, podpira ga EKSRP, lahko pa tudi ESRR, ESS ali ESPR. Ti skladu so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „zadevni evropski strukturni in investicijski skladi‟. |
(a) je osredotočen na posebna podregionalna območja; |
|
(b) voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic; |
|
(c) se izvaja prek celostnih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje; |
|
(d) se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje. |
|
|
1a. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost: |
|
(a) je osredotočen na posebna podregionalna območja; |
|
(b) vodijo ga skupnost in lokalne akcijske skupine, sestavljene iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni organi, kakor so opredeljeni v skladu z nacionalnimi pravili, niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic; |
|
(c) se izvaja prek celostnih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje; |
|
(d) se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje. |
2. Podpora lokalnemu razvoju iz skladov SSO je dosledna in usklajena med skladi SSO. To se med drugim zagotovi z usklajeno krepitvijo zmogljivosti ter izbiro, odobritvijo in financiranjem lokalnih razvojnih strategij in lokalnih razvojnih skupin. |
2. Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, je dosledna in usklajena med zadevnimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. To se med drugim zagotovi z usklajeno krepitvijo zmogljivosti ter izbiro, odobritvijo in financiranjem lokalnih razvojnih strategij, ki jih vodijo skupnosti, in lokalnih razvojnih skupin. |
3. Če izbirni odbor za lokalne razvojne strategije, ustanovljen v skladu s členom 29(3), določi, da je za izvajanje izbrane lokalne razvojne strategije potrebna podpora iz več skladov, se lahko imenuje glavni sklad. |
3. Če izbirni odbor za strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, ustanovljen v skladu s členom 29(3), določi, da je za izvajanje izbrane lokalne razvojne strategije, ki jo vodi skupnost, potrebna podpora iz več skladov, lahko v skladu z nacionalnimi pravili in postopki imenuje glavni sklad, iz katerega se krijejo vsi tekoči stroški in stroški animacije iz člena 31(1)(d) in (e) za lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost. |
4. Če se imenuje glavni sklad, se tekoči stroški, animacija in dejavnosti mreženja za lokalno razvojno strategijo financirajo samo iz glavnega sklada. |
|
5. Lokalni razvoj, ki ga podpirajo skladi SSO, se izvaja v okviru ene ali več prednostnih nalog programa. |
5. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, se izvaja v okviru ene ali več prednostnih nalog ustreznega programa ali programov, v skladu s pravili zadevnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 29 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Lokalne razvojne strategije |
Razvojne strategije, ki jih vodijo skupnosti |
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Lokalna razvojna strategija vključuje vsaj naslednje elemente: |
1. Lokalna razvojna strategija, ki jo vodi skupnost, vključuje vsaj naslednje elemente: |
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) opis strategije in njenih ciljev, opis celostnega in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z jasnimi in merljivimi cilji za učinke ali rezultate. Strategija je skladna z ustreznimi programi vseh vključenih skladov SSO; |
(c) opis strategije in njenih ciljev, opis celostnega in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z merljivimi cilji za realizacije ali rezultate. Cilji za rezultate se lahko izrazijo količinsko ali kakovostno. Strategija je dosledna z ustreznimi programi vseh vključenih zadevnih strukturnih in investicijskih skladov; |
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO. |
(g) finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega od zadevnih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro. |
2. Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij, ki jih vodijo skupnosti. |
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Lokalne razvojne strategije izbere odbor, ustanovljen za ta namen, z ustreznimi organi za upravljanje programov. |
3. Lokalne razvojne strategije, ki jih vodijo skupnosti, izbere odbor, ki ga za ta namen ustanovi odgovorni organ upravljanja ali več takšnih organov, ki te strategije odobrijo. |
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Vse lokalne razvojne strategije se izberejo in odobrijo najpozneje do 31. decembra 2015. |
4. Lokalne razvojne strategije, ki jih vodijo skupnosti, se v prvem krogu izberejo najpozneje v dveh letih po datumu odobritve sporazuma o partnerstvu. Države članice lahko dodatne lokalne razvojne strategije, ki jih vodijo skupnosti, izberejo tudi po tem datumu, vendar praviloma najpozneje do 31. decembra 2017. |
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. V sklepu organa za upravljanje o odobritvi lokalne razvojne strategije se opredelijo dodelitve vsakega sklada SSO. Opredelijo se tudi vloge organov, odgovornih za izvajanje ustreznih programov za vse naloge v zvezi s strategijo. |
5. V sklepu o odobritvi lokalne razvojne strategije, ki jo vodi skupnost, se določijo dodelitve vsakega od zadevnih strukturnih in investicijskih skladov. V sklepu se določi tudi odgovornost za upravljanje in nadzor nalog v okviru programa ali programov v zvezi z lokalno razvojno strategijo. |
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi območja in prebivalstva, ki sta zajeta v strategiji iz odstavka 1(a). |
6. Na območju iz odstavka 1(a) je najmanj 10 000 in največ 150 000 prebivalcev. Izjemoma Komisija lahko sprejme ali spremeni te omejitve prebivalstva za državo članico v ustrezno upravičenih primerih s partnerskim sporazumom, v skladu s postopki iz člena 15(2) in 15(3) ter na podlagi predloga države članice, da se upoštevajo redko ali gosto naseljena območja ali da se zagotovi teritorialna skladnost območij, ki spadajo v lokalne razvojne strategije. |
Predlog spremembe 171 Predlog uredbe Člen 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo lokalne razvojne strategije. |
1. Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo lokalne razvojne strategije, ki jih vodijo skupnosti. |
Države članice opredelijo zadevne vloge lokalne akcijske skupine in organov, pristojnih za izvajanje ustreznih programov, za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo. |
Države članice opredelijo zadevne vloge lokalne akcijske skupine in organov, pristojnih za izvajanje ustreznih programov, za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo. |
2. Organ upravljanja zagotovi, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom. |
2. Odgovorni organ upravljanja ali več takšnih organov zagotovi, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom. |
3. Naloge lokalnih akcijskih skupin so med drugim: |
3. Naloge lokalnih akcijskih skupin so med drugim: |
(a) krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje dejavnosti; |
(a) krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje dejavnosti, vključno s pospeševanjem zmogljivosti njihovih projektov upravljanja; |
(b) oblikovanje nediskriminacijskih in preglednih izbirnega postopka in meril za izbiro dejavnosti, ki preprečujejo navzkrižje interesov, za zagotovitev, da pri odločitvi o izbiri najmanj 50 % glasov prispevajo partnerji iz nejavnega sektorja ter za zagotovitev možnosti za pritožbo proti odločitvam o izbiri in izbiro po pisnem postopku; |
(b) oblikovanje nediskriminacijskega in preglednega izbirnega postopka ter nepristranskih meril za izbiro dejavnosti, ki preprečujejo navzkrižja interesov za zagotovitev, da pri odločitvi o izbiri najmanj 50 % glasov prispevajo partnerji, ki niso javni organi, ter omogočajo izbiro po pisnem postopku; |
(c) zagotovitev skladnosti z lokalno razvojno strategijo pri izbiri dejavnosti z njihovo prednostno razvrstitvijo glede na njihov prispevek k doseganju splošnih in posameznih ciljev strategij; |
(c) zagotovitev skladnosti z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost, pri izbiri dejavnosti, in sicer na podlagi prednostne razvrstitve teh dejavnosti glede na njihov prispevek k doseganju splošnih in posameznih ciljev strategij; |
(d) priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov ali postopka za nenehno predlaganje projektov, vključno z opredelitvijo meril za izbiro; |
(d) priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov ali postopka za nenehno predlaganje projektov, vključno z opredelitvijo meril za izbiro; |
(e) sprejemanje vlog za podporo in njihovo ocenjevanje; |
(e) sprejemanje vlog za podporo in njihovo ocenjevanje; |
(f) izbira dejavnosti in določitev zneska podpore ali, če je ustrezno, predložitev predlogov organu, pristojnemu za končno preveritev upravičenosti pred odobritvijo; |
(f) izbira dejavnosti in določitev zneska podpore ali, če je ustrezno, predložitev predlogov organu, pristojnemu za končno preveritev upravičenosti pred odobritvijo; |
(g) spremljanje izvajanja lokalne razvojne strategije in dejavnosti, ki prejemajo podporo, ter izvajanje posebnih vrednotenj, povezanih z lokalno razvojno strategijo. |
(g) spremljanje izvajanja lokalne razvojne strategije, ki jo vodi skupnost, in dejavnosti, ki prejemajo podporo, ter izvajanje posebnih vrednotenj, povezanih z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost. |
|
3a. Brez poseganja v odstavek 3b je upravičenec lahko lokalna akcijska skupina, ki izvaja dejavnosti v skladu z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost. |
|
3b. Pri dejavnostih sodelovanja lokalnih akcijskih skupin iz člena 31(1)(c) lahko naloge iz člena 30(3)(f) izvaja pristojni organ upravljanja. |
Predlog spremembe 172 Predlog uredbe Člen 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Podpora iz skladov SSO za lokalni razvoj |
Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost |
Podpora za lokalni razvoj vključuje: |
1. Podpora za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, vključuje: |
(a) stroške pripravljalne podpore; |
(a) stroške pripravljalne podpore, ki zajema krepitev zmogljivosti, usposabljanje in povezovanje v mreže za pripravo ter izvedbo lokalne razvojne strategije. |
|
Stroški lahko pokrivajo enega ali več od naslednjih elementov: |
|
(i) ukrepe za usposabljanje lokalnih zainteresiranih strani; |
|
(ii) preučevanje zadevnega območja; |
|
(iii) stroške, povezane s pripravo lokalne razvojne strategije, vključno s stroški svetovanja in stroški za ukrepe v zvezi s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi pri pripravi strategije; |
|
(iv) upravne stroške (operativne stroške in stroške za osebje) organizacije, ki se prijavi za pripravljalno podporo v pripravljalni fazi;
|
|
(v) pomoč za male pilotne projekte. |
|
Pripravljana podpora se dodeli ne glede na to, ali bo lokalno razvojno strategijo, ki jo je določila lokalna akcijska skupina, ki uživa pomoč, izbirni odbor iz člena 29(3) izbral za financiranje. |
(b) izvajanje dejavnosti v okviru lokalne razvojne strategije; |
(b) izvajanje dejavnosti v okviru lokalne razvojne strategije, ki jo vodi skupnost; |
(c) pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; |
(c) pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; |
(d) tekoče stroške in vodenje lokalne razvojne strategije v višini največ 25 % skupnih javnih izdatkov, nastalih pri lokalni razvojni strategiji. |
(d) tekoče stroške, povezane z upravljanjem izvajanja strategije, in sicer so to operativni stroški, stroški za osebje, stroški usposabljanja, stroški, povezani z odnosi z javnostmi, finančni stroški ter stroški, povezani s spremljanjem in vrednotenjem iz člena 30(3)(g); |
|
(da) animacijo strategije lokalnega razvoja, ki jo vodi skupnost, zaradi lažjih izmenjav med zainteresiranimi stranmi z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije ter zaradi podpore morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog. |
|
1a. Podpora za tekoče stroške in animacijo ne presega 25 % skupnih javnih izdatkov, nastalih pri lokalni razvojni strategiji. |
Predlog spremembe 173 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Skladi SSO se lahko uporabljajo za podporo finančnim instrumentom pri programu, tudi kadar je ta organizirana prek skladov skladov, za prispevek k doseganju posebnih ciljev iz prednostne naloge na podlagi predhodne ocene, s katero so bili ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere ter potrebe po naložbah. |
1. Evropski strukturni in investicijski skladi se lahko uporabljajo za podporo finančnim instrumentom v okviru enega ali več programov, tudi kadar je ta organizirana prek skladov skladov, za prispevek k doseganju posebnih ciljev iz prednostne naloge. |
Finančne instrumente je mogoče kombinirati z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo. V tem primeru je treba voditi ločeno evidenco za vsako obliko financiranja. |
Finančni instrumenti se izvajajo za podporo naložbam, ki naj bi bile finančno izvedljive, in ne za zagotovitev zadostnih sredstev iz tržnih virov. Organ upravljanja, sklad skladov in organi, ki izvajajo finančni instrument, pri uporabi tega naslova ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, zlasti s področja državne pomoči in javnih naročil. |
V skladu s členom 142 se Komisija pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila za predhodno oceno finančnih instrumentov, kombinacijo podpore, zagotovljene končnim upravičencem z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami, subvencioniranimi provizijami za jamstvo in finančnimi instrumenti, dodatna posebna pravila za upravičenost izdatkov in pravila za določitev vrst dejavnosti, ki se ne podpirajo s finančnimi instrumenti. |
|
Predlog spremembe 174 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Podpora finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, s katero so bili dokazani nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ter na ocenjeni ravni in obsegu potrebnih javnih naložb, vključno z vrstami finančnih instrumentov, ki jim je podpora namenjena. Takšna predhodna ocena vključuje: |
|
(a) analizo nedelovanja trga, neoptimalnih naložbenih razmer in potreb po naložbah, da bi lahko obravnavali področja politike in tematske cilje ali prednostne naložbe, ki bi prispevale k doseganju ciljev, prednostnih ali v obliki ukrepov, in ki bi jih podprli s finančnimi instrumenti. Ta analiza temelji na razpoložljivi metodologiji dobre prakse; |
|
(b) oceno dodane vrednosti finančnih instrumentov, ki bi jim utegnili nameniti podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, skladnosti z drugimi oblikami javnih intervencij na istem trgu, morebitnih posledic za državno pomoč, sorazmernosti predvidene intervencije in ukrepov za čim manjše izkrivljanje trga; |
|
(c) oceno dodatnih javnih in zasebnih virov, ki bi jih morda zbrali s finančnim instrumentom, vse do ravni končnih prejemnikov (pričakovani učinek finančnega vzvoda), po potrebi tudi z oceno potrebe po preferenčnem plačilu in njegove ravni z namenom pritegnitve drugega dela sredstev, ki bi jih zagotovili zasebni vlagatelji, in/ali opisom mehanizmov, ki se bodo uporabili za ugotovitev potrebe po takšnem preferenčnem plačilu in njegove višine, kot je konkurenčen ali ustrezno neodvisen postopek ocenjevanja; |
|
(d) oceno izkušenj, pridobljenih s podobnimi instrumenti in predhodnimi ocenami, ki so jih države članice izvedle v preteklosti, ter načina, kako bodo te izkušnje uporabljene pri nadaljnjem delu; |
|
(e) predlagano naložbeno strategijo, vključno s preučitvijo možnosti za izvedbene pogoje v smislu člena 33, finančne produkte, ki bodo ponujeni, ciljne končne prejemnike in predvideno kombinacijo s podporo v obliki nepovratnih sredstev, če je to primerno; |
|
(f) specifikacijo pričakovanih rezultatov in načina, kako naj bi zadevni finančni instrument prispeval k doseganju posebnih ciljev v obliki prednostne naloge ali ukrepa, vključno s kazalniki za ta prispevek; |
|
(g) določbe, ki omogočajo, da se predhodna ocena po potrebi pregleda in posodobi med izvajanjem katerega koli finančnega instrumenta, ki se je izvajal na podlagi takšne ocene, če v fazi izvajanja organ upravljanja meni, da iz predhodne ocene ne morejo biti več natančno razvidni tržni pogoji, ki so obstajali v času izvajanja. |
Predlog spremembe 175 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1b. Predhodna ocena se lahko izvaja v fazah. V vsakem primeru se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu namenil prispevke iz programa. |
|
Povzetki ugotovitev in zaključki predhodnih ocen v zvezi s finančnimi instrumenti se objavijo v treh mesecih od datuma njihovega dokončnega oblikovanja. |
|
Predhodna ocena se informativno predloži odboru za spremljanje v skladu s pravili za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 176 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Končni upravičenci, ki prejmejo podporo iz finančnih instrumentov, lahko prejmejo tudi nepovratna sredstva ali drugo pomoč iz programa ali drugega instrumenta, ki ga podpira proračun Unije. V tem primeru je treba voditi ločeno evidenco za vsak vir financiranja. |
črtano |
Predlog spremembe 177 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Prispevki v naravi niso upravičeni izdatki pri finančnih instrumentih, razen prispevkov zemljišč ali nepremičnin glede naložb s ciljem podpreti razvoj ali obnovo mest, kadar je zemljišče ali nepremičnina del naložbe. Takšni prispevki zemljišč ali nepremičnin so upravičeni, če so izpolnjeni pogoji iz člena 59. |
črtano |
Predlog spremembe 178 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Če je podpora finančnih instrumentov namenjena financiranju podjetij, vključno z MSP, je takšna podpora usmerjena v ustanavljanje novih podjetij, ustvarjanje začetnega kapitala, tj. izhodiščnega in zagonskega kapitala, kapitala za širitev, kapitala za krepitev splošnih dejavnosti podjetja ali za izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke obstoječih podjetij brez poseganja v veljavna pravila EU o državni pomoči in v skladu s pravili za posamezne sklade. Podpora lahko zajema tako naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva kot obratni kapital v okviru veljavnih pravil EU o državni pomoči z namenom spodbujati zasebni sektor k zagotavljanju sredstev podjetjem, pa tudi stroške prenosa lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji. |
Predlog spremembe 179 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3b. Finančne instrumente je mogoče kombinirati z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo. Če se podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov zagotavlja prek finančnih instrumentov in je združena v eni sami dejavnosti, pri čemer so druge oblike podpore neposredno povezane s finančnimi instrumenti, usmerjenimi v iste končne prejemnike (vključno s tehnično pomočjo, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo), se določbe, veljavne za finančne instrumente, uporabljajo za vse oblike podpore v okviru te dejavnosti. V takšnih primerih se spoštujejo veljavna pravila Unije o državni pomoči, za vsako obliko podpore pa se vodi ločena evidenca. |
Predlog spremembe 180 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3c. Končni prejemniki, ki jih podpira finančni instrument evropskih strukturnih in investicijskih skladov, lahko prejemajo tudi pomoč v okviru drugih prednostnih nalog ali programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali od drugega instrumenta, ki se podpira iz proračuna Unije v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči. V takšnem primeru je treba za vsak vir pomoči voditi ločeno evidenco, pomoč iz finančnega instrumenta evropskih strukturnih in investicijskih skladov pa je del dejavnosti z upravičenimi izdatki, ki so ločeni od drugih virov pomoči. |
Predlog spremembe 181 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3d. Kombinacija podpore, ki se zagotavlja prek nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov iz odstavkov 5 in 6, lahko pokriva isto odhodkovno postavko, če skupna vsota vseh oblik podpore ne presega celotnega zneska zadevne odhodkovne postavke, zanjo pa se uporabljajo veljavna pravila Unije o državni pomoči. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev. |
Predlog spremembe 182 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3e. Prispevki v naravi niso upravičeni izdatki pri finančnih instrumentih, razen prispevkov zemljišč ali nepremičnin glede naložb s ciljem podpreti razvoj podeželja, razvoj mest ali njihovo obnovo, kadar je zemljišče ali nepremičnina del naložbe. Takšni prispevki zemljišč ali nepremičnin so upravičeni, če so izpolnjeni pogoji iz člena 59(1). |
Predlog spremembe 183 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3f. DDV ni upravičen izdatek dejavnosti, razen v primeru, ko DDV ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV. Obravnava DDV na ravni naložb končnih prejemnikov se ne upošteva za namene določanja upravičenosti izdatkov v okviru finančnega instrumenta. Če pa se finančni instrumenti kombinirajo z nepovratnimi sredstvi na podlagi odstavka 5 in odstavka 6, se določbe člena 59(3) uporabijo za nepovratna sredstva. |
Predlog spremembe 184 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 g (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3g. Za namene uporabe tega člena so, kot je primerno, veljavna pravila o državni pomoči tista, ki so veljavna v času, ko se organ upravljanja ali sklad skladov pogodbeno zaveže, da bo namenil prispevke za program finančnemu instrumentu, ali ko se finančni instrument pogodbeno zaveže, da bo namenil prispevke za program končnim prejemnikom. |
Predlog spremembe 185 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 h (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3h. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142, ki določajo dodatna posebna pravila glede nakupa zemljišča ter glede kombinacije tehnične pomoči in finančnih instrumentov.
|
Predlog spremembe 186 Predlog uredbe Člen 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Izvajanje finančnih instrumentov |
Izvajanje finančnih instrumentov |
1. Pri izvajanju člena 32 lahko organi upravljanja finančno prispevajo k naslednjim finančnim instrumentom: |
1. Pri izvajanju člena 32 lahko organi upravljanja finančno prispevajo k naslednjim finančnim instrumentom: |
(a) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija; |
(a) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija; |
(b) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa. |
(b) finančnim instrumentom, vzpostavljenim na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa. |
2. Naslov [VIII] finančne uredbe se uporablja za finančne instrumente iz odstavka 1(a). Prispevki iz skladov SSO finančnim instrumentom iz odstavka 1(a) se razporedijo v ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih skladov SSO uporabijo za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s programi, iz katerih takšni prispevki izvirajo. |
2. Prispevki iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v finančne instrumente iz odstavka 1(a) se razporedijo v ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov uporabijo za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s programi, iz katerih takšni prispevki izvirajo. Za prispevke k takšnim finančnim instrumentom se uporabljajo določbe te uredbe, razen če so izjeme izrecno določene. To velja ne glede na pravila o ustanovitvi in delovanju finančnih instrumentov iz finančne uredbe, razen če so v navzkrižju s pravili iz te uredbe. V tem primeru prevlada slednja. |
3. Za finančne instrumente iz odstavka 1(b) lahko organ upravljanja zagotovi finančni prispevek naslednjim finančnim instrumentom: |
3. Za finančne instrumente iz odstavka 1(b) lahko organ upravljanja zagotovi finančni prispevek naslednjim finančnim instrumentom: |
(a) finančnim instrumentom, ki so v skladu s standardnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3); |
(a) finančnim instrumentom, ki so v skladu s standardnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3); |
(b) že obstoječim ali novim finančnim instrumentom, ki so oblikovani posebej za predvideni namen in upoštevajo veljavna pravila Unije in nacionalna pravila. |
(b) že obstoječim ali novim finančnim instrumentom, ki so oblikovani posebej za uresničitev posebnih ciljev, določenih v ustreznih prednostnih nalogah. |
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 za določitev posebnih pravil za nekatere vrste finančnih instrumentov iz točke (b) ter izdelke, ki se lahko zagotovijo s temi instrumenti. |
|
4. Pri podpori finančnih instrumentov iz odstavka 1(b) organ upravljanja lahko: |
4. Pri podpori finančnih instrumentov iz odstavka 1(b) organ upravljanja lahko: |
(a) vlaga v kapital obstoječih ali novih pravnih oseb, tudi tistih, ki so financirane iz drugih skladov SSO, namenjenih za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji zadevnih skladov SSO, ki bodo prevzele naloge izvajanja; podpora takšnim naložbam se omeji na količine, potrebne za izvajanje novih finančnih instrumentov v skladu s cilji te uredbe; ali |
(a) vlaga v kapital obstoječih ali novo ustanovljenih pravnih oseb, tudi tistih, ki so financirane iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, namenjenih za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji zadevnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo prevzele naloge izvajanja; podpora takšnim subjektom se omeji na zneske, potrebne za izvajanje novih naložb v skladu z določbami iz člena 32(2) in v skladu s cilji te uredbe; ali |
(b) zaupa naloge izvajanja: |
(b) zaupa naloge izvajanja: |
(i) Evropski investicijski banki; |
(i) Evropski investicijski banki; |
(ii) mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je kakšna država članica udeležena, ali finančnim institucijam, ustanovljenim v državi članici za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa, izbranim v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili; |
(ii) mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je država članica udeležena, ali finančnim institucijam, ustanovljenim v državi članici za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa;
|
(iii) osebi javnega ali zasebnega prava, izbrani v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili; |
(iii) osebi javnega ali zasebnega prava; |
(c) neposredno opravlja naloge izvajanja, ki so pri finančnih instrumentih izključno posojila ali jamstva. |
(c) neposredno opravlja naloge izvajanja, ki so pri finančnih instrumentih izključno posojila ali jamstva. V tem primeru se šteje, da je organ upravljanja upravičenec v smislu člena 2(8). |
|
Pri izvajanju finančnega instrumenta organi iz točk (a), (b) in (c) zagotovijo skladnost z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili, ki veljajo za evropske strukturne in investicijske sklade, državno pomoč in javna naročila, z ustreznimi standardi ter z veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, boju proti terorizmu in davčnih utajah. Navedeni organi ne smejo biti ustanovljeni na ozemljih, katerih jurisdikcije ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno dogovorjenih davčnih standardov, in ne smejo imeti poslovnih odnosov s subjekti, ki so registrirani na takšnih ozemljih, ter morajo te zahteve prenesti v svoje pogodbe z izbranimi finančnimi posredniki. |
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev pravil za sporazume o financiranju, vlogo in pristojnost subjektov, katerim so naloge izvajanja zaupane, ter stroške in provizije za upravljanje. |
|
|
4a. Če se finančni instrument izvaja na podlagi odstavka (4)(a) in (b), se pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente ob upoštevanju izvedbene strukture finančnega instrumenta določijo v sporazumih o financiranju v skladu s PRILOGO X na naslednjih ravneh: |
|
(a) kjer je primerno, med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja sklad skladov, ter |
|
(b) med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa, ki izvaja sklad skladov, in organa, ki izvaja finančni instrument. |
|
4b. Za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi odstavka 4(c), se pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente določijo v strateškem dokumentu v skladu s PRILOGO X, ki ga bo preučil odbor za spremljanje. |
|
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142, ki določajo dodatna posebna pravila, zavezanost in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, povezana merila za izbiro in proizvode, ki se lahko zagotovijo s finančnimi instrumenti v skladu z določbami iz člena 32. Komisija v roku štirih mesecev od sprejetja te uredbe hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet o delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 142. |
5. Kadar subjekti iz odstavka 4(b)(i) in (ii) izvajajo finančne instrumente s skladi skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, če ti subjekti v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da finančni posredniki izpolnjujejo merila iz [člena 57 in člena 131(1), člena 131(1a) ter člena 131(3)] finančne uredbe. Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. |
5. Kadar organi iz odstavkov 4(a) in (b) izvajajo sklade skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, če ti subjekti v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da finančni posredniki izpolnjujejo merila iz člena 140(1), (2) in (4) finančne uredbe. Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. |
6. Subjekti iz odstavka 4(b), ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja. Sredstva na teh fiduciarnih računih se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in skrbnega poslovanja so ustrezno likvidna. |
6. Organi iz odstavka 4(b), ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja ali vzpostavijo finančni instrument kot poseben sveženj financiranja v okviru finančne institucije. V primeru posebnega svežnja financiranja se sredstva programa, naložena v finančni instrument, od ostalih sredstev, ki so na voljo v finančni instituciji, ločijo z ločenim računovodstvom. Sredstva na fiduciarnih računih in v takšnih posebnih svežnjih financiranja se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in skrbnega poslovanja ter so ustrezno likvidna. |
|
6a. Nacionalni javni in zasebni prispevki, vključno, kjer je to ustrezno, s prispevki v naravi iz člena 32(8), se lahko zagotovijo na ravni sklada skladov, finančnega instrumenta ali končnih prejemnikov, v skladu s pravili za posamezne sklade. |
7. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev podrobnih pravil v zvezi s posebnimi zahtevami za prenos in upravljanje sredstev s strani subjektov, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, ter preračun sredstev med eurom in nacionalnimi valutami. |
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev podrobnih pravil v zvezi s posebnimi zahtevami za prenos in upravljanje sredstev s strani subjektov, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, ter preračun sredstev med eurom in nacionalnimi valutami. |
Predlog spremembe 187 Predlog uredbe Člen 34 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Izvajanje nekaterih finančnih instrumentov |
Upravljanje in nadzor finančnih instrumentov |
Predlog spremembe 188 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organi, akreditirani v skladu s členom 64, ne opravljajo preverjanja na kraju samem pri dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a). Od organov, ki jim je zaupano izvajanje teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru. |
1. Organi, imenovani v skladu s členom 113a za ESRR, KS, ESS, ESPR in v skladu s členom 72 URP za EKSRP, ne opravljajo preverjanja na kraju samem pri dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a). Od organov, ki jim je zaupano izvajanje teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru. |
Predlog spremembe 189 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organi, odgovorni za revizijo programov, opravljajo revizijo na ravni končnih prejemnikov, le ko pride do ene ali več naslednjih situacij: |
|
(a) dokazila niso dosegljiva na ravni finančnega instrumenta ali organa upravljanja; |
|
(b) obstaja dokaz o neustreznem spremljanju, ki so ga opravili organi, ki izvajajo finančne instrumente v zvezi s pomočjo končnim prejemnikom; |
|
(c) obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo dejanske zagotovljene pomoči. |
Predlog spremembe 190 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za ureditev upravljanja in nadzora finančnih instrumentov, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a) in člena 33(4)(b)(i), (ii) in (iii). |
3. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev podrobnih pravil za upravljanje in nadzor finančnih instrumentov, ki se izvajajo na podlagi člena 33(1)(a) in podtočk (i), (ii) in (iii) člena 33(4)(b). |
Predlog spremembe 191 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a) zahtevek za plačilo vključuje in ločeno razkriva skupni znesek podpore, plačane finančnemu instrumentu. |
1. Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a) in finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), se postopni zahtevki za vmesna plačila za prispevke iz programa, vplačane v finančni instrument, predložijo v obdobju upravičenosti v skladu z naslednjimi pogoji: |
|
(a) znesek prispevka iz programa, vplačanega v finančni instrument, iz posameznega zahtevka za vmesno plačilo, predloženega v obdobju upravičenosti iz člena 55(2), ne presega 25 % skupnega zneska prispevkov iz programa, odobrenih za finančni instrument v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, kar ustreza izdatkom v smislu člena 36(1)(a), (b) in (d), ki naj bi bili plačani v obdobju upravičenosti iz člena 55(2). Zahtevki za vmesno plačilo, predloženi po obdobju upravičenosti iz člena 55(2), zajemajo skupni znesek upravičenih izdatkov v smislu člena 36; |
|
(b) vsak zahtevek za vmesno plačilo iz odstavka (a) lahko zajema do 25 odstotkov skupnega zneska nacionalnega sofinanciranja iz člena 33(8), ki naj bi bil vplačan v finančni instrument, na ravni končnih prejemnikov pa za izdatke v smislu člena 36(1)(a), (b) in (d), v obdobju upravičenosti iz člena 55(2); |
|
(c) naknadni zahtevki za vmesno plačilo, predloženi v obdobju upravičenosti iz člena 55(2), se predložijo le: |
|
(i) kar zadeva drugi zahtevek za vmesno plačilo, kadar je bilo vsaj 60 odstotkov zneska iz prvega zahtevka za vmesna plačila porabljenih kot upravičeni izdatki v smislu člena 36(1)(a), (b) in (d); |
|
(ii) kar zadeva tretji in nadaljnje zahtevke za vmesno plačilo, kadar je bilo vsaj 85 odstotkov zneskov iz predhodnih zahtevkov za vmesna plačila porabljenih kot upravičeni izdatki v smislu člena 36(1)(a), (b) in (d); |
|
(d) vsak zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema izdatke v zvezi s finančnimi instrumenti, ločeno izkazuje skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančni instrument, in zneske, izplačane kot upravičeni izdatki v smislu člena 36(1)(a), (b) in (d). |
|
Ob zaključku zahtevek za končno plačilo zajema skupni znesek upravičenih izdatkov iz člena 36. |
Predlog spremembe 192 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za naložbe v končne prejemnike, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje. |
2. Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(c), zahtevki za vmesna plačila in končno plačilo zajemajo skupni znesek plačil organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike iz člena 36(1)(a) in (b). |
Predlog spremembe 193 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Znesek, določen v skladu z odstavkom 2, se prilagodi v naslednjih zahtevkih za plačilo, da se upošteva razlika med zneskom podpore, predhodno izplačane za zadevni finančni instrument, in zneski, dejansko vloženimi v končne prejemnike, ki se jim prištejejo plačani stroški in provizije za upravljanje. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo. |
črtano |
Predlog spremembe 194 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(c), zahtevek za plačilo zajema skupni znesek plačil organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo. |
črtano |
Predlog spremembe 195 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ob zaključku programa so upravičeni izdatki finančnega instrumenta skupni znesek, ki ga finančni instrument dejansko plačal ali v primeru jamstvenih skladov odobril v obdobju upravičenosti iz člena 55(2), kar ustreza: |
1. Ob zaključku programa so upravičeni izdatki finančnega instrumenta skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili iz finančnega instrumenta dejansko izplačani, ali, v primeru jamstev, v finančnem instrumentu odobreni v obdobju upravičenosti iz člena 55(2), kar ustreza: |
Predlog spremembe 196 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) plačilom končnim prejemnikom; |
(a) plačilom končnim prejemnikom, v primerih iz člena 32(5) pa plačilom v korist končnih prejemnikov; |
Predlog spremembe 197 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokreditu se kapitalizirani stroški upravljanja ali provizije za upravljanje, ki morajo biti plačane za obdobje največ pet let po obdobju upravičenosti iz člena 55(2) za naložbe v končne prejemnike, ki so bile izvedene v navedenem obdobju upravičenosti in ne morejo biti zajete s členoma 37 in 38, lahko štejejo za upravičeni izdatek, če se vplačajo na depozitni račun, odprt posebej za navedeni namen. |
2. Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokreditu se kapitalizirani stroški upravljanja ali provizije za upravljanje, ki morajo biti plačane za obdobje največ pet let po obdobju upravičenosti iz člena 55(2) za naložbe v končne prejemnike, ki so bile izvedene v navedenem obdobju upravičenosti, ki ne morejo biti zajete s členoma 38 ali 39, lahko štejejo za upravičeni izdatek, če se vplačajo na depozitni račun, odprt posebej za navedeni namen. |
Predlog spremembe 198 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Upravičeni izdatki, določeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo vsote: |
3. Upravičeni izdatki, razkriti v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo vsote: |
(i) skupnega zneska podpore iz skladov SSO, plačanega finančnemu instrumentu; ter |
(i) skupnega zneska podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za namene odstavkov 1 in 2; ter |
(ii) ustreznega nacionalnega sofinanciranja. |
(ii) ustreznega nacionalnega sofinanciranja. |
Predlog spremembe 199 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o vzpostavitvi sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo. |
4. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi posebnih pravil o vzpostavitvi sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo. |
Predlog spremembe 200 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Stroške upravljanja in provizije za upravljanje iz odstavkov (1)(d) in (2) lahko obračuna organ, ki izvaja sklad skladov, ali organi, ki izvajajo finančne instrumente v skladu s členom 33(4)(a) in (b), ob čemer ti stroški in provizije ne presegajo pragov, določenih v delegiranem aktu iz tega odstavka. Stroški upravljanja zajemajo postavke neposrednih ali posrednih stroškov, povrnjenih na podlagi dokazila o izdatkih, medtem ko se provizije za upravljanje nanašajo na dogovorjeno ceno za opravljene storitve, določeno v konkurenčnem tržnem procesu, kjer je to primerno. Stroški upravljanja in provizije za upravljanje temeljijo na metodologiji izračunavanja na podlagi rezultatov. |
|
Stroški upravljanja in provizije za upravljanje lahko zajemajo provizije za urejanje. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni izdatek. |
|
Stroški upravljanja in provizije za upravljanje, tudi tisti, nastali zaradi priprav v zvezi s finančnim instrumentom pred podpisom ustreznega sporazuma o financiranju, so upravičeni od datuma podpisa ustreznega sporazuma o financiranju. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev pravil za izračun stroškov upravljanja in provizij za upravljanje ter za povračilo kapitaliziranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite. |
Predlog spremembe 201 Predlog uredbe Člen 37 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 37 Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov SSO finančnim instrumentom |
Obresti in drugi dobički iz podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov finančnim instrumentom |
1. Podpora iz skladov SSO finančnim instrumentom se vloži na obrestovane račune finančnih institucij v državah članicah ali začasno vloži po načelu dobrega finančnega poslovodenja. |
1. Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov finančnim instrumentom se položi na račune finančnih institucij v državah članicah in se začasno vloži po načelih dobrega finančnega poslovodenja. |
2. Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO finančnim instrumentom, se uporabijo za enake namene kot prvotna podpora iz skladov SSO v istem finančnem instrumentu. |
2. Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov finančnim instrumentom, se uporabijo za enake namene, vključno s povračilom nastalih stroškov upravljanja ali plačilom provizij za upravljanje finančnega instrumenta v skladu s členom 36(1)(d) ter izdatki, plačanimi v skladu s členom 36(2), kot prvotna podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu ali po ukinitvi finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih ali oblikah podpore v skladu s specifičnimi cilji prednostne naloge ali ukrepa, do konca obdobja upravičenosti. |
3. Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence o uporabi obresti in drugih dobičkov. |
3. Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence o uporabi obresti in drugih dobičkov. |
Predlog spremembe 202 Predlog uredbe Člen 38 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponovna uporaba virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO, do zaključka programa |
Ponovna uporaba virov, ki se lahko pripišejo podpori iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, do konca obdobja upravičenosti |
Predlog spremembe 203 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kapitalski viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih virov, odobrenih za pogodbe o jamstvu, in se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO, se ponovno uporabijo za nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov. |
1. Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih virov, odobrenih za pogodbe o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in dobički ter drugimi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali kakršni koli drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, se ponovno uporabijo za naslednje namene, in sicer do višine potrebnih zneskov in po vrstnem redu, dogovorjenem v ustreznih sporazumih o financiranju. |
Predlog spremembe 204 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Dobički in drugi prihodki ali donosi, tudi obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO finančnemu instrumentu, se uporabijo za naslednje namene, kadar je primerno, do višine potrebnih zneskov: |
črtano |
Predlog spremembe 205 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) povračilo nastalih stroškov upravljanja in plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta; |
(a) kjer je primerno, povračilo nastalih stroškov upravljanja in plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta; |
(Opomba: ta točka (a) bi morala postati točka (c) člena 38(1) v predlogu spremembe Evropskega parlamenta.) | |
Predlog spremembe 206 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) preferenčno plačilo vlagateljev, ki delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zagotovijo drugi del virov za podporo finančnemu instrumentu iz skladov SSO ali sovlagajo na ravni končnih prejemnikov; |
(b) kjer je primerno, preferenčno plačilo zasebnih vlagateljev ali javnih vlagateljev, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva in zagotovijo drugi del virov za podporo finančnemu instrumentu iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali sovlagajo na ravni končnih prejemnikov; |
|
Potreba po preferenčnem plačilu v skladu s točko (b) in njegova raven se ugotovi v predhodni oceni. Preferenčno plačilo ne presega višine zneska, potrebnega za vzpostavitev spodbud za pritegnitev drugega dela sredstev, ki bi jih zagotovili zasebni vlagatelji, in ne predstavlja čezmernega nadomestila stroškov zasebnim vlagateljem ali javnim vlagateljem, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva. Uskladitev interesov se zagotovi z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, treba jo je opraviti na običajni tržni podlagi ter mora biti skladna s pravili Unije o državni pomoči. |
(Opomba: ta točka (b) bi morala postati točka (d) členu 38(1) v predlogu spremembe Evropskega parlamenta.) | |
Predlog spremembe 207 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov. |
(c) nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s specifičnimi cilji, določenimi v prednostni nalogi; |
(Opomba: ta točka (c) postane točka (a) v členu 1 odstavka 38 predloga spremembe Evropskega parlamenta.) | |
Predlog spremembe 208 Predlog uredbe Člen 39 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa
|
Uporaba virov po koncu obdobja upravičenosti |
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj deset let po zaključku programa. |
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, vključno s poplačili kapitala in dobički ter drugimi dohodki ali donosi, ustvarjenimi v obdobju najmanj deset let po koncu obdobja upravičenosti, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s členom 32 in se uporabijo v skladu s cilji programa ali programov, bodisi v istem finančnem instrumentu ali, po izstopu teh virov iz zadevnega finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih, v obeh primerih pa pod pogojem, da se v oceni tržnih razmer ugotovi stalna potreba po takšnih naložbah ali drugih oblikah podpore. |
Predlog spremembe 209 Predlog uredbe Člen 40 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov |
Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov |
1. Organ upravljanja pošlje Komisiji posebno poročilo o dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, kot prilogo k letnemu poročilu o izvajanju. |
1. Organ upravljanja pošlje Komisiji posebno poročilo o dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, kot prilogo k letnemu poročilu o izvajanju. |
2. Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije: |
2. Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije: |
(a) navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO; |
(a) navedbo programa in prednostne naloge ali ukrepa, iz katerih se zagotovi podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(b) opis finančnega instrumenta in ureditev za izvajanje; |
(b) opis finančnega instrumenta in ureditev za izvajanje; |
(c) navedbo organov, katerim so bile zaupane naloge izvajanja; |
(c) navedbo organov, ki izvajajo finančne instrumente, in organov, ki izvajajo sklade skladov, če je to primerno, iz členov 33(1), 33(4)(a), (b) in (c), ter finančnih posrednikov iz člena 33(6); |
(d) skupni znesek podpore po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih finančnemu instrumentu iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji; |
(d) skupni znesek prispevkov za programe po prednostnih nalogah ali ukrepih, ki se plačajo finančnemu instrumentu; |
(e) skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji; |
(e) skupni znesek podpore, plačane končnim prejemnikom ali v korist končnih prejemnikov ali odobrene s strani finančnega instrumenta v pogodbah o jamstvu za naložbe v končnih prejemnikih, pa tudi nastale stroške upravljanja ali plačane provizije za upravljanje po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih; |
(f) prihodki finančnega instrumenta in vračila finančnemu instrumentu; |
(f) uspešnost finančnega instrumenta, vključno z napredkom pri njegovem oblikovanju in pri izbiri organov, ki izvajajo finančni instrument (vključno z organom, ki izvaja sklad skladov); |
|
(fa) obresti in drugi dohodki, ustvarjeni s podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za finančni instrument, skupni zneski sredstev za programe, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali zaradi sprostitve vezanih sredstev, vključno s poplačili kapitala ter dobički in drugimi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali kakršni koli drugi prejemki iz naložb; |
(g) multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb; |
(g) napredek pri doseganju pričakovanega učinka finančnega vzvoda naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb; |
|
(ga) vrednost kapitalskih naložb glede na prejšnja leta; |
(h) prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov programa ali zadevne prednostne naloge. |
(h) prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov zadevne prednostne naloge ali ukrepa. |
|
Informacije iz točk (g) in (h) se lahko navedejo zgolj v prilogi k letnim poročilom o izvajanju, predloženim v letih 2017 in 2019, ter v končnem poročilu. Obveznosti glede spremljanja iz točk (a) in (h) se ne uporabljajo na končni ravni. |
|
2a. Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme ureditev za enotne pogoje v zvezi z vzorcem, ki se uporabi za spremljanje in poročanje o finančnih instrumentih ter za poročanje informacij iz spremljanja Komisiji. |
|
2b. Z začetkom leta 2016 Komisija vsako leto v šestih mesecih od roka za predložitev letnih poročil o izvajanju iz člena 101(1) za ESRR, ESS in KS, člena 82 uredbe o EKSRP za EKSRP in iz ustreznih določb o posameznih skladih za ESPR, zagotovi povzetke podatkov o napredku pri financiranju in izvajanju finančnih instrumentov, ki jih pošljejo organi upravljanja v skladu s tem členom. Ti povzetki se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavijo. |
3. Komisija z delegiranim aktom po postopku pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne pogoje spremljanja in zagotavljanja informacij o spremljanju Komisiji med drugim tudi glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a). |
3. Komisija zagotovi enotne pogoje za izvajanje tega člena, tako da z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3) sprejme vzorce, ki se uporabljajo za poročanje Komisiji o finančnih instrumentih. |
Predlog spremembe 210 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu o odobritvi programa, v soglasju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa. |
1. Država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu o odobritvi programa, v soglasju z organom upravljanja in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa. |
Država članica lahko za programe, ki se sofinancirajo iz skladov SSO, ustanovi en sam odbor za spremljanje. |
Država članica lahko tudi za več programov, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovi en sam odbor za spremljanje. |
Predlog spremembe 211 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vsak odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik. |
2. Vsak odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice. |
Predlog spremembe 212 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Odbor za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje ustanovijo države članice, udeležene v programu sodelovanja, in tretje države, ki so sprejele povabilo k udeležbi v programu sodelovanja, v dogovoru z organom upravljanja v treh mesecih od datuma, ko so bile države članice obveščene o sklepu o odobritvi programa. Odbor pripravi in sprejme svoj poslovnik. |
Predlog spremembe 213 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico. |
1. O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica pod pogojem, da ga sestavljajo ustrezni organi držav članic in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 5. Posamezni partnerji po preglednem postopku pooblastijo svoje predstavnike, da jih zastopajo v odboru za spremljanje. Odbor za spremljanje lahko odloči, da ima lahko vsak član odbora glasovalno pravico. |
V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu. |
V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu. V odboru za spremljanje so lahko predstavniki EZTS, ki na področju, ki ga pokriva program, izvaja dejavnosti v povezavi s programom. |
|
O sestavi odbora za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje se dogovorijo države članice, udeležene v programu, in tretje države, ki so sprejele povabilo k udeležbi v programu sodelovanja. Odbor vključuje ustrezne predstavnike držav članic in morebitnih tretjih držav iz prejšnjega stavka. |
Predlog spremembe 214 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Seznam članov odbora za spremljanje se objavi. |
Predlog spremembe 215 Predlog uredbe Člen 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja. |
1. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe vrednosti kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, in mejnike iz okvira delovanja iz člena 19(1) ter po potrebi rezultate kvalitativnih analiz. |
2. Odbor za spremljanje podrobno preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa. |
2. Odbor za spremljanje preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa, vključno z ugotovitvami pregledov uspešnosti. |
3. Opravi se posvet z odborom za spremljanje, ki izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja. |
3. Opravi se posvet z odborom za spremljanje, ki, če oceni, da je to primerno, izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja. |
4. Odbor za spremljanje lahko izda priporočila organu upravljanja v zvezi z izvajanjem programa in njegovim ovrednotenjem. Spremlja ukrepe, sprejete po njegovih priporočilih. |
4. Odbor za spremljanje lahko predloži pripombe organu upravljanja v zvezi z izvajanjem programa in njegovim ovrednotenjem, vključno z ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. Spremlja ukrepe, sprejete po njegovih pripombah. |
Predlog spremembe 216 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 1 – drugi pododstavek | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice do 30. septembra leta 2023 predložijo končno poročilo o izvajanju programa za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter letno poročilo o izvajanju za EKSRP in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. |
Države članice do 31. decembra leta 2023 predložijo končno poročilo o izvajanju programa za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter letno poročilo o izvajanju za EKSRP in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. |
(Opomba: pravilo N+3 se dodatno horizontalno prilagodi.) | |
Predlog spremembe 217 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Letna poročila o izvajanju določajo informacije o izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog s sklicevanjem na finančne podatke, skupne kazalnike in kazalnike za posamezne programe ter količinsko opredeljene ciljne vrednosti, vključno s spremembami kazalnikov rezultatov in mejniki, določenimi v okviru delovanja. Poslani podatki se nanašajo na vrednosti za kazalnike za v celoti izvedene dejavnosti, pa tudi za izbrane dejavnosti. Prav tako navajajo ukrepe, sprejete za izpolnitev predhodnih pogojev in kakršnih koli vprašanj, ki vplivajo na delovanje programa, ter sprejete popravne ukrepe. |
2. Letna poročila o izvajanju določajo ključne informacije o izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog s sklicevanjem na finančne podatke, skupne kazalnike in kazalnike za posamezne programe ter količinsko opredeljene ciljne vrednosti, po potrebi vključno s spremembami vrednosti kazalnikov rezultatov ter začenši s poročilom, ki se predloži leta 2017, mejniki, določenimi v okviru delovanja. Poslani podatki se nanašajo na vrednosti za kazalnike za v celoti izvedene dejavnosti, pa tudi za izbrane dejavnosti, kjer je glede na fazo izvajanja to mogoče. Prav tako navajajo sintezo ugotovitev vseh ocen programa, ki so bile objavljene v predhodnem finančnem letu, morebitna vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa, ter sprejete ukrepe V letnem poročilu o izvajanju, predloženim leta 2016, se lahko po potrebi navedejo tudi ukrepi, sprejeti za izpolnitev predhodnih pogojenosti. |
Predlog spremembe 218 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2017, navaja in ocenjuje informacije iz odstavka 2 ter napredek pri doseganju ciljev programa, vključno s prispevkom skladov SSO k spremembam kazalnikov rezultatov, kadar so na voljo dokazila iz vrednotenja. Ocenjuje tudi izvajanje ukrepov za upoštevanje načel iz členov 6, 7 in 8 ter poroča o podpori, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami. |
3. Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2017, navaja in ocenjuje informacije iz odstavka 2 ter napredek pri doseganju ciljev programa, vključno s prispevkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov k spremembam vrednosti kazalnikov rezultatov, kadar so na voljo dokazila iz vrednotenja. Določa ukrepe, sprejete za izpolnitev predhodnih pogojenosti, ki niso bile izpolnjene ob sprejetju programov. Ocenjuje tudi izvajanje ukrepov za upoštevanje načel iz členov 7 in 8 in vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju programa ter poroča o podpori, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami. |
Predlog spremembe 219 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici sporoči svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju in v petih mesecih po prejemu končnega poročila. Če Komisija ne predloži pripomb v teh rokih, se poročila štejejo za sprejeta. |
6. Komisija preuči letno in končno poročilo o izvajanju in državi članici sporoči svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju in v petih mesecih po prejemu končnega poročila o izvajanju. Če Komisija ne predloži pripomb v teh rokih, se poročila štejejo za sprejeta. |
Predlog spremembe 220 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Komisija lahko izda priporočila za obravnavanje vseh zadev, ki vplivajo na izvajanje programa. Če so bila takšna priporočila izražena, organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih. |
7. Komisija lahko na organ upravljanja naslovi pripombe o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na izvajanje programa. Če so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. |
Predlog spremembe 221 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Povzetek za državljane z vsebino letnih in končnega poročila o izvajanju se javno objavi. |
8. Letna poročila in končno poročilo o izvajanju ter povzetek njihove vsebine za državljane se objavijo. |
Predlog spremembe 222 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Letni pregledovalni seji predseduje Komisija. |
4. Letni pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj. |
Predlog spremembe 223 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju. |
5. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje pripomb Komisije po seji v zvezi z vprašanji, ki bistveno vplivajo na izvajanje programa, ter Komisijo po potrebi v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih. |
Predlog spremembe 224 Predlog uredbe Člen 46 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Poročilo o napredku |
Poročilo o napredku in strateško poročilo |
Predlog spremembe 225 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica do 30. junija 2017 in do 30. junija 2019 Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju pogodbe o partnerstvu, doseženem do 31. decembra 2016 oziroma do 31. decembra 2018. |
1. Država članica do 31. avgusta 2017 in do 31. avgusta 2019 Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju sporazuma o partnerstvu, doseženem do 31. decembra 2016 oziroma do 31. decembra 2018. |
Predlog spremembe 226 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V poročilu o napredku se navedejo informacije in ocena: |
2. V poročilu o napredku se navedejo informacije in ocena: |
(a) sprememb razvojnih potreb v državi članici od sprejetja pogodbe o partnerstvu; |
(a) sprememb razvojnih potreb v državi članici od sprejetja sporazuma o partnerstvu; |
(b) napredka pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti v zvezi z mejniki, določenimi za vsak program v okviru delovanja, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb; |
(b) napredka pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi posebnih misij vsakega sklada iz člena 4(1) v smislu prispevka evropskih strukturnih in investicijskih skladov k izbranim tematskim ciljem, ter zlasti v zvezi z mejniki, določenimi v okviru delovanja za vsak program, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb; |
(c) ukrepov, sprejetih za izpolnitev predhodnih pogojev, ki niso bili izpolnjeni ob sprejetju pogodbe o partnerstvu, izvedenih v skladu z določenim časovnim razporedom; |
(c) ukrepov, sprejetih za izpolnitev veljavnih predhodnih pogojenosti iz sporazuma o partnerstvu, ki niso bile izpolnjene ob sprejetju sporazuma o partnerstvu, izvedenih v skladu z določenim časovnim razporedom. To velja le za poročilo o napredku za leto 2017; |
(d) izvajanja mehanizmov za zagotovitev usklajevanja med skladi SSO ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; |
(d) izvajanja mehanizmov za zagotovitev usklajevanja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; |
(e) napredka pri doseganju prednostnih področij, določenih za sodelovanje; |
(e) izvajanja integriranega pristopa k teritorialnemu razvoju ali povzetka izvajanja integriranih pristopov na podlagi programov, vključno z napredkom pri doseganju prednostnih področij, določenih za sodelovanje; |
(f) sprejetih ukrepov za krepitev zmogljivosti organov držav članic in, kadar je ustrezno, upravičencev za upravljanje in uporabo skladov SSO; |
(f) po potrebi, sprejetih ukrepov za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(g) načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev v programih za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev; |
(g) ukrepov, sprejetih za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, ter napredka na tem področju; |
(h) vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju pogodbe o partnerstvu. |
(h) vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju sporazuma o partnerstvu; |
|
(ha) povzetka ukrepov, sprejetih v zvezi z uporabo horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 227 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Kadar Komisija v treh mesecih po predložitvi poročila o napredku ugotovi, da so predložene informacije nepopolne ali nejasne, lahko od države članice zahteva dodatne informacije. Država članica Komisiji zagotovi zahtevane informacije v treh mesecih in, kadar je ustrezno, ustrezno spremeni poročilo o napredku. |
3. Če Komisija v dveh mesecih po predložitvi poročila o napredku ugotovi, da so predložene informacije tako nepopolne ali nejasne, da to znatno vpliva na kakovost in zanesljivost zadevne ocene, lahko, ne da bi povzročala neupravičene zamude in ob utemeljitvi domnevnega pomanjkanja kakovosti in zanesljivosti, od države članice zahteva dodatne informacije. Država članica Komisiji zagotovi zahtevane informacije v treh mesecih in, kadar je ustrezno, ustrezno spremeni poročilo o napredku. |
Predlog spremembe 228 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. V letih 2017 in 2019 Komisija pripravi strateško poročilo, v katerem povzame poročila o napredku držav članic, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
črtano |
Predlog spremembe 229 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. V letih 2018 in 2020 Komisija v svoje letno poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta vključi oddelek s povzetkom strateškega poročila, zlasti v zvezi z napredkom k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
črtano |
Predlog spremembe 230 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Komisija z izvedbenim aktom v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2) sprejme enotne pogoje glede modela, ki se ga uporabi ob predložitvi poročila o napredku. |
Predlog spremembe 231 Predlog uredbe Člen 46 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 46a |
|
Poročanje Komisije in razprava o evropskih strukturnih in investicijskih skladih |
|
1. Komisija od leta 2016 vsako leto Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži zbirno poročilo v zvezi s programi evropskih strukturnih in investicijskih skladov na podlagi letnih poročil o izvajanju, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 44, ter sintezo ugotovitev objavljenih ocen programov. Leta 2017 in 2019 je to poročilo del strateškega poročila iz odstavka 2. |
|
2. V letih 2017 in 2019 Komisija pripravi strateško poročilo, v katerem povzame poročila o napredku držav članic, in ga do 31. decembra 2017 oziroma do 31. decembra 2019 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter te institucije povabi k razpravi o poročilu. |
|
3. Svet razpravlja o strateškem poročilu zlasti v zvezi s prispevkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov k uresničevanju strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter mora biti povabljen na spomladansko zasedanje Evropskega sveta, kjer predstavi svoj pogled. |
|
4. Komisija od leta 2018 naprej v svoje letno poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta vsako leto vključi oddelek s povzetkom najnovejših poročil iz odstavkov 1 in 2, zlasti v zvezi s prispevkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov k napredku pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
Predlog spremembe 232 Predlog uredbe Člen 47 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno. |
1. Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ob upoštevanju obsega programa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo na zadevnem programskem področju, kadar je ustrezno. |
2. Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe. |
2. Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe. |
3. Vrednotenje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje programa. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenj. |
3. Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje programa. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenj, in sicer takoj po začetku veljavnosti te uredbe. |
4. Vse ocene se v celoti objavijo. |
4. Vse ocene se objavijo. |
Predlog spremembe 233 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. S predhodnimi ocenami se ocenijo: |
3. S predhodnimi ocenami se ocenijo: |
(a) prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju izbranih tematskih ciljev in prednostnih nalog ter nacionalnih in regionalnih potreb; |
(a) prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju izbranih tematskih ciljev in prednostnih nalog ter nacionalnih in regionalnih potreb ter potencial za razvoj ter pridobljena nova spoznanja iz prejšnjega programskega obdobja; |
(b) notranja skladnost predlaganega programa ali dejavnosti ter njeno razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti; |
(b) notranja skladnost predlaganega programa ali dejavnosti ter njeno razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti; |
(c) usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s cilji programa; |
(c) usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s cilji programa; |
(d) usklajenost izbranih tematskih ciljev, prednostnih nalog in ustreznih ciljev programov s skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu in priporočili za posamezne države na podlagi člena 121(2) Pogodbe ter priporočil Sveta, sprejetih na podlagi člena 148(4) Pogodbe; |
(d) usklajenost izbranih tematskih ciljev, prednostnih nalog in ustreznih ciljev programov s skupnim strateškim okvirom, sporazumom o partnerstvu in ustreznimi priporočili za posamezne države, sprejetimi v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter na nacionalni ravni, kjer je to ustrezno, nacionalnim reformnim programom; |
(e) ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov programov; |
(e) ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov programov; |
(f) kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom; |
(f) kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom; |
(g) ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO; |
(g) ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(h) utemeljitev oblike predlagane podpore; |
(h) utemeljitev oblike predlagane podpore; |
(i) zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa; |
(i) zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa; |
(j) ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja; |
(j) ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja; |
(k) ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja; |
(k) ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja; |
(l) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije; |
(l) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje vsakršne diskriminacije, zlasti kar zadeva dostopnost za invalidne osebe; |
(m) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja. |
(m) ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja; |
|
(ma) načrtovani ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence. |
Predlog spremembe 234 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Predhodna ocena po potrebi vključuje zahteve za strateško presojo vplivov na okolje, določene med izvajanjem Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. |
4. Predhodne ocene po potrebi vključujejo zahteve za strateško presojo vplivov na okolje, določene med izvajanjem Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, ter upoštevajo potrebe blaženja podnebnih sprememb1. |
|
_____________ |
|
1 UL L 197, 21.7.2001, str. 30. |
Predlog spremembe 235 Predlog uredbe Člen 49 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade. |
1. Organ upravljanja ali država članica sestavita načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program. Predloži se v skladu s pravili za posamezne sklade. |
2. Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje. |
2. Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje. |
3. Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vsa vrednotenja in jih pošlje Komisiji. |
3. Organ upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja zagotovi, da se opravijo vrednotenja, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka, ter da se ta vrednotenja naknadno primerno obravnava v skladu s pravili, veljavnimi za posamezni sklad. |
4. Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe. |
4. Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe. O tem obvesti organ upravljanja, rezultati pa se pošljejo organu upravljanja ter predložijo zadevnemu odboru za spremljanje. |
Predlog spremembe 236 Predlog uredbe Člen 50 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Naknadne ocene izvaja Komisija ali države članice, ki med seboj tesno sodelujejo. Naknadne ocene preučujejo uspešnost in učinkovitost skladov SSO ter njihov prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s posebnimi zahtevami iz pravil za posamezne sklade. Naknadne ocene se opravijo do 31. decembra 2023. |
Naknadne ocene izvaja Komisija ali države članice, ki tesno sodelujejo s Komisijo. Naknadne ocene preučujejo uspešnost in učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter njihov prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju ciljev, določenih za strategijo EU, in v skladu s posebnimi zahtevami iz pravil za posamezne sklade. Naknadne ocene se opravijo do 31. decembra 2023. |
|
Komisija za vsak evropski strukturni ali investicijski sklad do 31. decembra 2024 pripravi sintezno poročilo, v katerem opiše glavne ugotovitve naknadnih ocen. |
Predlog spremembe 237 Predlog uredbe Člen 51 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 108 Tehnična pomoč na pobudo Komisije |
Tehnična pomoč na pobudo Komisije |
1. Na pobudo ali v imenu Komisije lahko skladi SSO podprejo pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizijske ter nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe. |
1. Na pobudo Komisije lahko evropski strukturni in investicijski skladi podprejo pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizijske ter nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe. |
|
Taki ukrepi se lahko izvajajo: |
|
(a) neposredno s strani Komisije ali |
|
(b) posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom 60 finančne uredbe. |
Ti ukrepi lahko vključujejo, vendar ne smejo biti omejeni na: |
Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti: |
(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov, vključno z EIB; |
(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov, vključno z EIB; |
(b) podporo za institucionalno krepitev in krepitev upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov SSO; |
(b) podporo za institucionalno krepitev in krepitev upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; |
(c) študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih SSO in poročilom o koheziji; |
(c) študije, povezane s poročanjem Komisije o evropskih strukturnih in investicijskih skladih in poročilom o koheziji; |
(d) ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov SSO, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči; |
(d) ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči;
|
(e) ovrednotenja, strokovna poročila, statistične podatke in študije, vključno s splošnimi, ki se nanašajo na sedanje in prihodnje delovanje skladov SSO, ki jih lahko, če je ustrezno, izvede EIB; |
(e) ovrednotenja, strokovna poročila, statistične podatke in študije, vključno s splošnimi, ki se nanašajo na sedanje in prihodnje delovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki jih lahko, če je ustrezno, izvede EIB; |
(f) ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe; |
(f) ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe; |
(g) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje; |
(g) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje; |
(h) ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja; |
(h) ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja; |
(i) ukrepe v zvezi z revizijo; |
(i) ukrepe v zvezi z revizijo; |
(j) krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, ocene potreb, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov, vključno s skupnimi pobudami z EIB. |
(j) krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, ocene potreb, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov, vključno s skupnimi pobudami z EIB. |
|
(ja) razširjanje primerov dobre prakse, da se državam članicam pomaga krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 5 in njihovih krovnih organizacij. |
Predlog spremembe 238 Predlog uredbe Člen 52 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Tehnična pomoč držav članic |
Tehnična pomoč držav članic |
1. Skladi SSO lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo. Država članica lahko uporabi sklade SSO za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo skladov SSO. Ti ukrepi se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja. |
1. Evropski strukturni in investicijski skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo. Država članica lahko uporabi Evropske strukturne in investicijske sklade za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo teh skladov, pa tudi ukrepom za krepitev zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 5(3)(e) ter izmenjavo primerov najboljše prakse med njimi. Ti ukrepi se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja. |
2. Pravila za posamezne sklade lahko dodajajo ali izključujejo ukrepe, ki se lahko financirajo s tehnično pomočjo posameznega sklada SSO. |
2. Pravila za posamezne sklade lahko dodajajo ali izključujejo ukrepe, ki se lahko financirajo s tehnično pomočjo posameznega strukturnega in investicijskega sklada. |
Predlog spremembe 239 Predlog uredbe Poglavje I a novo – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Posebna pravila glede podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za javno-zasebna partnerstva |
Predlog spremembe 240 Predlog uredbe Člen 54 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek |
Dejavnosti, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovi izvedbi |
1. Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod: |
1. Ta člen se uporablja za dejavnosti, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovi izvedbi. Za namene tega člena "neto prihodek" pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja dejavnost, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali nepremičnin, ali plačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v zadevnem obdobju. Prihranki pri obratovalnih stroških, ki jih ustvari dejavnost, se vključijo v neto prihodek, razen če se nadomestijo z enakim zmanjšanjem v subvencijah za poslovanje. |
|
V primerih, ko vsi stroški naložbe niso upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenim in neupravičenim delom stroškov naložbe. |
(a) uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti; |
|
(b) izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice. |
|
Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj. |
|
Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3). |
|
2. Kadar objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po metodah iz odstavka 1, se čisti prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka dejavnosti ali do 30. septembra 2023, kar nastopi prej, odšteje od izdatkov, prijavljenih Komisiji. |
2. Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala iz skladov,, se vnaprej zmanjšajo ob upoštevanju možnosti, da ta dejavnost ustvari neto prihodek v specifičnem referenčnem obdobju, ki zajema tako izvajanje dejavnosti kot obdobje po koncu dejavnosti. |
|
2a. Potencialni neto prihodek dejavnosti se določi vnaprej na podlagi ene od naslednjih metod, ki jo izbere upravni organ za sektor, podsektor ali vrsto dejavnosti: |
|
(a) uporaba pavšalne stopnje neto prihodka za sektor ali podsektor, ki se uporablja za dejavnost, kot je opredeljeno v Prilogi IIb ali v katerem koli delegiranem aktu v nadaljnjem besedilu. |
|
Komisija se pooblasti, da v ustrezno utemeljenih primerih sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 za spremembo priloge s prilagoditvijo pavšalnih stopenj, določenih v Prilogi IIb, ob upoštevanju preteklih podatkov in možnosti za povračilo stroškov ter načela, da plača onesnaževalec, kjer je to primerno. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev pavšalnih stopenj za sektorje ali podsektorje na področjih IKT, raziskav, razvoja ter inovacij in energetske učinkovitosti. Komisija najpozneje do 30. junija 2015 o delegiranih aktih uradno obvesti Evropski parlament in Svet. |
|
Poleg tega je Komisija pooblaščena, da v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s členom 142 sprejme delegirane akte za dodatne sektorje ali podsektorje, tudi za podsektorje sektorjev iz Priloge IIb, ki sodijo med tematske cilje, opredeljene v členu 9, in so financirani iz skladov SSO. |
|
Kadar se uporablja ta metoda, se šteje, da se ves neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem dejavnosti in po njeni izvedbi, upošteva z uporabo pavšalne stopnje in se zato naknadno ne odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti; |
|
(b) izračun diskontirane vrednosti neto prihodkov dejavnosti, pri čemer se upošteva referenčno obdobje, ustrezno za sektor ali podsektor, ki se nanaša na dejavnost, običajno pričakovana donosnost zadevne vrste naložbe, uporaba načela "plača onesnaževalec" ter po potrebi vidiki enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice ali regije. |
|
Ko je s sprejetjem delegiranega akta določena pavšalna stopnja za nov sektor ali podsektor, se lahko organ za upravljanje odloči, da uporabi metodo iz točke (a) za nove dejavnosti v povezavi z zadevnim sektorjem ali podsektorjem. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev metode iz točke (b). |
|
Kadar se uporablja ta metoda, se neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem dejavnosti in ki izvira iz virov prihodkov, ki niso upoštevani pri določitvi potencialnega neto prihodka dejavnosti, najpozneje pri končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec, odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti. |
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata samo za dejavnosti, katerih skupni stroški presegajo 1 000 000 EUR. |
3. Metoda, po kateri se neto prihodki odštejejo od izdatkov dejavnosti, vključenih v zahtevek za plačilo, ki se predloži Komisiji, se določi po nacionalnih pravilih. |
4. Ta člen se ne uporablja za ESS. |
|
|
4a. Kot alternativa uporabi metod, določenih v odstavku 2a, se lahko najvišja stopnja sofinanciranja iz člena 53(1) na zahtevo države članice zmanjša ob sprejetju programa za prednostno nalogo ali ukrep, v okviru katerega se lahko za vse dejavnosti, podprte v okviru te prednostne naloge ali ukrepa, uporablja enotna pavšalna stopnja v skladu z odstavkom 3. Zmanjšanje ni manjše od zneska, izračunanega tako, da se najvišja stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporablja v skladu s pravili za posamezne sklade, pomnoži z ustrezno pavšalno stopnjo iz odstavka 3. |
|
Kadar se uporablja ta metoda, se šteje, da se ves neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem dejavnosti in po njeni izvedbi, upošteva z uporabo zmanjšane stopnje sofinanciranja in se zato naknadno ne odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti. |
|
4b. Kadar objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po eni od metod iz odstavka 2a ali 4, se neto prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka dejavnosti ali do 30. septembra 2023, kar nastopi prej, odšteje od izdatkov, prijavljenih Komisiji.
|
|
4c. Odstavki 1 do 4b se ne uporabljajo za: |
|
(a) dejavnosti ali dele dejavnosti, ki jih podpira zgolj ESS; |
|
(b) dejavnosti, katerih skupni upravičeni strošek pred uporabo členov 1 do 4b ne presega 1 000 000 EUR; |
|
(c) vračljivo pomoč, za katero velja obveznost celotnega povračila prejemkov in nagrad; |
|
(d) tehnično pomoč; |
|
(e) podporo finančnim instrumentom in podporo iz njih; |
|
(f) dejavnosti, za katere je javna podpora v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto; |
|
(g) dejavnosti, ki se izvajajo v okviru skupnega akcijskega načrta; |
|
(h) dejavnosti, za katere so zneski ali stopnje podpore določene v Prilogi I k Uredbi o EKSRP. |
|
Če država članica uporabi odstavek 4, lahko v ustrezno prednostno nalogo ali ukrep vključi dejavnosti, katerih skupni upravičeni stroški pred uporabo odstavkov 1 do 4b ne presegajo 1 000 000 EUR, ne glede na točko (b). |
5. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za dejavnosti, za katere veljajo pravila o državni pomoči ali podpori finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov. |
|
Predlog spremembe 241 Predlog uredbe Člen 54 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 54a |
|
Javno-zasebna partnerstva |
|
Evropski strukturni in investicijski skladi se lahko uporabijo za podporo dejavnostim, ki se izvajajo ali naj bi se izvajale v okviru strukture javno zasebnih partnerstev. Take dejavnosti javno-zasebnih partnerstev so v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, zlasti glede državne pomoči in javnega naročanja. |
Predlog spremembe 242 Predlog uredbe Člen 54 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 54b |
|
Upravičenec v okviru dejavnosti javno-zasebnega partnerstva |
|
1. V zvezi z dejavnostjo javno-zasebnega partnerstva in z odstopanjem od člena 2(8) je upravičenec lahko: |
|
(a) subjekt javnega prava, ki začne izvajati dejavnost, ali |
|
(b) subjekt, za katerega velja zasebno pravo države članice ("zasebni partner"), ki je izbrana ali naj bi bila izbrana za izvajanje dejavnosti. |
|
2. Subjekt javnega prava, ki začne izvajati dejavnost, lahko predlaga, da je zasebni partner, ki naj bi bil izbran po odobritvi dejavnosti, upravičenec za namene podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V tem primeru mora upravni organ zagotoviti, da izbrani zasebni partner izpolnjuje in prevzema vse zadevne obveznosti upravičenca v skladu s to uredbo, kar je pogoj za sprejetje sklepa o odobritvi. |
|
3. Zasebni partner, izbran za izvajanje dejavnosti, se lahko med tem izvajanjem zamenja, kadar se to zahteva v skladu s predpisi javno-zasebnega partnerstva ali finančnim sporazumom med zasebnim partnerjem in finančno institucijo, ki sofinancira dejavnost. V tem primeru nadomestni zasebni partner ali subjekt javnega prava postane upravičenec, če upravni organ zagotovi, da nadomestni partner izpolnjuje in prevzema vse zadevne obveznosti upravičenca v skladu s to uredbo. |
|
4. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 142 sprejme delegirane akte, s katerimi določi dodatna pravila o spremembi upravičenca in s tem povezanih obveznosti. |
|
5. Sprememba upravičenca, ki spoštuje veljavne pogoje iz odstavka 3 in delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 4, se ne šteje za spremembo lastništva v smislu člena 61(1)(b). |
Predlog spremembe 243 Predlog uredbe Člen 54 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 54c |
|
Podpora dejavnostim javno-zasebnega partnerstva |
|
1. V primeru dejavnosti javno-zasebnega partnerstva, ko je upravičenec javni organ, se lahko z odstopanjem od člena 55(2) izdatki v okviru teh dejavnosti, ki so nastali zasebnemu partnerju in jih ta plača, štejejo kot izdatki, ki so nastali upravičencu in jih ta plača, ter se vključijo v zahtevek za plačilo Komisije, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
(a) upravičenec je sklenil sporazum o javno-zasebnem partnerstvu z zasebnim partnerjem; |
|
(b) upravni organ je preveril in potrdil, da je izdatke, ki jih je prijavil upravičenec, plačal zasebni partner ter da je dejavnost v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, programom in pogoji za podporo dejavnosti. |
|
2. Plačila upravičencem za izdatke, vključene v zahtevek za plačilo v skladu z odstavkom 1, se vplačajo na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca. |
|
3. Sredstva, plačna na depozitni račun iz odstavka 2, se uporabijo za plačila v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, vključno z vsemi plačili, ki jih je treba plačati v primeru prenehanja sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 v zvezi z določitvijo minimalnih zahtev, ki jih je treba vključiti v sporazume o javno-zasebnem partnerstvu in ki so potrebne za uporabo odstopanja iz odstavka 1, vključno z določbami, povezanimi s prenehanjem sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu, in za zagotovitev ustrezne revizijske sledi. |
(Opomba v zvezi s členom 54c(1): Posledice za člen 121(1)(a) in 128(1) se obravnavajo v poznejši fazi v okviru pogajanj o bloku finančnega upravljanja, da bi se zagotovila usklajenost teh določb z navedenima členoma.) | |
(Opomba v zvezi s členom 54c(2): Opredelitev „depozitnega računa“ je v členu 2.) | |
Predlog spremembe 244 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov SSO, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med datumom predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2022. Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov EKSRP in ESPR, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022. |
2. Izdatki so upravičeni do prispevka iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med datumom predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2022. Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov EKSRP in ESPR, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022. |
(Opomba: pravilo N+3 se dodatno horizontalno prilagodi.) | |
Predlog spremembe 245 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Neto prihodek, nastal neposredno zaradi dejavnosti med njenim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve dejavnosti, se odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec. To pravilo se ne uporablja za finančne instrumente in nagrade. |
6. Ta odstavek se uporablja za dejavnosti, ki ustvarjajo neto prihodek med njihovim izvajanjem in za katere se ne uporabljajo določbe člena 54 od (1) do (4c). |
|
Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirale iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, se zmanjšajo za neto prihodek, ki se ne upošteva v času odobritve dejavnosti in je neposredno ustvarjen le med njenim izvajanjem, in sicer najpozneje ob končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec. V primerih, ko niso vsi stroški upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenim in neupravičenim delom stroškov. |
|
Pravilo v tem odstavku se ne uporablja za: |
|
(a) tehnično pomoč, |
|
(b) finančne instrumente, |
|
(c) vračljivo pomoč, za katero velja obveznost celotnega povračila prejemkov, |
|
(d) nagrade, |
|
(e) dejavnosti, za katere veljajo pravila o državni pomoči, |
|
(f) dejavnosti, ki se javno podprejo v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto, če se je predhodno upošteval neto prihodek, |
|
(g) dejavnosti, ki se izvajajo v okviru skupnega akcijskega načrta, če se je predhodno upošteval neto prihodek, |
|
(h) dejavnosti, za katere so zneski ali stopnje podpore določene v Prilogi I k Uredbi o EKSRP ali |
|
(i) dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni stroški niso višji od 50 000 EUR. |
|
Za namene tega člena in člena 54 se vsako plačilo, ki ga prejme upravičenec in izhaja iz pogodbenega pogoja o kršitvi pogodbe med upravičencem in tretjimi stranmi (pogodbene kazni) ali nastane zaradi umika ponudbe tretje strani, izbrane na podlagi pravil o javnem naročanju (deponiranje), ne šteje kot prihodek in se ne odšteje od upravičenega izdatka dejavnosti. |
Predlog spremembe 246 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Pri spremembi programa izdatki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, postanejo upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji. |
7. Če se program spremeni, so izdatki, ki so poslej zaradi te spremembe upravičeni, upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji, v primeru uporabe člena 87(5f) pa od datuma začetka veljavnosti sklepa o spremembi programa. |
Posebna pravila za ESPR lahko odstopajo od prvega pododstavka. |
Posebna pravila za ESPR lahko odstopajo od prvega pododstavka. |
Predlog spremembe 247 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Dejavnost lahko prejme podporo enega ali več skladov SSO in drugih instrumentov Unije, če postavka izdatkov, vključena v zahtevek za plačilo za povračilo enega od skladov SSO, ne prejema podpore drugega sklada ali instrumenta Unije niti podpore iz istega sklada v drugem programu. |
8. Dejavnost lahko prejme podporo iz enega ali več evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije, če postavka izdatkov, vključena v zahtevek za plačilo za povračilo enega od evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ne prejema niti podpore drugega sklada ali instrumenta Unije niti podpore iz istega sklada v drugem programu. |
Predlog spremembe 248 Predlog uredbe Člen 56 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Skladi SSO se uporabljajo za podporo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive pomoči in finančnih instrumentov ali njihove kombinacije. |
Evropski strukturni in investicijski skladi se uporabljajo za podporo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive pomoči in finančnih instrumentov ali njihove kombinacije. |
Pri vračljivi pomoči se podpora, vrnjena organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice vodi na posebnem računu in se ponovno uporabi za enak namen ali v skladu s cilji programa. |
Pri vračljivi pomoči se podpora, vrnjena organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice vodi na posebnem računu ali se loči z računovodskimi kodami in se ponovno uporabi za enak namen ali v skladu s cilji programa. |
Predlog spremembe 249 Predlog uredbe Člen 57 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Oblike nepovratnih sredstev |
Oblike nepovratnih sredstev in vračljive pomoči |
Predlog spremembe 250 Predlog uredbe Člen 57 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Nepovratna sredstva so lahko v kateri koli od naslednjih oblik: |
1. Nepovratna sredstva in vračljiva pomoč se lahko dodelijo v kateri koli od naslednjih oblik: |
Predlog spremembe 251 Predlog uredbe Člen 57 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo na podlagi: |
4. Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo na enega od naslednjih načinov: |
(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na: |
(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na: |
(i) statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; ali |
(i) statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; ali |
(ii) preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva; |
(ii) preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev; ali |
|
(iia) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev; |
(b) metodah in ustreznih lestvicah stroškov na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(b) skladno s pravili za uporabo ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(c) metod in ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(c) skladno s pravili za uporabo ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(d) stopnjah, določenih s to uredbo ali pravilih za posamezne sklade. |
(d) stopnjah, določenih s to uredbo ali pravilih za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 252 Predlog uredbe Člen 58 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pavšalno financiranje za posredne stroške za nepovratna sredstva |
Pavšalno financiranje za posredne stroške in stroške za osebje za nepovratna sredstva in vračljivo pomoč |
Če z izvajanjem dejavnosti nastajajo posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov: |
1. Če z izvajanjem dejavnosti nastajajo posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov: |
(a) pavšalni znesek do 20 % upravičenih neposrednih stroškov, kadar se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(a) pavšalna stopnja do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; |
(b) pavšalni znesek do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje; |
(b) pavšalni znesek do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi; |
(c) pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca. |
(c) pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca. |
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega zneska in povezanih metod iz točke (c) zgoraj. |
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega zneska in povezanih metod iz točke (c) zgoraj. |
|
1a. Za določanje stroškov osebja, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1720 urami; |
Predlog spremembe 253 Predlog uredbe Člen 59 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva |
Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva in vračljiva pomoč |
Predlog spremembe 254 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin vrednost potrdi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne presega meje iz odstavka 3(b); |
(d) pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je možno plačilo v gotovini za namene najemne pogodbe v višini nominalnega letnega zneska, ki ne presega enotne enote valute zadevne države članice. Vrednost zemljišč ali nepremičnin mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne presega meje iz odstavka 3(b); |
Predlog spremembe 255 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO: |
3. Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in iz zneska 10 000 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada, prenesenega v instrument za povezovanje Evrope:
|
(a) obresti na dolgove; |
(a) obresti na dolgove, razen za nepovratna sredstva, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo; |
(b) nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek; |
(b) nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. Za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo zgradbe, se ta odstotek poveča na 15 %. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek; |
(c) davek na dodano vrednost (DDV). Zneski DDV pa so upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV in jih plača upravičenec, za katerega ne velja, da ni davčni zavezanec, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES, če takšni zneski DDV ne nastanejo v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture. |
(c) davek na dodano vrednost, razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV. |
Predlog spremembe 256 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) skupni znesek, v programu dodeljen dejavnostim zunaj programskega območja, ne presega 10 % podpore iz ESRR, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na ravni prednostne naloge ali 3 % podpore iz EKSRP na ravni programa; |
(b) skupni znesek, v programu dodeljen dejavnostim zunaj programskega območja, ne presega 15 % podpore iz ESRR, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na ravni prednostne naloge ali 5 % podpore iz EKSRP na ravni programa; |
Predlog spremembe 257 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Za dejavnosti v zvezi s promoviranjem lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo dejavnosti. |
3. Za dejavnosti v zvezi s tehnično pomočjo ali promoviranjem lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo dejavnosti. |
Predlog spremembe 258 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Dejavnost, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrne prispevek iz skladov SSO, če v petih letih od datuma končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, velja: |
1. Dejavnost, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrne prispevek iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če v petih letih od datuma končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, velja: |
(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti; |
(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja; ali |
(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; or |
(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali |
(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji. |
(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji. |
Neupravičeno plačane zneske za dejavnost izterja država članica. |
Neupravičeno plačane zneske za dejavnost izterja država članica sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene. |
|
Države članice lahko skrajšajo rok iz prvega pododstavka v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP. |
Predlog spremembe 259 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Pri dejavnosti, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, se prispevki iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov vrnejo, če se produktivna dejavnost v 10 letih od zadnjega plačila upravičencu premesti iz Unije. Ta določba ne velja, če je upravičenec MSP. Če je prispevek iz evropskih in strukturnih skladov v obliki državne pomoči, se namesto desetletnega obdobja uporabi rok, ki velja v okviru pravil o državni pomoči. |
Predlog spremembe 260 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Sistemi upravljanja in nadzora določajo: |
Sistemi upravljanja in nadzora v skladu s členom 4(8) določajo: |
Predlog spremembe 261 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi. |
(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z zamudnimi obrestmi. |
Predlog spremembe 262 Predlog uredbe Člen 62 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 62a |
|
Pristojnosti v okviru deljenega upravljanja |
|
Države članice in Komisija so na podlagi načela deljenega upravljanja pristojne za upravljanje programov in nadzor nad njimi, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v tej uredbi, in pravili za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 263 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter pravil za posamezne sklade. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor programov. |
1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter pravil za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 264 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za programe vzpostavljeni v skladu z določbami pravil za posamezne sklade ter da uspešno delujejo. |
2. Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za programe vzpostavljeni v skladu z določbami pravil za posamezne sklade ter da ti sistemi uspešno delujejo. |
Predlog spremembe 265 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Država članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancirajo skladi SSO. Države članice na zahtevo Komisiji poročajo o rezultatih takšnih preučitev. |
3. Države članice zagotovijo učinkovite ureditve za preučitev pritožb v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Države članice so v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom odgovorne za obseg uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Države članice na zahtevo Komisije preučijo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in sodijo v področje uporabe njihovih ureditev. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih takšnih preučitev. |
Predlog spremembe 266 Predlog uredbe Poglavje II – Člen 64 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
POGLAVJE II - Akreditacija organov upravljanja in nadzora |
črtano |
Člen 64 |
|
Akreditacija in usklajevanje |
|
1. V skladu s [členom 56(3)] finančne uredbe se vsak organ, pristojen za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru skladov SSO, akreditira z uradnim sklepom akreditacijskega organa na ministrski ravni. |
|
2. Akreditacija se podeli, če organ izpolnjuje akreditacijska merila za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje iz pravil za posamezne sklade. |
|
3. Akreditacija temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organ izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. |
|
4. Akreditacijski organ nadzira akreditirani organ in z uradnim sklepom prekliče njegovo akreditacijo, če eno ali več akreditacijskih meril ni več izpolnjenih, razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi akreditacijski organ. Akreditacijski organ Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja za akreditirani organ in o kakršnih koli sklepih o preklicu. |
|
5. Država članica lahko imenuje usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, spodbujanje usklajene uporabe pravil Unije, pripravo zbirnega poročila s pregledom vseh izjav o upravljanju in revizijskih mnenj na nacionalni ravni ter uskladitev izvajanja sanacijskih ukrepov glede pomanjkljivosti splošne narave. |
|
6. Brez poseganja v pravila iz pravil za posamezne sklade so organi, akreditirani v skladu z odstavkom 1: |
|
(a) organi upravljanja in, kadar je ustrezno, organi za potrjevanje za ESRR, ESS, in Kohezijski sklad in ESPR; |
|
(b) plačilne agencije za EKSRP . |
|
Predlog spremembe 267 Predlog uredbe Člen 65 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi akreditacijskega postopka, letne izjave o upravljanju, letnih poročil o nadzoru, letnega revizijskega mnenja in letnega poročila o izvajanju ter na podlagi revizij nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade ter da ti sistemi med izvajanjem programov uspešno delujejo. |
1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij o imenovanju organov, pristojnih za upravljanje in nadzor, dokumentov, ki jih vsako leto predložijo imenovani organi iz člena 59(5) finančne uredbe, poročil o nadzoru, letnih poročil o izvajanju, ter na podlagi revizij nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade ter da ti sistemi med izvajanjem programov uspešno delujejo. |
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu opravijo revizije ali preglede na kraju samem. Področje uporabe takšnih revizij ali pregledov lahko zajema zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in oceno dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali programov. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice. |
2. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko opravijo revizije ali preglede na kraju samem, pri čemer pristojni nacionalni organ obvestijo vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v izjemnih primerih. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenega podvajanja revizij ali pregledov, ki so jih opravile države članice, raven tveganja za proračun Unije in potrebo po zmanjšanju upravnih obremenitev za upravičence v skladu s pravili za posamezne sklade. Področje uporabe takšnih revizij ali pregledov lahko zajema zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in oceno dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali programov. Pri takšnih revizijah ali pregledih lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice. |
Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpirajo skladi SSO, ter sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov. |
Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali pregledov na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, ter sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov. |
Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij. |
Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij. |
3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili za posamezne sklade. |
3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili za posamezne sklade. |
4. Komisija lahko od države članice zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, sofinanciranih s skladi SSO, ali delovanjem sistema upravljanja in nadzora. |
|
Predlog spremembe 268 Predlog uredbe Naslov IX | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
FINANČNO POSLOVODENJE, POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI, PRENEHANJE OBVEZNOSTI |
FINANČNO POSLOVODENJE, PREGLED IN POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI, PRENEHANJE OBVEZNOSTI |
Predlog spremembe 269 Predlog uredbe Člen 67 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada. |
1. Komisija opravi plačila prispevkov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada. |
2. Plačila so v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil, plačila letne razlike, kadar je to primerno, in plačila končne razlike. |
2. Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila končne razlike. |
3. Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke. |
3. Kar zadeva oblike podpore na podlagi člena 57(1)(b), (c) in (d) ter členov 58 in 59, se stroški, izračunani na veljavni osnovi, štejejo za upravičene izdatke. |
Predlog spremembe 270 Predlog uredbe Člen 68 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 68 Splošna pravila za izračun vmesnih plačil, plačilo letne razlike, kadar je ustrezno, in plačilo končne razlike |
Splošna pravila za izračun vmesnih plačil in plačilo končne razlike |
Pravila za posamezne sklade določajo pravila za izračun zneska, povrnjenega kot vmesna plačila, za plačilo letne razlike, kadar je ustrezno, in za izračun končne razlike. Ta znesek je funkcija posebne stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za upravičene izdatke. |
Pravila za posamezne sklade določajo izračun zneska, povrnjenega kot vmesna plačila, in izračun končne razlike. Ta znesek je funkcija posebne stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za upravičene izdatke. |
Predlog spremembe 271 Predlog uredbe Člen 71 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Zneski iz programov, ki so jih poslale države članice, napovedi izdatkov, izkazov odhodkov, zahtevkov za plačilo, letnih računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih. |
Zneski iz programov, ki so jih poslale države članice, napovedi izdatkov, izkazov odhodkov, zahtevkov za plačilo, računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih. |
Predlog spremembe 272 Predlog uredbe Člen 72 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vnaprejšnje financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju programa. V ta namen se da nemudoma na voljo pristojnemu organu. |
2. Prvotno vnaprejšnje financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju programa. V ta namen se da nemudoma na voljo pristojnemu organu. |
Predlog spremembe 273 Predlog uredbe Člen 74 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec prekine s prenosom v smislu finančne uredbe za največ devet mesecev, če: |
1. Rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec prekine s prenosom v smislu finančne uredbe za največ šest mesecev, če: |
(a) po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora, |
(a) po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo jasni dokazi za znatne pomanjkljivosti pri delovanju sistema upravljanja in nadzora; |
(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami; |
(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami; |
(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 75(1), ni bil predložen. |
(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo na podlagi člena 59(5) finančne uredbe, ni bil predložen. |
|
Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece. |
Posebna pravila za ESPR lahko določajo dodatno podlago za prekinitev plačil, kadar država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz skupne ribiške politike. |
Posebna pravila za ESPR lahko določajo dodatno podlago za prekinitev plačil, kadar država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz skupne ribiške politike. |
Predlog spremembe 274 Predlog uredbe Člen 74 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko prekinitev omeji na del odhodkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi |
2.Odredbodajalec na podlagi prenosa prekinitev omeji na del odhodkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del odhodkov gre. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma pisno obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi |
Predlog spremembe 275 Predlog uredbe Poglavje II | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Potrditev obračuna in finančni popravki |
Preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov |
Predlog spremembe 276 Predlog uredbe Člen 75 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 75 |
črtano |
Predložitev informacij |
|
1. Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56] finančne uredbe: |
|
(a) potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64; |
|
(b) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja; |
|
(c) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih opravljenih revizij in nadzorov, vključno z analizo sistemskih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi; |
|
(d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnem delovanju sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi obračunskim letom iz mnenja. |
|
2. Na zahtevo Komisije država članica Komisiji zagotovi dodatne informacije. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na podlagi informacij, ki jih ima na voljo. |
|
3. Do [15. februarja] v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži zbirno poročilo v skladu z zadnjim pododstavkom [člena 56(5)] finančne uredbe. |
|
Predlog spremembe 277 Predlog uredbe Člen 76 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Potrditev obračuna |
Rok za pregled in potrditev obračunov s strani Komisije |
1. Komisija do 30. aprila leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s pravili za posamezne sklade odloči o potrditvi obračuna ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64 za vsak program. Odločitev o potrditvi obračunov zajema celostnost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov, brez poseganja v kakršne koli naknadne finančne popravke. |
1. Komisija do 31. maja leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s členom 59(6) finančne uredbe uporablja postopke za preverjanje in potrjevanje obračunov in države članice obvesti o potrditvi, da so obračuni popolni, natančni in verodostojni. |
2. Postopki za potrditev obračuna so določeni v pravilih za posamezne sklade. |
|
Predlog spremembe 278 Predlog uredbe Poglavje II a novo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
FINANČNI POPRAVKI |
Predlog spremembe 279 Predlog uredbe Člen 77 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija izvede finančne popravke s črtanjem dela prispevka ali celotnega prispevka Unije programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko sodišče. |
1. Komisija izvede finančne popravke s črtanjem dela prispevka ali celotnega prispevka Unije programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko sodišče ali jih je ugotovila država članica, vendar jih država članica, ki jo to zadeva, ni ustrezno popravila. |
Predlog spremembe 280 Predlog uredbe Člen 77 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pri določanju zneska finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija upošteva vrsto in težo kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava ter njene finančne posledice za proračun Unije. |
3. Pri določanju izvedbe in zneska finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva vrsto in težo kršitve veljavnega prava ter njene finančne posledice za proračun Unije. Komisija Evropski parlament obvešča o odločitvah za uporabo finančnih popravkov. |
Predlog spremembe 281 Predlog uredbe Člen 78 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsi programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v vnaprejšnjem financiranju ali zahtevku za plačilo v določenem obdobju, sprostijo. |
1. Vsi programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v vnaprejšnjem financiranju ali zahtevku za plačilo v določenem obdobju, sprostijo. Zneski, vključeni v zahtevke za plačilo se upoštevajo ne glede na to, da zanje velja prekinitev roka plačila ali začasna ustavitev plačila. |
2. Prevzete obveznosti, ki se nanašajo na zadnje leto obdobja, bodo prenehale v skladu s pravili, ki jih je treba upoštevati pri zaključku programov. |
2. Prevzete obveznosti, ki se nanašajo na zadnje leto obdobja, se prenehajo v skladu s pravili, ki jih je treba upoštevati pri zaključku programov. |
3. Pravila za posamezne sklade podrobno določajo natančno uporabo pravila prenehanja obveznosti za vsak sklad SSO. |
3. Pravila za posamezne sklade podrobno določajo natančno uporabo pravila prenehanja obveznosti za vsak evropski strukturni in investicijski sklad. |
4. Del prevzetih obveznosti, ki je še odprt, se sprosti, če dokumenti, potrebni za zaključek, niso bili predloženi Komisiji do roka iz pravil za posamezne sklade. |
4. Del prevzetih obveznosti, ki je še odprt, se sprosti, če dokumenti, potrebni za zaključek, niso bili predloženi Komisiji do roka iz pravil za posamezne sklade. |
Predlog spremembe 282 Predlog uredbe Člen 79 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji: |
1. Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za naslednje zneske: |
(a) ker so bile dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom; ali |
(a) tisti del proračunske obveznosti, za katerega so dejavnosti začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali |
(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela. |
(b) tisti del proračunske obveznosti, za katerega zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za plačilo. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela; ali |
Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe. |
Za namene točk (a) in (b) se lahko za zmanjšanje zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe. |
2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta. |
2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1(a) in (b) za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta. |
Predlog spremembe 283 Predlog uredbe Člen 80 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz skladov SSO. To zmanjšanje se sorazmerno razporedi vsem prednostnim nalogam. |
4. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa, pri čemer se upošteva dodelitev glede na sklad ali na kategorijo regije, kjer je to primerno. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno proračunsko leto zmanjša prispevek iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. To zmanjšanje se sorazmerno razporedi vsem prednostnim nalogam. |
Predlog spremembe 284 Predlog uredbe Člen 81 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Skladi prispevajo k razvoju in izvajanju ukrepov Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 Pogodbe. |
1. Skladi prispevajo k razvoju in izvajanju ukrepov Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Ukrepi, ki jih podpirajo skladi, prispevajo k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
Ukrepi, ki jih podpirajo skladi, tudi uravnoteženo prispevajo k izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
Predlog spremembe 285 Predlog uredbe Člen 82 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Strukturna sklada podpirata cilj naložbe za rast in delovna mesta v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003. |
1. Strukturna sklada podpirata cilj naložbe za rast in delovna mesta v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003. |
2. Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2: |
2. Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2: |
(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27; |
(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27; |
(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27; |
(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27; |
(c) bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27. |
(c) bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27. |
Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2006–2008, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje. |
Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij regij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje. |
3. Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje. |
3. Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2008–2010, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje. |
Države članice, ki so leta 2013 upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, izračunanega v skladu s prvim pododstavkom, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada. |
Države članice, ki so leta 2013 upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, izračunanega v skladu s prvim pododstavkom, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada. |
4. Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za tri kategorije regij iz odstavka 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
4. Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za tri kategorije regij iz odstavka 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
5. Komisija leta 2017 pregleda upravičenost držav članic do podpore iz Kohezijskega sklada na podlagi podatkov Unije za BND EU-27 za obdobje 2013–2015. Države članice, katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada. |
5. Komisija leta 2017 pregleda upravičenost držav članic do podpore iz Kohezijskega sklada na podlagi podatkov Unije za BND EU-27 za obdobje 2013–2015. Države članice, katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, prejmejo prehodno in posebno podporo iz Kohezijskega sklada. |
Predlog spremembe 286 Predlog uredbe Člen 83 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2014 do 2020, znašajo [x] EUR v cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge III, od česar [x] EUR predstavlja skupne vire, dodeljene ESRR, ESF in Kohezijskemu skladu, [3 000 000 000] EUR pa predstavlja posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih. Zneski virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v splošni proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto. |
1. Skupni viri, ki so na voljo iz skladov za proračunsko obveznost za obdobje 2014 do 2020, znašajo XXX XXX XXX XXX EUR v cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II, od česar [x] EUR predstavlja skupne vire, dodeljene ESRR, ESF in Kohezijskemu skladu, [3 000 000 000] EUR pa predstavlja posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih. Posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna sredstva iz ESS je treba odobriti v enakih obrokih do 30. junija 2017. Zneski skupnih virov se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v splošni proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto. |
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, v katerem se navedeta letna razdelitev skupnih virov za sklade po državah članicah v skladu z merili in metodologijo iz Priloge IIIa ter letna razdelitev virov iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih po državah članicah, skupaj s seznamom upravičenih regij, v skladu z merili in metodologijo iz Priloge IIIb ne glede na odstavek 3 tega člena in člen 84(7). |
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, v katerem se navede letna razdelitev skupnih virov po državah članicah v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, v skladu z merili in metodologijo iz Priloge IIIa, ne glede na odstavek 3 tega člena in člen 84(7) ter s programom sodelovanja v okviru cilja Evropsko teritorialno sodelovanje. |
3. Na pobudo Komisije se 0,35 % skupnih virov dodeli za tehnično pomoč. |
3. Na pobudo Komisije se za tehnično pomoč dodeli 0,35 % skupnih virov, po tem, ko se od teh odštejeta podpora za instrument za povezovanje Evrope iz člena 84(4) in pomoč za ogrožene skupine prebivalstva iz člena 84(5). |
Predlog spremembe 287 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Cilju naložbe za rast in delovna mesta je namenjenih 96,50 % skupnih virov (tj. skupno 327 115 655 850 EUR), ki se dodelijo: |
1. Cilju naložbe za rast in delovna mesta je namenjenih XX % skupnih virov (tj. skupno XXX XXX XXX XXX EUR), ki se dodelijo, kot sledi: |
(a) 48,25 % (tj. skupno 163 560 715 122EUR) za manj razvite regije; |
(a) XX % (tj. skupno XXX XXX XXX XXX EUR) za manj razvite regije; |
(b) 10,76 % (tj. skupno 36 471 144 190 EUR) za regije v prehodu; |
(b) XX % (tj. skupno XXX XXX XXX XXX EUR) za regije v prehodu; |
(c) 16,35 % (tj. skupno 55 419 403 116 EUR) za bolj razvite regije; |
(c) XX % (tj. skupno XXX XXX XXX XXX EUR) za bolj razvite regije; |
(d) 20,87 % (tj. skupno 70 739 863 599EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada; |
(d) XX % (tj. skupno XXX XXX XXX XXX EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada; |
(e) 0,27% (tj. skupno 924 529 823 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. |
(e) XX % (tj. skupno XXX XXX XXX EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije (XX EUR na prebivalca) iz člena 349 Pogodbe in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. |
Vsem regijam, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 ni presegal 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27, se dodelijo sredstva iz strukturnih skladov v višini vsaj dveh tretjin sredstev, ki so jim bila dodeljena za obdobje 2007–2013. |
Vsem regijam, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 ni presegal 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27 in regije, katerim je bil za obdobje 2007-2013 dodeljen status faze opuščanja, se dodelijo sredstva iz strukturnih skladov v višini vsaj dveh tretjin sredstev, ki so jim bila dodeljena za obdobje 2007–2013. Otoškim državam, ki tvorijo samo eno regijo in so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada v letu 2013, ter najbolj oddaljenim regijam, ki so zajete v kategorijah iz točk 1(b) in 1(c) prvega pododstavka, se dodelijo sredstva iz skladov, ki so vsaj enaka štirim petinam sredstev, ki so jim bila dodeljena v obdobju 2007-2013. |
Predlog spremembe 288 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila: |
2. Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila: |
(a) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu; |
(a) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, posebnih razmer v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, nacionalna blaginja, staranje prebivalstva in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu; |
(b) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije; |
(b) upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva, neto prilagojen dohodek na prebivalca, stopnja osipa v izobraževanju, znotrajregijska neenakost (NUTS 3) in indeks demografske ranljivosti za bolj razvite regije; |
(c) prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad. |
(c) prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad. |
Predlog spremembe 289 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Najmanj 25 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS. |
3. Za zagotavljanje, da se dovolj naložb usmeri v zaposlovanje mladih, mobilnost delavcev, znanje, družbeno vključevanje in boj proti revščini, delež sredstev iz strukturnih skladov, ki so na voljo za oblikovanje operativnih programov v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta, dodeljenih za ESS v vsaki državi članici ni manjši kot ustrezen delež ESS za to državo članico, ki je ugotovljen v operativnih programih za cilja konvergenca ter regionalna konkurenčnost in zaposlovanje za obdobje 2007-2013. Temu deležu se doda dodaten znesek za vsako državo članico, ki se določi v skladu z metodo iz Priloge IIIc, da se zagotovi, da delež ESS kot odstotek celotnih združenih sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada na ravni EU, brez podpore iz kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope iz člena 84(4) ter podpore iz strukturnih skladov za pomoč najbolj ogroženim skupinam prebivalstva iz člena 84(5), v vsaki državi članici ni manjši od 23,1 %. V tej določbi se naložbe iz ESS za pobudo za zaposlovanje mladih štejejo za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS. |
Predlog spremembe 290 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 3 a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3a. Viri za pobudo za zaposlovanje mladih znašajo [3 000 000 000] EUR iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih in vsaj [3 000 000 000] EUR iz ciljnih naložb Evropskega socialnega sklada. |
3a. Viri za pobudo za zaposlovanje mladih znašajo XXXX EUR iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih in vsaj XXXX EUR iz ciljnih naložb Evropskega socialnega sklada. Sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih se pregledajo in povečajo v okviru klavzule o pregledu iz člena 144 in pregleda večletnega finančnega okvira, določenega za XXXX. |
Predlog spremembe 291 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Podpora iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. |
4. Podpora iz Kohezijskega sklada za projekte prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope znaša XXX EUR in se izvaja izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v skladu z ustrezno zakonodajo, ki je specifična za EU. |
Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice za celotno obdobje. V skladu s tem se zmanjša dodelitev Kohezijskega sklada vsake države članice. |
Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico z izvedbenim aktom sprejme sklep o (a) znesku, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice za celotno obdobje in (b) projektih prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo med vnaprej prepoznanimi projekti, navedenimi v Prilogi I Uredbe (EU) […]/2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, ki se izpeljejo v vsaki državi članici. |
Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2014. |
|
Podpora iz Kohezijskega sklada pri instrumentu za povezovanje Evrope se izvaja v skladu s členom [13] Uredbe (EU) […]/2012 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, ob upoštevanju projektov iz seznama v Prilogi 1 k navedeni uredbi, pri čemer imajo največjo možno prednost projekti, v okviru katerih se upoštevajo nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada. |
Izbira projektov, ki so upravičeni do omenjenega financiranja, se opravi na podlagi njihove zrelosti, kakovosti in dodane vrednosti na ravni EU ter v skladu s postopki, cilji in merili, ki so podrobno določeni v instrumentu za povezovanje Evrope, ob upoštevanju zneskov, ki se prenesejo iz dodeljenih sredstev iz Kohezijskega sklada za vsako državo, in v celoti spoštuje nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada do 31. Decembra 2016. |
|
Da se zagotovi čim boljše črpanje prenesenih sredstev v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, se posebna pozornost nameni ukrepom za podporo programa iz instrumenta za povezovanje Evrope, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb, povezanih z razvojem in izvajanjem projektov za uresničevanje ciljev IPE. |
|
Da se podpre države članice, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, a utegnejo imeti težave pri oblikovanju projektov, ki bi bili dovolj zreli in kakovostni ter imeli zadostno dodano vrednost na ravni Unije, se vsaj enkrat letno organizirajo dodatni razpisi v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) […]/2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope. |
Predlog spremembe 292 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Za države članice, katerih povprečna rast BDP [2007–2009] je negativna, njihova stopnja absorpcije 1. januarja 2012 pa je bila nad [X %], se stopnja omejitve določi vsaj na ravni sedanjega obdobja, raven omejitve pa se zniža glede na izključitev ribiških skladov in skladov za razvoj podeželja. |
Predlog spremembe 293 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Podpora iz strukturnih skladov za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša 2 500 000 000 EUR. |
5. Podpora iz strukturnih skladov za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša XXX XXX XXX EUR, države članice pa se lahko odločijo, da znesek dodeljenih sredstev povečajo za vse do skupaj 1 000 000 000 EUR. |
Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice. |
Komisija z izvedbenim aktom na podlagi meril in metodologije iz Uredbe (EU) št. […/…] [uredba o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim] sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice. |
Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v proračunu za leto 2014. |
Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v proračunu za leto 2014. |
Predlog spremembe 294 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. 5 % virov za cilj naložbe za rast in delovna mesta se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20. |
črtano |
Predlog spremembe 295 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. 0,2 % virov ESRR za cilj naložbe za rast in delovna mesta se na pobudo Komisije dodeli inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest. |
7. Na pobudo Komisije se XXXX EUR sredstev strukturnih skladov za cilj naložbe za rast in delovna mesta dodeli inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest. |
Predlog spremembe 296 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,50 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 878 104 182 EUR). |
8. Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se okvirno nameni 7 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno XX XXX XXX EUR). |
Predlog spremembe 297 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8a. Za namene tega člena, členov 16, 83, 85, 86, 89, 110, Priloge I [SSO] in Priloge X [dodatno], pa tudi za namene člena 4 uredbe o ESRR, člena 4 uredbe o ESS, člena 3(3) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju ter za namene pobude za zaposlovanje mladih se najbolj oddaljena regija Mayotte obravnava kot regija na ravni NUTS 2, ki sodi v kategorijo manj razvitih regij. Za namene člena 3(1) in (2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju se regija Mayotte obravnava kot regija na ravni NUTS 3. |
Predlog spremembe 298 Predlog uredbe Člen 85 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Skupna odobrena proračunska sredstva, dodeljena posameznim državam članicam za manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije, niso prenosljiva med navedenimi kategorijami regij. |
1. Skupna odobrena proračunska sredstva, dodeljena posameznim državam članicam za manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije, niso prenosljiva med navedenimi kategorijami regij. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na izvajanje enega ali več tematskih ciljev, sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve pogodbe o partnerstvu, naj se do 2 % skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz ene kategorije regij prenese v druge kategorije regij. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na izvajanje enega ali več tematskih ciljev, sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve sporazuma o partnerstvu, naj se do 4 % skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz ene kategorije regij prenese v druge kategorije regij. |
Predlog spremembe 299 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „javni ali primerljivi strukturni izdatki“ pomenijo bruto investicije v osnovna sredstva države iz programov za stabilnost in konvergenčnih programov, ki jih pripravijo države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 za predstavitev svoje srednjeročne proračunske strategije; |
(1) „javni ali primerljivi strukturni izdatki“ pomenijo bruto investicije v osnovna sredstva države; |
Predlog spremembe 300 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice ohranijo javne ali primerljive strukturne izdatke za obdobje 2014–2020 vsaj na ravni, ki ustreza referenčni ravni iz pogodbe o partnerstvu. |
3. Države članice ohranijo povprečne letne javne ali primerljive strukturne izdatke za obdobje 2014–2020 vsaj na ravni, ki ustreza referenčni ravni iz sporazuma o partnerstvu. |
Povprečna letna referenčna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov za obdobje 2014–2020 se določi v pogodbi o partnerstvu na podlagi predhodnega preverjanja informacij iz predložene pogodbe o partnerstvu, ki ga opravi Komisija, ob upoštevanju povprečne letne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov v obdobju 2007–2013. |
|
Komisija in države članice upoštevajo splošne makroekonomske pogoje ter posebne ali izredne razmere, kot so privatizacije ali izredna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v obdobju 2007–2013. Upoštevajo tudi spremembe nacionalnih dodelitev iz strukturnih skladov glede na obdobje 2007–2013. |
Komisija in države članice pri določitvi te referenčne ravni upoštevajo splošne makroekonomske pogoje ter posebne ali izredne razmere, kot so privatizacije, izredna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v obdobju 2007–2013 ter razvoj drugih kazalnikov javnih naložb. Upoštevajo tudi spremembe nacionalnih dodelitev iz skladov glede na obdobje 2007–2013. |
Predlog spremembe 301 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Če Komisija med naknadnim preverjanjem ugotovi, da država članica ni ohranila referenčne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta iz pogodbe o partnerstvu v skladu s Prilogo IV, lahko izvede finančni popravek. Komisija pri odločitvi, ali naj izvede finančni popravek ali ne, upošteva, ali so se gospodarske razmere v državi članici bistveno spremenile po vmesnem preverjanju in ali se je sprememba tedaj upoštevala. Podrobna pravila v zvezi s stopnjami finančnih popravkov so navedena v točki 3 Priloge IV. |
6. Če Komisija med naknadnim preverjanjem ugotovi, da država članica ni ohranila referenčne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta iz sporazuma o partnerstvu v skladu s Prilogo III, lahko izvede finančni popravek. Komisija pri odločitvi, ali naj izvede finančni popravek ali ne, najprej odloči, če je država članica naredila potrebne korake za izpolnjevanje priporočil, ki jih je v zvezi s tem podala Komisija, ter preuči, ali so se gospodarske razmere v državi članici bistveno spremenile po vmesnem preverjanju in ali se je ta sprememba tedaj upoštevala. Podrobna pravila v zvezi s stopnjami finančnih popravkov so navedena v točki 3 Priloge III. |
Predlog spremembe 302 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Odstavki od 1 do 6 se ne uporabljajo za operativne programe pri cilju evropsko teritorialno sodelovanje. |
7. Odstavki 1 do 6 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. |
Predlog spremembe 303 Predlog uredbe Člen 87 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 87 Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta |
Vsebina, sprejetje in spreminjanje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta |
Predlog spremembe 304 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Operativni program sestoji iz prednostnih osi. Prednostna os se nanaša na en sklad za kategorijo regij in brez poseganja v člen 52 ustreza tematskemu cilju ter vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja v skladu s pravili posameznega sklada. Za ESS lahko prednostna os v ustrezno utemeljenih okoliščinah združuje prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev iz člena 9(8), (9), (10) in (11), da se olajša njihov prispevek k drugim prednostnim osem. |
1. Operativni program sestoji iz prednostnih osi. Prednostna os se nanaša na en sklad in eno kategorijo regij, razen za Kohezijski sklad, in brez poseganja v člen 52 ustreza tematskemu cilju ter vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja v skladu s pravili posameznega sklada. Prednostna os lahko po potrebi in za povečanje vpliva in učinkovitosti tematsko usklajenega celostnega pristopa: |
|
(a) zadevajo več kot eno kategorijo regij; |
|
(b) združuje eno ali več dopolnilnih prednostnih naložb iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS iz enega tematskega cilja; |
|
(c) v ustrezno utemeljenih primerih združuje eno ali več dopolnilnih prednostnih naložb iz različnih tematskih ciljev, da doseže njihov največji prispevek k prednostni osi; |
|
(d) za ESS združuje prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev iz člena 9(8), (9), (10) in (11), da se olajša njihov prispevek k drugim prednostnim osem. |
|
Države članice lahko združijo dve ali več možnosti iz točk od (a) do (d). |
Predlog spremembe 305 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V operativnem programu se navedejo: |
2. Operativni program prispeva k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, v njem pa se navedejo: |
(a) strategija za prispevek operativnega programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim: |
(a) utemeljitev izbire tematskih ciljev, ustreznih prednostnih naložb in odobrenih finančnih sredstev v zvezi s sporazumom o partnerstvu, ki temelji na opredelitvi regionalnih in po potrebi nacionalnih potreb, vključno s potrebami po soočanju z izzivi, opredeljenimi v ustreznih priporočilih za posamezno državo, sprejetih v skladu s členom 121(2), ter ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju predhodne ocene; |
(i) opredelitev potreb za obravnavanje izzivov, opredeljenih v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) ter priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju integriranih smernic ter nacionalnih in regionalnih posebnosti; |
|
(ii) utemeljitev izbire tematskih ciljev in ustreznih prednostnih naložb ob upoštevanju pogodbe o partnerstvu in rezultatov predhodnega vrednotenja; |
|
Predlog spremembe 306 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) za vsako prednostno os: |
(b) za vsako prednostno os, razen za tehnično pomoč: |
(i) prednostne naložbe in ustrezni posebni cilji; |
(i) prednostne naložbe in ustrezni posebni cilji; |
(ii) skupni in posebni kazalniki realizacij in rezultatov, po potrebi z izhodiščno vrednostjo in merljivo ciljno vrednostjo v skladu s pravili za posamezni sklad; |
(ii) pričakovani rezultati za posebne cilje in ustrezni kazalniki rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo, po potrebi količinsko opredeljeno, v skladu s pravili za posamezni sklad, da bi se okrepila usmerjenost načrtovanja programov v rezultate; |
(iii) opis ukrepov, ki jim je podpora namenjena, vključno z opredelitvijo glavnih ciljnih skupin, posebnih območij, na katera se nanašajo, in, kadar je ustrezno, vrst upravičencev ter načrtovano uporabo finančnih instrumentov; |
(iii) opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je namenjena podpora v okviru posamezne prednostne naložbe, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (i), vključno z vodilnimi načeli za izbiro dejavnosti, pa tudi, kadar je to potrebno, opredelitev glavnih ciljnih skupin, posebnih ozemelj, na katera se nanašajo, in vrst upravičencev ter načrtovane uporabe finančnih instrumentov in velikih projektov; |
(iv) ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3), in okvirno razčlenitev načrtovanih virov; |
(iv) kazalniki učinkov, vključno s količinsko ciljno vrednostjo, ki naj bi prispevali k rezultatom, v skladu s pravili za posamezni sklad, in sicer za vsako posamezno prednostno naložbo; |
|
(iva) opredelitev faz izvajanja ter finančnih kazalnikov in kazalnikov učinkov, ki naj bi služili kot mejniki in cilji za okvir uspešnosti v skladu s členom 19(1) in Prilogo (xx); |
|
(ivb) ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3), in okvirna razčlenitev načrtovanih virov; |
|
(ivc) kjer je to primerno, povzetek načrtovane uporabe tehnične pomoči, tudi, kjer je to potrebno, ukrepov za krepitev upravnih zmogljivosti organov, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzorovanju programov in upravičencev; |
Predlog spremembe 307 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka (b a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) Za vsako prednostno os, ki zadeva tehnično pomoč: |
|
(i) posebni cilji; |
|
(ii) pričakovani rezultati za vsak konkretni cilj in, kjer je objektivno utemeljeno glede na vsebino ukrepov, ustrezni kazalniki rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo v skladu s pravili za posamezni sklad; |
|
(iii) opis ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (i); |
|
(iv) kazalniki učinkov, ki naj bi prispevali k rezultatom; |
|
(v) ustrezne kategorije ukrepov po nomenklaturi, ki jo je sprejela Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3), in okvirno razčlenitev načrtovanih virov. |
|
Točka (ii) se ne uporablja za primere, če prispevek Unije za prednostno os ali osi v zvezi s tehnično pomočjo v okviru operativnega programa ne presega 15.000.000 EUR; |
Predlog spremembe 308 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim: |
črtano |
(i) mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB; |
|
(ii) kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29; |
|
(iii) seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. […] [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe; |
|
(iv) opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; |
|
(v) ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici; |
|
(vi) kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene; |
|
Predlog spremembe 309 Predlog uredbe Èlen 87 – odstavek 2 – toèka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev; |
črtano |
Predlog spremembe 310 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov, med drugim: |
črtano |
(i) okvir uspešnosti v skladu s členom 19(1); |
|
(ii) za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s Prilogo V, ki ni izpolnjena ob predložitvi pogodbe o partnerstvu in operativnega programa, opis ukrepov za izpolnitev predhodne pogojenosti in časovni razpored za te ukrepe; |
|
(iii) ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev v pripravo operativnega programa, in vloga partnerjev pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa; |
|
Predlog spremembe 311 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka (f) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje skladov, med drugim: |
črtano |
(i) načrtovana uporaba tehnične pomoči, vključno z ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti organov in upravičencev z ustreznimi informacijami iz odstavka 2(b) za zadevno prednostno os; |
|
(ii) ocena upravnega bremena za upravičence in načrtovane ukrepe za njegovo zmanjšanje, skupaj s cilji; |
|
(iii) seznam velikih projektov, katerih predvideni začetni datum za izvajanje glavnih del je pred 1. januarjem 2018; |
|
Predlog spremembe 312 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) finančni načrt z dvema preglednicama: |
(g) finančni načrt z dvema preglednicama: |
(i) preglednico, v kateri je za vsako leto v skladu s členi 53, 110 in 111 določen znesek skupnih odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih za podporo iz posameznega sklada; |
(i) preglednico, v kateri je za vsako leto v skladu s členi 53, 110 in 111 določen znesek skupnih odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih za podporo iz posameznega sklada; |
(ii) preglednico, v kateri je za celotno programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os naveden znesek vseh odobrenih proračunskih sredstev za podporo iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. Če nacionalno sofinanciranje sestavljata javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim delom. V njej se informativno navede predvidena udeležba EIB; |
(ii) preglednico, v kateri je za celotno programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os naveden znesek vseh odobrenih proračunskih sredstev za podporo iz vsakega od skladov in nacionalnega sofinanciranja. Za prednostne osi, ki zadevajo več kategorij regij, je v preglednici za vsako kategorijo regij naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. |
|
Za prednostne osi, ki združujejo prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev, je v preglednici za vsak ustrezen tematski cilj naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. |
|
Če nacionalno sofinanciranje sestavljata javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim delom. V njej se informativno navede predvidena udeležba EIB; |
Predlog spremembe 313 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo: |
črtano |
(i) opredelitev organa za akreditacijo, organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa; |
|
(ii) opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila. |
|
Predlog spremembe 314 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka h a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ha) seznam velikih projektov, za katere se izvajanje načrtuje med programskim obdobjem; |
Predlog spremembe 315 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Vsak operativni program, razen programov, pri katerih se tehnična pomoč prevzame v okviru posebnega operativnega programa, vključuje: |
3. V operativnem programu je, ob upoštevanju njegove vsebine in ciljev ter sporazuma o partnerstvu, opisan celostni pristop k teritorialnemu razvoju, pri čemer je prikazano, na kakšen način prispeva k doseganju ciljev in pričakovanih rezultatov programa, ter po potrebi navedeno naslednje: |
(i) opis posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri dejavnosti; |
(a) pristop k uporabi instrumentov lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in načela za opredelitev področij, na katerih se bo izvajal; |
(ii) opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, in posebno zahtev za zagotovitev dostopnosti invalidnim osebam; |
(b) okvirni znesek podpore ESRR celostnim ukrepom za trajnostni razvoj mest, ki jih je treba izvajati v skladu z določbami člena 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirno dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe; |
(iii) opis njegovega prispevka k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo izvajanje. |
(c) pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe, razen v primerih pod točko (b), in okvirna, njemu dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi; |
Države članice skupaj s predlogom za operativni program pri cilju naložbe za rast in delovna mesta predložijo mnenje nacionalnih organov za enakost o ukrepih iz točk (ii) in (iii). |
(d) ureditve za medregionalne in mednarodne ukrepe v okviru operativnih programov z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic; |
|
(e) če države članice in regije sodelujejo v makro-regionalnih strategijah in strategijah za morske bazene, glede na programska področja, kot jih opredelijo države članice, prispevek načrtovanih posegov k tovrstnim strategijam. |
Predlog spremembe 316 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice pripravijo operativni program po vzorcu, ki ga sprejme Komisija. |
4. V operativnem programu je poleg tega navedeno naslednje: |
Komisija sprejme navedeni vzorec z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). |
(a) po potrebi, opredelitev tega, ali in kako so obravnavane posebne potrebe geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljne skupine, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ali invalidi, kjer je to primerno pa tudi prispevek k celostnemu pristopu, ki je v ta namen določen v sporazumu o partnerstvu; |
|
(b) kjer je to primerno, opredelitev tega, ali in kako se obravnavajo demografski izzivi regij ali posebne potrebe geografskih območij, ki so prizadeta zaradi hudih in stalnih neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot je to opredeljeno v členu 174 PDEU, in prispevek k celostnemu pristopu, ki je v ta namen določen v sporazumu o partnerstvu. |
Predlog spremembe 317 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi operativnega programa. |
5. V operativnem programu se opredelijo: |
|
(a) organ upravljanja, organ za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijski organ; |
|
(b) organ, kateremu Komisija nakazuje izplačila; |
|
(c) ukrepi, sprejeti za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 5 v pripravo operativnega programa, ter vloga partnerjev pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju operativnega programa. |
Predlog spremembe 318 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. V operativnem programu je, ob upoštevanju vsebine sporazuma o partnerstvu in institucionalnega okvira držav članic, določeno tudi naslednje: |
|
(a) mehanizmi, ki zagotavljajo usklajevanje med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in držav ter z Evropsko investicijsko banko (EIB), ob upoštevanju ustreznih določb iz SSO, kot so določene v Prilogi I; |
|
(b) za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s členom 17 in Prilogo (xx), ki se uporablja za operativni program, ocena, ali je predhodna pogojenost izpolnjena na datum predložitve sporazuma o partnerstvu in operativnega programa, in, kjer predhodna pogojenosti ni izpolnjena, opis ukrepov za izpolnitev predhodne pogojenosti, pristojni organi in časovni razpored za te ukrepe v skladu s povzetkom, predloženim v sporazumu o partnerstvu; |
|
(c) povzetek ocene upravnega bremena za upravičence in, po potrebi, načrtovanih ukrepov skupaj z okvirnim časovnim načrtom za zmanjšanje upravnega bremena. |
Predlog spremembe 319 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5b. Vsak operativni program, razen tistih, pri katerih se tehnična pomoč izvaja v okviru posebnega operativnega programa, v skladu z ustrezno utemeljeno oceno njihove relevantnosti za vsebino in cilje programa, ki jo pripravi država članica, vključuje: |
|
(a) opis posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri dejavnosti; |
|
(b) opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, in posebno zahtev za zagotovitev dostopnosti invalidnim osebam; |
|
(c) opis njegovega prispevka k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo izvajanje. |
|
Države članice lahko skupaj s predlogom operativnega programa v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta predložijo mnenje nacionalnih organov za enakost o ukrepih iz točk (b) in (c). |
Predlog spremembe 320 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5c. Če država članica pripravi največ en operativni program za vsak sklad, se lahko elementi operativnega programa, ki spadajo v odstavke 2(a), 3, 4 ter 5a tega člena, vključijo samo v ustrezne določbe sporazuma o partnerstvu. |
Predlog spremembe 321 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5d. Operativni program se pripravi po vzorcu, ki ga sprejme Komisija z izvedbenim aktom po svetovalnem postopku v skladu s členom 143(2). |
Predlog spremembe 322 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5e. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep, s katerim odobri vse elemente operativnega programa (vključno z njegovimi morebitnimi prihodnjimi spremembami), ki spadajo v ta člen, razen tistih, ki spadajo v odstavke 2(b)(vi), 2(e), 4, 5, 5a(a), 5a(c) in 5b tega člena, saj ti ostajajo v pristojnosti držav članic. |
Predlog spremembe 323 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 5 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5f. Organ upravljanja o vsakem sklepu, ki spreminja elemente operativnega programa, ki jih ne zajema sklep Komisije v skladu z odstavkom 5e, uradno obvesti Komisijo v enem mesecu od datuma sklepa. V sklepu je določen datum začetka njegove veljavnosti, ki ne sme biti zgodnejši od datuma njegovega sprejetja. |
Predlog spremembe 324 Predlog uredbe Člen 88 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 5-odstotne omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa financirata del dejavnosti, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za navedeni sklad, če so potrebni za zadovoljivo izvedbo dejavnosti in z njo neposredno povezani. |
2. ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa financirata del dejavnosti, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za navedeni sklad, če so potrebni za zadovoljivo izvedbo dejavnosti in z njo neposredno povezani. |
Predlog spremembe 325 Predlog uredbe Člen 90 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru operativnega programa ali operativnih programov podpirata dejavnost, ki vključuje vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 50 000 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: veliki projekt). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte. |
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru operativnega programa ali operativnih programov, ki so bili predmet sklepa Komisije v skladu s členom 87(5e), podpirata dejavnost, ki vključuje vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 50 000 000 EUR, za dejavnosti, ki prispevajo k tematskemu cilju v skladu s členom 9(7), pa skupni upravičeni stroški presegajo 75 000 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: veliki projekt). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte. |
Predlog spremembe 326 Predlog uredbe Člen 91 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Informacije, ki se predložijo Komisiji |
Informacije, potrebne za odobritev velikih projektov |
1. Država članica ali organ upravljanja takoj po končanju pripravljalnega dela Komisiji predložita naslednje informacije o velikih projektih: |
1. Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja zagotovi, da so na voljo naslednje informacije: |
(a) informacije o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih; |
(a) o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih; |
(b) opis naložbe in njene lokacije ter informacije o naložbi in lokaciji; |
(b) opis naložbe in njene lokacije; |
(c) skupne stroške in skupne upravičene stroške ob upoštevanju zahtev iz člena 54; |
(c) skupne stroške in skupne upravičene stroške ob upoštevanju zahtev iz člena 54; |
(d) informacije o opravljenih študijah izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, rezultati in neodvisnim pregledom kakovosti; |
(d) opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati; |
(e) analizo stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja; |
(e) analizo stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja; |
(f) analizo učinka na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče; |
(f) analizo učinka na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče; |
(g) skladnost z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega operativnega programa ali programov in predviden prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih osi; |
(g) skladnost z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega operativnega programa ali operativnih programov in predviden prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih osi ter pričakovan prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju; |
(h) finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; |
(h) finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; |
(i) časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem 2014–2020. |
(i) časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem 2014–2020. |
Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2) sprejme okvirne smernice za metodologijo, ki se uporablja pri izvedbi analize stroškov in koristi iz točke (e). |
Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2), s katerimi na podlagi priznane najboljše prakse določi metodologijo, ki se uporablja pri izvedbi analize stroškov in koristi iz točke (e). |
|
Na pobudo države članice lahko informacije v točkah(a) do (i) prvega pododstavka ocenijo neodvisni strokovnjaki ob podpori tehnične pomoči Komisije, ali, v dogovoru s Komisijo, drugi neodvisni strokovnjaki. V drugih primerih država članica Komisiji posreduje informacije iz točk(a) do (i) prvega pododstavka, takoj ko so na voljo. |
|
Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za določitev metodologije, ki se uporablja pri izvedbi pregleda kakovosti velikega projekta. |
Oblika, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih, se določi v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). |
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za predložitev informacij iz točk (a) do (i) prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). |
2. Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. Seznam pregleda država članica ali organ upravljanja dve leti po sprejetju operativnega programa in se na zahtevo države članice lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2), zlasti za vključitev velikih projektov s predvidenim datumom dokončanja do konca leta 2022. |
|
Predlog spremembe 327 Predlog uredbe Člen 92 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija oceni veliki projekt na podlagi informacij iz člena 91, da določi, ali je predlagana podpora iz skladov upravičena. |
1. Če je veliki projekt pri pregledu kakovosti neodvisnih strokovnjakov ocenjen pozitivno, lahko države članice na podlagi svoje ocene informacij iz člena 91 nadaljujejo izbor velikega projekta v skladu s členom 114(3). Organ upravljanja uradno obvesti Komisijo o izbranem velikem projektu. Obvestilo ima naslednje elemente: |
|
(a) dokument iz člena 114(3)(c), v katerem so navedeni: |
|
(i) organ, odgovoren za izvajanje velikega projekta; |
|
(ii) opis naložbe, njene lokacije, časovnega okvira in predvidenega prispevka velikega projekta k ciljem zadevne prednostne ali prednostnih osi; |
|
(iii) skupni stroški in skupni upravičeni stroški ob upoštevanju zahtev iz člena 54 ter |
|
(iv) finančni načrt ter fizične in finančni kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; |
|
(b) pregled kakovosti neodvisnih strokovnjakov z jasnimi izjavami o izvedljivosti in ekonomski upravičenosti velikega projekta. |
|
Če Komisija z izvedbenimi akti v roku treh mesecev od datuma uradnega obvestila ni sprejela sklepa o zavrnitvi finančnega prispevka velikemu projektu, ki ga je izbrala država članica, se šteje, da je Komisija finančni prispevek odobrila. Komisija finančni prispevek zavrne le, če pri neodvisnem pregledu kakovosti ugotovi bistvene pomanjkljivosti. |
|
Komisija z izvedbenimi akti določi obliko uradnega obvestila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). |
2. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij o odobritvi velikega projekta v skladu s členom 91 sprejme sklep z izvedbenim aktom. V navedenem sklepu se opredelijo fizični objekt, znesek, za katerega se uporablja stopnja sofinanciranja za prednostno os, fizični in finančni kazalniki za spremljanje napredka ter predvideni prispevek velikega projekta k ciljem ustrezne prednostne oz. prednostnih osi. |
2. V drugih primerih Komisija oceni veliki projekt na podlagi informacij iz člena 91, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja v skladu s členom 114(3), upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 91 z izvedbenim aktom sprejme sklep o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu. |
Sklep o odobritvi je pogojen s prvo pogodbo o izvajanju del, ki se sklene v dveh letih po datumu sklepa. |
Odobritev Komisije v skladu s členom 92(1) in 92(2) je pogojena s prvo pogodbo o izvajanju del, v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve. Komisija lahko na podlagi ustrezno utemeljenega zahtevka države članice, zlasti v primeru zamud zaradi upravnih in sodnih postopkov, povezanih z izvajanjem velikih projektov, vloženega v roku treh let, z izvedbenim aktom sprejme sklep o podaljšanju obdobja za največ dve leti. |
3. Če Komisija zavrne podporo iz skladov za veliki projekt, obvesti državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2. |
3. Če Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev. |
|
3a. Veliki projekti, o katerih se Komisija uradno obvesti v skladu z odstavkom 1 ali ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 2, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. |
4. Izdatki za velike projekte se ne vključijo v zahtevke za plačilo pred sprejetjem sklepa Komisije o odobritvi. |
4. Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po uradnem obvestilu iz odstavka 1 tega člena ali po predložitvi v odobritev iz odstavka 2. Če Komisija velikega projekta, ki ga izbere država članica, ne odobri, je treba izjavo o izdatkih po sprejetju sklepa Komisije ustrezno popraviti. |
Predlog spremembe 328 Predlog uredbe Člen 92 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 92a |
|
Sklep o velikem projektu, za katerega se uporablja večfazno izvajanje |
|
1. Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 91(1) in člena 92(1) in (2) se postopki iz tega člena uporabljajo za dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
|
(a) dejavnost tvorita druga ali naslednja faza velikega projekta iz prejšnjega programskega obdobja, za katerega je Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 najpozneje 31. decembra 2015 odobrila predhodno fazo ali faze; ali v primeru držav članic, ki so k Uniji pristopile po 1. januarju 2013, 31. decembra 2016; |
|
(b) vsota skupnih upravičenih stroškov vseh faz velikega projekta presega ustrezne ravni iz člena 90; |
|
(c) vloga za veliki projekt in ocena projekta s strani Komisije iz prejšnjega programskega obdobja sta zajeli vse načrtovane faze; |
|
(d) ni bistvenih sprememb v informacijah o velikem projektu iz člena 91(1) v primerjavi z informacijami za vlogo za veliki projekt, predloženo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006, zlasti kar zadeva skupni upravičeni strošek; |
|
(e) faza velikega projekta, ki naj bi se izvedla v prejšnjem programskem obdobju, je pripravljena ali bo pripravljena za namensko uporabo do roka za predložitev dokumentov o zaključku za ustrezni operativni program ali programe, kakor je opredeljeno v sklepu Komisije. |
|
2. Država članica lahko nadaljuje izbiranje velikega projekta v skladu s členom 114(3) in predloži obvestilo o vseh elementih iz člena 92(1)(a), skupaj s potrdilom, da je pogoj iz točke (d) odstavka (1) izpolnjen. Pregled kakovosti informacij s strani neodvisnih strokovnjakov ni potreben. |
|
3. Če Komisija z izvedbenimi akti v roku treh mesecev od datuma uradnega obvestila ni sprejela sklepa o zavrnitvi finančnega prispevka velikemu projektu, ki ga je izbrala država članica, se šteje, da je Komisija finančni prispevek velikemu projektu odobrila. Komisija zavrne finančni prispevek velikemu projekte le, če so se informacije iz odstavka (1)(d) bistveno spremenile ali če veliki projekt ni skladen z ustrezno prednostno osjo zadevnega operativnega programa ali programov. |
|
4. Uporabljajo se določbe člena 92 od (3) do (6). |
Predlog spremembe 329 Predlog uredbe Člen 93 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte. |
1. Skupni akcijski načrt je dejavnost, katere področje je opredeljeno in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje projekt ali skupino projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte. |
2. Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj. |
2. Javni izdatki, ki se dodelijo skupnemu akcijskemu načrtu, znašajo najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj. Za namene izvajanja pilotskega projekta se lahko javni odhodki, dodeljeni enemu akcijskemu načrtu za vsak operativni program zmanjšajo na 5 000 000 EUR. |
Prvi pododstavek se ne uporablja za pobudo za zaposlovanje mladih. |
Prvi pododstavek se ne uporablja za pobudo za zaposlovanje mladih. |
Predlog spremembe 330 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Skupni akcijski načrt zajema: |
Skupni akcijski načrt zajema: |
(1) analizo razvojnih potreb in ciljev, ki upravičujejo skupni akcijski načrt, ob upoštevanju ciljev operativnih programov ter, kadar je ustrezno, priporočil za posamezne države in širokih smernic gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) ter priporočil Sveta, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja v skladu s členom 148(4) Pogodbe; |
(1) analizo razvojnih potreb in ciljev, ki upravičujejo skupni akcijski načrt, ob upoštevanju ciljev operativnih programov in, kadar je to ustrezno, ustreznih priporočil za posamezne države, širših smernic gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) ter ustreznih priporočil Sveta, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja, v skladu s členom 148(4) Pogodbe; |
Predlog spremembe 331 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) stroške doseganja mejnikov, ciljev realizacij in rezultatov iz točke 2 na podlagi metod iz člena 57(4) in člena 14 Uredbe o ESS; |
(a) stroške doseganja mejnikov, ciljev učinkov in rezultatov v zvezi s točko (2) na podlagi metod iz člena 57(4) te uredbe in člena 14 Uredbe o ESS; |
(b) okvirni časovni načrt opravljanja plačil upravičencu, povezan z mejniki in cilji; |
(b) okvirni časovni načrt opravljanja plačil upravičencu, povezan z mejniki in cilji; |
(c) finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in javno podporo. |
(c) finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in javnimi izdatki. |
Predlog spremembe 332 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če Komisija v treh mesecih po predložitvi predloga za skupni akcijski načrt ugotovi, da ta ne izpolnjuje zahtev, državo članico obvesti o svojih pripombah. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne zahtevane dodatne informacije in po potrebi ustrezno spremeni skupni akcijski načrt. |
Če Komisija v dveh mesecih po predložitvi predloga skupnega akcijskega načrta ugotovi, da ta ne izpolnjuje zahtev, državi članici sporoči svoje pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne zahtevane dodatne informacije in po potrebi ustrezno spremeni skupni akcijski načrt. |
Predlog spremembe 333 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Če so bile vse pripombe ustrezno upoštevane, Komisija sprejme sklep o odobritvi skupnega akcijskega načrta najpozneje 6 mesecev potem, ko ga je država članica predložila, vendar ne pred sprejetjem zadevnih operativnih programov. |
2. Če so bile vse pripombe ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o odobritvi skupnega akcijskega načrta najpozneje štiri mesece potem, ko ga je država članica predložila, vendar ne pred sprejetjem zadevnih operativnih programov. |
Predlog spremembe 334 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Če Komisija zavrne podporo iz skladov za skupni akcijski načrt, obvesti državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2. |
4. Če Komisija z izvedbenim aktom zavrne podporo iz skladov za skupni akcijski načrt, državo članico uradno obvesti o razlogih v roku iz odstavka 2. |
Predlog spremembe 335 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni akcijski načrt, ki ni isti kot odbor za spremljanje operativnih programov. Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. |
1. Država članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni akcijski načrt, ki ni isti kot odbor za spremljanje ustreznih operativnih programov. Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno in poroča organu upravljanja. Organ upravljanja ustrezni odbor za spremljanje seznani z rezultati dela usmerjevalnega odbora in z napredkom pri izvajanju skupnega akcijskega načrta v skladu s členoma 100(1)(e) in 114(2)(a). |
Njegovo sestavo določi država članica v soglasju z organom upravljanja ob upoštevanju načela partnerstva. |
Njegovo sestavo določi država članica v dogovoru z ustreznim organom upravljanja ob upoštevanju načela partnerstva. |
Komisija lahko sodeluje pri delu usmerjevalnega odbora v svetovalni vlogi. |
Komisija lahko sodeluje pri delu usmerjevalnega odbora v svetovalni vlogi. |
Predlog spremembe 336 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Zahtevki za spremembo skupnih akcijskih načrtov, ki jih predloži država članica, so ustrezno utemeljeni. Komisija oceni upravičenost zahtevka za spremembo ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija sprejme sklep o zahtevku za spremembo najpozneje tri mesece potem, ko ga je država članica uradno predložila, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sprememba začne veljati z datumom sklepa, razen če ni v sklepu določeno drugače. |
3. Zahtevki za spremembo skupnih akcijskih načrtov, ki jih predloži država članica, so ustrezno utemeljeni. Komisija oceni upravičenost zahtevka za spremembo ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o zahtevku za spremembo najpozneje tri mesece potem, ko ga je država članica uradno predložila, če so bile morebitne pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sprememba začne veljati z datumom sklepa, razen če ni v sklepu določeno drugače. |
Predlog spremembe 337 Predlog uredbe Člen 99 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če strategija razvoja mest ali druge teritorialne strategije ali pakti, kot so opredeljeni v členu 12(1) Uredbe … [ESS], zahtevajo celostni pristop, ki vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, se ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. |
Če strategija razvoja mest ali druga teritorialna strategija ali pakt iz člena 12(1) Uredbe … [ESS] zahteva celostni pristop, ki vključuje naložbe iz ESS, ESRR ali Kohezijskega sklada v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, se ukrepi lahko izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. |
|
Ukrepi, ki se izvajajo v okviru celostne teritorialne naložbe se lahko dopolnjujejo z finančno podporo Evropskega kmetijskega sklad za razvoj podeželja ali Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. |
2. V zadevnih operativnih programih se opredelijo načrtovane celostne teritorialne naložbe in navede okvirna finančna dodelitev iz vsake prednostne osi posamezni celostni teritorialni naložbi. |
2. Če celostno teritorialno naložbo podpira ESS, ESRR ali Kohezijski sklad, je v zadevnem operativnem programu oziroma zadevnih operativnih programih opisan pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe in okvirna dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi v skladu s pravili za posamezne sklade. |
|
Kjer je celostna teritorialna naložba dopolnjena s podporo Evropskega kmetijskega sklad za razvoj podeželja ali Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, se navede okvirna finančna dodelitev, ukrepi pa so opredeljeni v ustreznih programih v skladu s pravili, ki se uporabljajo za posamezni sklad |
3. Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne teritorialne naložbe. |
3. Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne teritorialne naložbe v skladu s pravili za posamezne sklade. |
4. Država članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja operativnega programa zagotavlja ugotavljanje dejavnosti in realizacij prednostne osi, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi. |
4. Država članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja programa ali programov zagotavlja ugotavljanje dejavnosti in realizacij prednostne osi ali prednostne naloge Unije, ki prispeva k celostni teritorialni naložbi. |
(Opomba: Del 3 – Naslov II – Poglavje IV Prostorski razvoj (člen 99) je premaknjen v del 2 – Naslov II – Poglavje IIa (novo))3 | |
Predlog spremembe 338 Predlog uredbe Člen 100 – odstavek 1 - točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) ukrepe iz operativnega programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje predhodnih pogojev; |
(h) kje ob predložitvi sporazuma o partnerstvu in operativnega programa veljavni predhodni pogoji niso izpolnjeni ter napredek pri ukrepih za izpolnjevanje veljavnih predhodnih pogojev; |
Predlog spremembe 339 Predlog uredbe Člen 100 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Odbor za spremljanje preveri in odobri: |
2. Z odstopanjem od člena 43(3) odbor za spremljanje preveri in odobri: |
Predlog spremembe 340 Predlog uredbe Člen 100 – odstavek 2 - točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) načrt vrednotenja za operativni program in spremembe načrta; |
(c) načrt vrednotenja za operativni program in spremembe načrta, tudi del skupnega načrta vrednotenja na podlagi prvega stavka člena 104(1); |
Predlog spremembe 341 Predlog uredbe Člen 101 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica do 30. aprila 2016 in do 30. aprila vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 Komisiji predloži letno poročilo v skladu s členom 44(1). Poročilo, predloženo leta 2016, zajame finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetnim datumom upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013. |
1. Država članica do 31. maja 2016 in do 31. maja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 44(1). Poročilo, predloženo leta 2016, zajame finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetnim datumom upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013. |
|
1a. Za poročila, predložena 2017 in 2019, je rok iz odstavka 1 30. junij. |
2. Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o: |
2. Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o: |
(a) izvajanju operativnega programa v skladu s členom 44(2); |
(a) izvajanju operativnega programa v skladu s členom 44(2); |
(b) napredku pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter skupnih akcijskih načrtov. |
(b) napredku pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter skupnih akcijskih načrtov. |
3. V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in ocenjujejo informacije iz člena 44(3) oz. (4) ter informacije iz odstavka 2 skupaj z: |
3. V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in ocenijo informacije iz člena 44(3) oz. (4) ter informacije iz odstavka 2 skupaj z informacijami o elementih, določenih v točkah (d), (g) in (j), ki so lahko odvisne od vsebine ter ciljev operativnih programov, ter informacije o drugih elementih: |
(a) napredkom pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno s trajnostnim razvojem mest in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa; |
(a) napredkom pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno z razvojem regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi in stalnimi neugodnimi naravnimi razmerami, trajnostnim razvojem mest in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa; |
(b) napredkom pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov; |
(b) napredkom pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov; |
(c) napredkom pri izvajanju medregionalnih in nadnacionalnih ukrepov; |
(c) napredkom pri izvajanju medregionalnih in nadnacionalnih ukrepov; |
|
(ca) kjer je primerno, prispevku k makroregijskim strategijam in strategijam morskih bazenov; |
(d) napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja; |
(d) napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja; |
(e) posebnimi ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in dejavnosti; |
(e) posebnimi ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, zlasti z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in dejavnosti; |
(f) ukrepi, sprejetimi za spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu s členom 8; |
(f) ukrepi, sprejetimi za spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu s členom 8; |
(g) rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije; |
(g) rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije; |
(h) napredkom pri izvajanju ukrepov na področju socialnih inovacij, kadar je ustrezno; |
(h) napredkom pri izvajanju ukrepov na področju socialnih inovacij, kadar je ustrezno; |
(i) napredkom pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, vključno z porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno; |
(i) napredkom pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi revščina, diskriminacija ali socialna izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih in invalidih, dolgo brezposelnih osebah in mladih brez dela, vključno s porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno; |
(j) vključitvijo partnerjev v izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnega programa. |
(j) vključitvijo partnerjev v izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnega programa. |
|
Z odstopanjem in da se zagotovi skladnost med partnerskim sporazumom in poročilom o napredku države članice z največ enim operativnim programom na sklad lahko vključijo informacije v zvezi s predhodnimi pogojenostmi iz člena 44(3), informacije iz člena 44(4) in informacije iz točk (a), (b), (c) in (i) tega odstavka v poročilo o napredki namesto v letni poročili o izvajanju, predloženi 2017 in 2019 in končno poročilo, brez poseganja v člen 100 (2)(b). |
4. Letna in končna poročila o izvajanju se pripravijo po vzorcih, ki jih sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). |
4. Letna in končna poročila o izvajanju se pripravijo po vzorcih, ki jih sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). |
(Opomba: za odstavek 1a novo velja dodatno horizontalno usklajevanje za N+3.) | |
Predlog spremembe 342 Predlog uredbe Člen 102 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje: |
1. Država članica Komisiji za spremljanje vsakega operativnega programa in po prednostnih oseh do 31. januarja, 31. julija in 31 oktobra v elektronski obliki pošlje: |
(a) upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo; |
(a) upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo; |
(b) upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci pri izvajanju dejavnosti, izbranih za podporo; |
|
(c) skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja. |
(c) skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja. |
2. Podatki, ki se pošljejo 31. januarja, se razčlenijo po kategoriji ukrepov. Za to predložitev podatkov se šteje, da izpolnjuje zahtevo za predložitev finančnih podatkov iz člena 44(2). |
2. Podatki, ki se pošljejo do 31. januarja, se razčlenijo po kategoriji ukrepov. Za to predložitev podatkov se šteje, da izpolnjuje zahtevo za predložitev finančnih podatkov iz člena 44(2). |
3. V podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in do 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje finančno leto. |
3. V podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in do 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje finančno leto. |
4. Presečni datum za podatke, predložene v skladu s tem členom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve. |
4. Presečni datum za podatke, predložene v skladu s tem členom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve. |
|
4a. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne pogoje za model, ki se uporablja za predložitev finančnih podatkov Komisiji za namene spremljanja. |
(Opomba: Uvodna izjava, ki utemeljuje postopek pregleda iz odstavka 4a, se vstavi kasneje: izvedbeni akt s postopkom pregleda se sprejme pod pogojem, da se izbira tega postopka ustrezno utemelji in to v obliki uvodne izjave, ki jo pripravi predsedstvo.) | |
| |
Predlog spremembe 343 Predlog uredbe Člen 103 – točka ba (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) kjer je primerno, navedba prihodnjih ukrepov in politik Unije, potrebnih za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter izpolnjevanje prednostnih nalog Unije. |
Predlog spremembe 344 Predlog uredbe Člen 104 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja za vsak operativni program. Načrt vrednotenja se predloži na prvi seji odbora za spremljanje. Če en sam odbor za spremljanje pokriva več operativnih programov, se v načrt vrednotenja lahko vključijo vsi zadevni operativni programi. |
1. Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja za enega ali več operativnih programov. Načrt vrednotenja se predloži odboru za spremljanje najpozneje eno leto po sprejetju programa. |
2. Organi upravljanja do 31. decembra 2020 Komisiji za vsak program predložijo poročilo s povzetkom ugotovitev vrednotenj, opravljenih med programskim obdobjem, vključno z oceno glavnih realizacij in rezultatov programa. |
2. Organi upravljanja do 31. decembra 2021 Komisiji za vsak program predložijo poročilo s povzetkom ugotovitev vrednotenj, opravljenih med programskim obdobjem in glavnimi realizacijami in rezultati programa, s pripombami na posredovane informacije. |
3. Komisija izvaja naknadna vrednotenja v tesnem sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja. |
3. Komisija izvaja naknadna vrednotenja v tesnem sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja. |
Predlog spremembe 345 Predlog uredbe Člen 105 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Obveščanje in objavljanje |
Obveščanje in komunikacija |
1. Države članice in organi upravljanja so pristojni za: |
1. Države članice in organi upravljanja so pristojni za: |
|
(-a) pripravo komunikacijskih strategij; |
(a) vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih; |
(a) vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih, vključno z informacijami o časovni razporeditvi izvajanja programov in s tem povezanih procesov javnega posvetovanja; |
(b) obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov; |
(b) obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov; |
(c) obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti. |
(c) obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti. |
2. Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici. |
2. Države članice ali organi upravljanja za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v obliki preglednic, ki omogočajo razvrščanje, iskanje, izpis in primerjanje podatkov ter njihovo enostavno objavo na spletu, na primer v formatu CVS ali XML. Seznam dejavnosti je dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer je na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici. |
|
Da bi zasebni sektor, civilno družbo ali nacionalno javno upravo spodbudili k ponovni uporabi seznama dejavnosti, se lahko na spletni strani jasno navedejo veljavna pravila za izdajo dovoljenj, v skladu katerimi so zadevni podatki objavljeni. |
Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri mesece. |
Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsakih šest mesecev. |
Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi VI. |
Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi VI. |
3. Podrobna pravila v zvezi z ukrepi obveščanja in objavljanja za javnost ter ukrepi obveščanja za prosilce in upravičence so določena v Prilogi VI. |
3. Podrobna pravila v zvezi z informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi, namenjenimi javnosti, ter ukrepi informiranja za prosilce in upravičence so določena v Prilogi VI. |
4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme tehnične značilnosti ukrepov obveščanja in objavljanja za dejavnost ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. |
4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne pogoje v zvezi s tehničnimi značilnostmi informacijskih in komunikacijskih ukrepov za posamezno dejavnost ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. |
Predlog spremembe 346 Predlog uredbe Člen 106 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organ upravljanja pripravi komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov. |
1. Država članica ali organi upravljanja pripravijo komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov. Komunikacijska strategija upošteva velikost operativnega programa v skladu z načelom sorazmernosti. |
Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge VI ter letne posodobitve s podrobnostmi o načrtovanih dejavnostih obveščanja in objavljanja. |
Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge VI. |
2. O komunikacijski strategiji razpravlja in jo odobri prvi odbor za spremljanje po sprejetju operativnega programa. |
2. Komunikacijska strategija se najpozneje šest mesecev po sprejetju zadevnega operativnega programa ali programov v skladu s členom 100(2)(d) predloži v odobritev odboru za spremljanje. |
O spremembi komunikacijske strategije razpravlja in jo odobri odbor za spremljanje. |
|
|
Kadar se za več operativnih programov pripravi skupna komunikacijska strategija, ki zadeva več odborov za spremljanje, lahko države članice določijo en odbor za spremljanje, ki bo ob posvetovanju z drugimi ustreznimi odbori za spremljanje pristojen za odobritev skupne strategije in njenih morebitnih prihodnjih sprememb. |
|
Država članica ali organi upravljanja lahko med programskim obdobjem komunikacijsko strategijo po potrebi spremenijo. Organ upravljanja predloži spremenjeno komunikacijsko strategijo v odobritev odboru za spremljanje v skladu s členom 100(2)(d). |
3. Organ upravljanja najmanj enkrat letno obvesti odbor za spremljanje za vsak operativni program o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije in svoji oceni rezultatov. |
3. Brez odstopanja od odstavka 2(3) organ upravljanja v skladu s členom 100(1)(c) najmanj enkrat letno obvesti pristojni odbor ali odbore za spremljanje o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije in analizi rezultatov, pa tudi o dejavnostih informiranja in komuniciranja, ki jih načrtuje za naslednje leto. Če meni, da je primerno, odbor za spremljanje poda mnenje o dejavnostih, načrtovanih za prihodnje leto. |
Predlog spremembe 347 Predlog uredbe Člen 107 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica imenuje uradnika za obveščanje in komuniciranje za usklajevanje ukrepov obveščanja in komuniciranja v zvezi z enim ali več skladi ter o tem obvesti Komisijo. |
1. Vsaka država članica imenuje uradnika za informiranje in komuniciranje za usklajevanje ukrepov informiranja in komuniciranja v zvezi z enim ali več skladi, vključno z ustreznimi programi za evropsko teritorialno sodelovanje, ter o tem obvesti Komisijo. |
2. Uradnik za obveščanje in komuniciranje usklajuje in predseduje sestankom nacionalne komunikacijske mreže skladov, vključno z ustreznimi programi za evropsko teritorialno sodelovanje, oblikovanjem in vzdrževanjem spletne strani ali spletnega portala iz Priloge VI in obveznostjo zagotoviti pregled ukrepov komuniciranja, ki se izvajajo na nacionalni ravni. |
2. Uradnik za informiranje in komuniciranje je odgovoren za usklajevanje nacionalne komunikacijske mreže skladov, če ta obstaja, oblikovanje in vzdrževanje spletne strani ali spletnega portala iz Priloge VI in zagotavljanje pregleda informacijskih ukrepov, ki se izvajajo na ravni držav članic. |
3. Vsak organ upravljanja imenuje eno osebo, ki je odgovorna za obveščanje in komuniciranje na ravni operativnih programov, ter o tem obvesti Komisijo. |
3. Vsak organ upravljanja imenuje eno osebo, ki je odgovorna za obveščanje in komuniciranje na ravni operativnih programov, ter o tem obvesti Komisijo. Kjer je to primerno je lahko ena oseba imenovana za več operativnih programov. |
4. Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz članov, ki jih imenujejo države članice in organi upravljanja, za izmenjavo rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z izvajanjem ukrepov obveščanja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks. |
4. Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz članov, ki jih imenujejo države članice, za izmenjavo rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z izvajanjem ukrepov obveščanja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks. |
Predlog spremembe 348 Predlog uredbe Člen 108 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Tehnična pomoč na pobudo Komisije |
Tehnična pomoč na pobudo Komisije |
Skladi lahko financirajo tehnično pomoč do zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev. |
Skladi lahko v skladu z odbitki, določenimi v členu 83(3), financirajo tehnično pomoč do zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev. |
Predlog spremembe 349 Predlog uredbe Člen 109 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsak sklad lahko financira dejavnosti tehnične pomoči, ki so upravičene v okviru katerega koli drugega sklada. Znesek skladov, ki se dodeli tehnični pomoči, je omejen na 4 % skupnega zneska skladov, dodeljenega operativnim programom za vsako kategorijo regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. |
1. Znesek skladov, ki se dodeli tehnični pomoči, je omejen na 4 % skupnega zneska skladov, dodeljenega operativnim programom v državi članici za vsako kategorijo regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta, kjer je primerno. |
|
1a. Iz vsakega sklada se lahko financirajo dejavnosti tehnične pomoči, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje iz katerega koli drugega sklada. Brez poseganja v določbe odstavka 1, dodeljena sredstva za tehnično pomoč iz sklada ne presegajo 10 % vseh sredstev, ki se dodelijo iz navedenega sklada operativnim programom v državi članici za posamezne kategorije regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta, kjer je to primerno. |
|
1b. Ne glede na člen 60(1) in (2) se lahko dejavnosti tehnične pomoči izvajajo zunaj programskega območja, vendar v Uniji, pod pogojem, da so koristne za operativni program ali, če gre za operativni program tehnične pomoči, za druge zadevne programe. |
|
1c. Če se dodeljena sredstva iz strukturnih skladov iz odstavka 1 uporabijo za financiranje dejavnosti tehnične pomoči v zvezi z več kot eno kategorijo regij, se lahko izdatki, povezani s temi dejavnostmi, izvajajo v okviru prednostne osi, ki združuje različne kategorije regij, in predvidijo sorazmerno, pri čemer se dodeljena sredstva v okviru vsake kategorije regij upoštevajo kot delež skupno dodeljenih sredstev državi članici. |
|
1d. Kadar skupni znesek sredstev, ki so državi članici dodeljena v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta, znaša do ene milijarde EUR, se lahko z odstopanjem od odstavka 1 znesek, dodeljen za tehnično pomoč, poveča do 6 % ali 50 000 000 EUR. |
2. Tehnična pomoč se zagotovi v obliki financiranja prednostne osi iz enega sklada v okviru operativnega programa ali posebnega operativnega programa. |
2. Tehnična pomoč se zagotovi v obliki financiranja prednostne osi iz enega sklada v okviru operativnega programa ali posebnega operativnega programa ali obeh. |
3. Sredstva za tehnično pomoč iz sklada ne presegajo 10 % vseh sredstev, ki se dodelijo iz navedenega sklada operativnim programom v državi članici za posamezne kategorije regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. |
|
Predlog spremembe 350 Predlog uredbe Člen 110 – odstavka 3 in 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega: |
3. Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega: |
(a) 85 % za Kohezijski sklad; |
(a) 85 % za Kohezijski sklad; |
(b) 85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije; |
(b) 85 % za manj razvite regije držav članic, za najbolj oddaljene regije, vključno z dodatnim financiranjem, in za države članice, ki vključujejo eno samo regijo na ravni NUTS 2, upravičeno do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014; |
(c) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014; |
(c) 80 % za regije v prehodu in za regije, ki so bile upravičene do financiranja v okviru prehodne podpore v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006; |
(d) 75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27; |
|
(e) 60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d); |
|
(f) 50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d). |
(f) 50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (c). |
Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 75 %. |
Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 85 %. |
4. Stopnja sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev v skladu s členom 84(1)(e) ne presega 50 %. |
4. Stopnja sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev za regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, ne bo presegala 50 %. |
Enaka stopnja sofinanciranja se uporablja za dodatno dodeljena sredstva v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o ETS]. |
|
Predlog spremembe 351 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Najvišja stopnja sofinanciranja iz odstavka 3 na ravni prednostne osi se zviša za deset odstotnih točk, kadar se prednostna os v celoti izvaja s finančnimi instrumenti ali lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost. |
5. Najvišja stopnja sofinanciranja iz odstavka 3 na ravni prednostne osi se zviša za največ deset odstotnih točk, kadar se prednostna os v celoti izvaja s finančnimi instrumenti ali teritorialnimi instrumenti, ki podpirajo lokalni razvoj (celostna teritorialna naložba, skupni akcijski načrt ali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). |
Predlog spremembe 352 Predlog uredbe Člen 111 - točka 3a novo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) vključitev najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU; |
Predlog spremembe 353 Predlog uredbe Člen 111 - točka 4 - podtočka ca novo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) regije, ki so izpostavljene hudi demografski ranljivosti. |
Predlog spremembe 354 Predlog uredbe Člen 112 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Odgovornosti držav članic |
Odgovornosti držav članic |
1. Države članice zagotovijo vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za operativne programe v skladu s členoma 62 in 63. |
1. Države članice zagotovijo vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za operativne programe v skladu s členoma 62 in 63. |
2. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov. |
2. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O nepravilnostih, ki presegajo 10 000 EUR v obliki prispevkov iz skladov, obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o pomembnem napredku v zadevnih upravnih in pravnih postopkov. |
|
Države članice Komisije o nepravilnostih ne obvestijo v naslednjih primerih: |
|
(a) kadar je edini vidik nepravilnosti celotna ali delna neizvedba dejavnosti, vključene v sofinanciran operativni program, zaradi stečaja upravičenca; |
|
(b) kadar jih upravičenec sporoči organu za upravljanje ali organu za potrjevanje prostovoljno, preden jih ta odkrijeta, pred plačilom javnega prispevka ali po njem; |
|
(c) kadar jih odkrije in popravi organ za upravljanje ali organ za potrjevanje pred vključitvijo zadevnih izdatkov v izkaz o izdatkih, predložen Komisiji. |
|
V vseh drugih primerih, zlasti pred stečajem, ali v primerih domnevne goljufije, se o odkritih nepravilnostih in povezanih preventivnih in popravnih ukrepih poroča Komisiji. |
Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije. |
Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije. Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti, ne presega 250 EUR v obliki prispevkov iz skladov. |
Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 142 sprejme natančna pravila o obveznostih držav članic iz tega odstavka. |
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142, s katerimi sprejme dodatna natančna pravila o merilih za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, podatkih, ki jih je treba zagotoviti, ter o pogojih in postopkih, ki se uporabljajo pri določanju, ali morajo države članice povrniti neizterljive zneske. |
|
Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2), s katerimi določi pogostost in obliko poročanja. |
3. Države članice zagotovijo, da je najpozneje do 31. decembra 2014 vse izmenjave informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi mogoče izvesti izključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov. |
3. Države članice zagotovijo, da je najpozneje do 31. decembra 2015 vse izmenjave informacij med upravičenci in organom upravljanja, organom za potrjevanje, revizijskim organom in posredniškimi organi mogoče izvesti s sistemi elektronske izmenjave podatkov. |
Sistemi olajšajo interoperabilnost z okviri Unije in nacionalnimi okviri ter omogočajo, da upravičenci samo enkrat predložijo informacije iz prvega pododstavka. |
Sistemi olajšajo interoperabilnost z okviri Unije in nacionalnimi okviri ter omogočajo, da upravičenci samo enkrat predložijo informacije iz prvega pododstavka. |
Komisija z izvedbenimi akti sprejme natančna pravila glede izmenjave informacij iz tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). |
Komisija z izvedbenimi akti sprejme natančna pravila glede izmenjave informacij iz tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). |
Prvi, drugi in tretji pododstavek ne veljajo za ESPR. |
Prvi, drugi in tretji pododstavek ne veljajo za ESPR. |
Predlog spremembe 355 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica kot organ upravljanja vsakega operativnega programa imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo. Isti javni organ ali telo se lahko imenuje kot organ upravljanja več kot enega operativnega programa. |
1. Država članica kot organ upravljanja vsakega operativnega programa imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo ali zasebno telo. Isti organ upravljanja se lahko imenuje za več kot en operativni program. |
Predlog spremembe 356 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Država članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, ki opravlja tudi naloge organa za potrjevanje. |
3. Država članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, ki je javni organ ali telo, da opravlja tudi naloge organa za potrjevanje. |
Predlog spremembe 357 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta in ESPR so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa. Vendar pri operativnih programih, pri katerih skupni znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR ali pri katerih skupni znesek podpore iz ESPR presega 100 00 00 EUR, revizijski organ ne sme biti del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja. |
5. Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta in ESPR so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa. Pri operativnih programih, pri katerih skupni znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR ali pri katerih skupni znesek podpore iz ESPR presega 100 000 000 EUR, je lahko revizijski organ del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja, če je Komisija v skladu z veljavnimi določbami za predhodno programsko obdobje obvestila države članice o svoji odločitvi, da se lahko zlasti opre na svoje revizijsko mnenje, ali če je na podlagi izkušenj iz predhodnega programskega obdobja prepričana, da sta institucionalna organiziranost in odgovornost revizijskega organa zadostno jamstvo za njegovo funkcionalno neodvisnost in zanesljivost. |
Predlog spremembe 358 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7a. Države članice lahko na lastno pobudo imenujejo usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, usklajevanje dejavnosti drugih zadevnih imenovanih organov in spodbujanje usklajene uporabe pravil Unije. |
Predlog spremembe 359 Predlog uredbe Člen 113 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 113a |
|
Postopek za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje |
|
1. Preden država članica Komisiji predloži prvi zahtevek za vmesno plačilo, Komisijo obvesti o datumu in obliki imenovanja organa upravljanja in po potrebi organa za potrjevanje, ki se izvede na ustrezni ravni. |
|
2. Imenovanje iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organi izpolnjujejo merila v zvezi z notranjim nadzorom, obvladovanjem tveganj, nadzornimi dejavnostmi in spremljanjem iz Priloge XX. Neodvisni revizijski organ je revizijski organ ali druga oseba javnega ali zasebnega prava s potrebnimi revizijskimi zmogljivostmi, ki je neodvisna od organa upravljanja in, kjer je to ustrezno, od organa za potrjevanje, in ki svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Kadar neodvisni revizijski organ ugotovi, da je del sistema upravljanja in nadzora, ki zadeva organ upravljanja ali organ za potrjevanje, v bistvu enak kot za predhodno programsko obdobje in da na podlagi revizije, opravljene v skladu z zadevnimi določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, obstajajo dokazi o njegovem učinkovitem delovanju v navedenem obdobju, lahko brez dodatne revizije sklene, da so zadevna merila izpolnjena. |
|
3. Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR, lahko Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila o imenovanju iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa iz odstavka 2 ter opis nalog in postopkov, vzpostavljenih za organ upravljanja ali, kjer je primerno, organ za potrjevanje. Komisija na podlagi svoje ocene tveganja odloči, ali bo zahtevala te dokumente, pri tem pa upošteva informacije o bistvenih spremembah nalog in postopkov organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa za potrjevanje v primerjavi z nalogami in postopki, določenimi za predhodno programsko obdobje, ter zadevne dokaze o njunem učinkovitem delovanju. |
|
Komisija lahko v dveh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe. |
|
Brez poseganja v uporabo člena 74 preučitev teh dokumentov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila. |
|
4. Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR in so se naloge in postopki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa za potrjevanje bistveno spremenili v primerjavi z nalogami in postopki, določenimi za predhodno programsko obdobje, lahko država članica na lastno pobudo v dveh mesecih po prejemu obvestila o imenovanju iz odstavka 1 Komisiji predloži dokumente iz odstavka 3. Komisija v treh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe nanje. |
|
5. Kadar iz obstoječih rezultatov revizije in nadzora izhaja, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, država članica na ustrezni ravni glede na resnost problema določi preizkusno obdobje, v katerem se sprejme potrebni sanacijski ukrep. |
|
Kadar imenovani organ ne izvede zahtevanega sanacijskega ukrepa v preizkusnem obdobju, ki ga je določila država članica, država članica na ustrezni ravni prekliče njegovo imenovanje. |
|
Država članica nemudoma obvesti Komisijo o tem, da je imenovani organ na preizkusu in ji predloži informacije o zadevnem preizkusnem obdobju, o zaključku preizkusnega obdobja zaradi izvedbe sanacijskih ukrepov in preklicu imenovanja organa. Brez poseganja v uporabo člena 74 obvestilo o tem, da je država članica za imenovani organ določila preizkusno obdobje, ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila. |
|
6. Kadar se imenovanje organa upravljanja ali organa za potrjevanje prekliče, država članica v skladu s postopkom iz odstavka 2 imenuje nov organ, ki bo po imenovanju prevzel naloge organa upravljanja ali organa za potrjevanje, in o tem obvesti Komisijo. |
|
7. Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne pogoje za vzorec poročila in mnenja neodvisnega revizijskega organa ter opis nalog in postopkov, določenih za organ upravljanja ali, kjer je primerno, organ za potrjevanje. |
Predlog spremembe 360 Predlog uredbe Člen 114 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja: |
2. Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja: |
(a) podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki; |
(a) podpira delo odbora za spremljanje iz člena 41 in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki; |
(b) pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter ji |