POROČILO o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod

22.7.2013 - (2013/2045(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Joanna Katarzyna Skrzydlewska

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 85 KB)
• 001-001 (DOC - 289 KB)
• 002-002 (PDF - 112 KB)
• 002-002 (DOC - 119 KB)
• 003-003 (PDF - 134 KB)
• 003-003 (DOC - 133 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod

(2013/2045(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM (2011)0933) ter svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade[2] in svojega vprašanja Komisiji za ustni odgovor o omenjeni pobudi[3],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju pobude Priložnosti za mlade (COM(2012)0727),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o pobudi Mladi in mobilnost (COM(2010)0478),         

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, sprejetih 17. junija 2011 v Luxembourgu,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o pobudi za zaposlovanje mladih z dne 7. februarja 2013,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom „K okviru za kakovost pripravništev. Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji na ravni EU v skladu s členom 154 PDEU‟ (COM(2012)0728),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade (COM(2012)0729),

–   ob upoštevanju poročila Eurofonda z dne 13. junija 2012 z naslovom „Youth Guarantee: Experiences from Finland and Sweden‟ (Jamstvo za mlade: izkušnje Finske in Švedske),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade[4],

–   ob upoštevanju političnega dogovora, doseženega v Svetu, z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2009 z naslovom „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade‟ (COM(2009)0200),

–   ob upoštevanju predloga za spremembo predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607),

–   ob upoštevanju izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 z naslovom „Za konsolidacijo, ki bo pospeševala rast, in za rast, ki bo ustvarjala delovna mesta“,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2010 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010-2020[5],

–   ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za prakse in vajeništvo, ki jo je razvil Evropski forum mladih skupaj s socialnimi partnerji in drugimi deležniki,

–   ob upoštevanju poročila Eurofonda z dne 22. oktobra 2012 z naslovom „NEETs: young people not in employment, education or training: characteristics, costs and policy responses in Europe‟ (NEET: Mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi)[6],

–   ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 21. decembra 2012 z naslovom „Effectiveness of policy measures to increase the employment participation of young people“ (Učinkovitost ukrepov za povečanje zaposlenosti mladih)[7],

–   ob upoštevanju poročila Eurofonda z dne 29. aprila 2011 z naslovom „Pomoč mladim delavcem med krizo: prispevki socialnih partnerjev in javnih organov‟[8],

–   ob upoštevanju svojega poročila o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela ter zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo v EU (2012/2131(INI)),

–   ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 7. februarja 2012 z naslovom „Recent policy developments related to those not in employment, education and training (NEETs )“ (Novejši razvoj politike v zvezi z mladimi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET))[9],

–   ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 15. januarja 2013 z naslovom „Active inclusion of young people with disabilities or health problems“ (Aktivno vključevanje mladih z zdravstvenimi težavami ali mladih invalidnih oseb)[10],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0275/2013),

A.  ker je bilo junija 2013 23,5 % aktivnih mladih brez zaposlitve, pri čemer se stopnja giblje od 10 % ali manj v Avstriji in Nemčiji do več kot 64,2 % v Grčiji in Španiji, kar kaže na izrazite geografske razlike znotraj držav članic in med njimi; ker najnovejši podatki in napovedi kažejo, da se položaj, s katerim se soočajo mladi v nekaterih državah članicah, še naprej slabša;

B.   ker brezposelnost žensk, mlajših od 25 let, še naprej narašča in se je z 18,8 % leta 2009 povečala na 22,1 % leta 2012, po zadnjih razpoložljivih podatkih pa naj bi znašala 22,9 %; ker se vedno bolj širijo obup, samoizključevanje in odtujenost od dela; ker se mlade ženske še vedno soočajo s slabšimi razmerami na trgu dela kot mladi moški in ker se tako izgubi veliko potenciala za gospodarsko rast v Evropi, saj je znanje visokokvalificiranih žensk premalo izkoriščeno;

C.  ker leta 2011 7,5 milijona mladih v starosti od 15 do 24 let in 6,5 milijona mladih v starosti od 25 do 29 let ni bilo zaposlenih in se niso izobraževali ali usposabljali (skupina NEET), med njimi tudi pripadniki ranljivih skupin, kar lahko ima resne osebne in družbene posledice, kot so negotove prihodnje možnosti zaposlitve, revščina in socialna izključenost ali celo psihične in telesne disfunkcije; ker je verjetno, da se bodo te težave v bližnji prihodnosti še povečale in bodo imele hude finančne posledice za sisteme socialne varnosti v državah članicah;

D.  ker so zaradi 14 milijonov mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, potrebna precej večja prizadevanja držav članic in evropskih institucij za ponovno vključitev mladih na trg dela; ker imajo mladi v Evropi različne potrebe, zaradi česar morajo biti ukrepi prilagojeni potrebam posamezne skupine mladih in, če je mogoče, vključevati tudi politike osebnega ocenjevanja;

E.   ker so bile leta 2011 gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU[11]; ker ta številka daleč presega ocenjenih 10 milijard EUR, potrebnih za ustvarjanje 2 milijonov novih delovnih mest za mlade[12]; ker to predstavlja resno in dolgoročno družbeno in gospodarsko breme za celotno EU;

F.  ker brezposelnost mladih pomembno prispeva k hitremu naraščanju preseljevanja, ki poteka v mnogih državah članicah; ker sta mobilnost in preseljevanje zelo redko prostovoljna, temveč nujna;

G.  ker so v EU potrebne velike naložbe za ustvarjanje rasti in delovnih mest ter okrepitev povpraševanja na notranjem trgu; ker je za precejšnje izboljšanje kratkoročnih gospodarskih razmer in položaja na trgih dela držav članic potreben naložbeni sveženj v višini 2 % BDP EU; ker bi ta ukrep v prvi vrsti koristil mladim, ki jih je kriza najbolj prizadela;

H.  ker so mladi med gospodarskimi krizami še posebej prikrajšani, bolj kot večina drugih skupin; ker je pričakovati, da se bo sedanja brezposelnost za mnoge mlade spremenila v dolgotrajno brezposelnost, kar pomeni veliko večje tveganje socialne izključenosti; ker ima to zaskrbljujoče posledice za mlade posameznike, jim zmanjšuje samozavest, onemogoča uresničevanje ambicij, zmanjšuje njihove prihodke in karierne obete ter odmika možnosti za vstop v samostojno odraslo življenje, vključno z ustvarjanjem družine, posledično pa tudi za družbo, saj kratkoročno in dolgoročno negativno vpliva na družbeno, gospodarsko in demografsko stanje v Evropi, obenem pa povečuje tveganje za revščino v starosti zaradi nezmožnosti plačevanja socialnih prispevkov v času delovnega življenja;

I.    ker člen 13 Pogodbe ES izrecno pooblašča Skupnost za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; ker so mlade ženske pri vstopanju na trg dela kljub Direktivi 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu še vedno diskriminirane glede na starost in spol;

J.    ker je kljub visoki splošni ravni brezposelnosti mladih v EU približno 4 milijone delovnih mest[13], ki so zaradi neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem prosta; ker je na nekaterih področjih, kot so IKT ter raziskave in razvoj, trajno in naraščajoče povpraševanje po visoko usposobljenem osebju, ponudbe pa ni;

K.  ker je za izvajanje jamstva za mlade Mednarodna organizacija dela predlagala proračun v vrednosti 21 milijard EUR, kar je 0,5 % celotne potrošnje evroobmočja;

L.   ker se je EU v okviru strategije Evropa 2020 zavezala k dvigu ravni izobrazbe, zmanjšanju stopnje osipa v šolah na manj kot 10 % do leta 2020 in povečanju deleža 30- do 34-letnikov, ki zaključijo terciarno ali enakovredno izobraževanje, na vsaj 40 % ter povečanju deleža zaposlenosti 20- do 64-letnikov na 75 %;

M.  ker se je v krizi zlasti pri mladih povečalo število negotovih delovnih razmerij in ker pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delo s skrajšanim delovnim časom in neplačano delo pogosto nadomeščajo veliko število delovnih mest za polni delovni čas;

N.  ker morajo mladi vedno pogosteje opravljati tako neplačana kot plačana pripravništva in ker ima to diskriminatoren učinek na tiste v slabšem finančnem položaju; ker je treba izkoriščanje pripravnikov kot poceni delovne sile prepoznati kot problem in je zato treba opredeliti okvir kvalitativnih meril za pripravništva;

O.  ker so mikro, mala in srednja podjetja, ki so gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest ter doseganja ciljev strategije Evropa 2020, zaradi gospodarske krize ukinila več kot 3,5 milijona delovnih mest in znatno zmanjšala zaposlovanje, pri čemer je zapiranje delovnih mest prizadelo vse delavce, najbolj pa mlade;

P.   ker imajo mladi pravico do kakovostne zaposlitve v skladu s svojim znanjem in spretnostmi; ker je taka zaposlitev nadvse pomembna za dostojanstvo in neodvisnost mladih v Evropi;

Q.  ker gospodarska kriza, ki je postala vidna leta 2008, negativno vpliva na povpraševanje in ponudbo na trgu dela, kar močno povečuje negotovost v zvezi z možnostmi za zaposlitev in vse brezposelne sili v boljšo informiranost o možnostih zaposlitve; ker izobraževanje, usposabljanje ter razvijanje znanj in spretnosti večini skupin prikrajšanih oseb, vključno z mladimi invalidi, velikokrat niso dostopni;

R.   ker so se dualni izobraževalni sistemi in študiji, ki združujejo poučevanje v učilnici in poklicno usposabljanje in so uveljavljeni v številnh državah članicah, zaradi poudarka na praktičnih znanjih in spretnostih v krizi izkazali za učinkovite; ker je Komisija večkrat poudarila, da lahko učinkoviti dualni izobraževalni sistemi stalno zagotavljajo kvalificirano delovno silo in nižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi;

S.   ker je prehod z izobraževanja na trg dela odločilen trenutek v življenju mladih, ki pomembno vpliva na njihove prihodnje možnosti za kariero, življenjski dohodek in dolgoročen socialni položaj; ker je v tem okviru izobraževalna politika del politike trga dela;

T.   ker gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, negativno vpliva na povpraševanje in ponudbo na trgu dela, kar močno povečuje negotovost v zvezi z možnostmi za zaposlitev in zaradi česar je obravnavanje naložb držav članic v ustvarjanje delovnih mest, usposabljanje in izobraževanje bistveno; ker lahko posledice krize vključujejo tudi porast družbenih konfliktov in nemirov;

U.  ker imajo zavodi za zaposlovanje osrednjo vlogo na trgu dela in morajo zato izpolnjevati visoke standarde kakovosti, ki jih morajo preverjati pristojni organi; ker morajo ti standardi kakovosti in njihovo preverjanje v enaki meri veljati za javne in zasebne zavode za zaposlovanje;

V.  ker utegne biti del rešitve za brezposelnost razvijanje visokokakovostnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja z visokokvalificiranimi učitelji in vodji usposabljanj, inovativnimi učnimi metodami, visokokakovostno infrastrukturo in zmogljivostmi, visoko ustreznostjo glede na trg dela ter omogočanjem poti do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja;

W. ker je med zaposlenimi za določen čas 40 % mladih, obenem pa predstavljajo le 13 % vseh zaposlenih, in ker se vsak peti boji izgubiti službo;

X. ker je v nekaterih državah članicah opaziti vse večjo vrzel med znanji in spretnostmi diplomantov ter znanji in spretnostmi, ki jih zahteva trg dela;

Y.  ker se potrebe na trgu dela ne bi smele upoštevati na škodo pridobivanja čim širšega začetnega znanja, saj je prav to najboljše zagotovilo za zmožnost prilagajanja otrok nihanjem na trgu dela in nepredvidljivim dogodkom v življenju; ker večina študij dokazuje, da je kakovostno izobraževanje od prvih let šolanja pomembno za preprečevanje zgodnjega osipa in čim boljše vključevanje otrok iz najbolj prikrajšanih socialnih okolij v šolo;

Z.   ker odprti izobraževalni viri izboljšajo kakovost, dostopnost in enakost izobraževanja ter omogočajo interaktiven, ustvarjalen, prožen in posamezniku prilagojen učni proces z uporabo IKT in novih tehnologij; ker odprto izobraževanje krepi trajnostno zaposljivost, saj spodbuja vseživljenjsko učenje;

AA. ker se šolski učitelji in univerzitetni profesorji srečujejo z izjemnimi izzivi hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarskega okolja, kar zahteva razvoj novih znanj in veščin, inovativnih pristopov in sodobnih metod poučevanja, saj so to ključni dejavniki za uspešno izobraževanje in zaposljivost mladih;

AB. ker je 60 % diplomantov žensk, vendar pogosto opravljajo dela, za katera se zahteva nižja usposobljenost ali so slabše plačana; ker na mlade ženske vplivajo tudi razlike med spoloma pri zaposlovanju in na drugih področjih, posledica česar je razlika v plačilu (zdaj znaša 16,2 %), pa tudi razlika v pokojnini;

AC. ker prožnost in negotovost bolj vplivata na zaposlitev žensk kot moških: ker je bilo v tretjem četrtletju 2012 med zaposlenimi za krajši delovni čas, starimi od 15 do 24 let, približno 60 % žensk, med zaposlenimi za določen čas v isti starostni skupini in s terciarno izobrazbo (z diplomo ali podiplomsko izobrazbo), pa je bilo 64 % žensk;

AD. ker so mlade ženske pri vstopanju na trg dela kljub členu 19 PDEU, Direktivi 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 in Direktivi 2006/54/ES z dne 5. julija 2006 še vedno diskriminirane na podlagi starosti in spola; ker ženske iz ranljivih družbenih skupin, vključno z etničnimi manjšinami, težje dostopajo do uradnega trga dela;

AE. ker materinstvo pogosto ovira mlade matere pri dostopu do trga dela in torej prispeva k večanju razlik med spoloma na področju zaposlovanja;

AF. ker je treba ukrepe za zaposlovanje mladih vključiti v dosledno ter v prihodnost in naložbe usmerjeno makroekonomsko strategijo, ki lahko zagotavlja pogoje za ustvarjanje trajnih delovnih mest za 21. stoletje in uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlovanje;

1.   poudarja, da bi morali biti ukrepi politik EU za povečevanje zaposlovanja mladih usklajeni in se med seboj krepiti ter se zlasti osredotočiti na visokokakovostno (poklicno) izobraževanje, usposabljanje in zagotavljanje delovnih izkušenj in tako mladim omogočiti kakovostno zaposlitev; poudarja, da lahko priložnosti za pravično plačano pripravništvo in prostovoljne dejavnosti v javnem interesu mladim omogočijo, da opravljajo družbeno koristne dejavnosti in pridobivajo delovne izkušnje;

2.   obžaluje, da sedanji krizni ukrepi, usmerjeni v zmanjševanje javne porabe, v državah v krizi že kažejo neposreden negativen vpliv na mlade zaradi krčenja sredstev za izobraževanje, ustvarjanje delovnih mest in podporne storitve;

3.   poudarja, da mladi brezposelni izhajajo iz veliko različnih skupin ter jih je zato treba razvrščati po njihovih potrebah in sposobnostih, da bi izvajanje sprejetih ukrepov imelo koristnejše učinke; meni, da je treba prepoznati ključne kompetence, ki bodo tem mladim omogočile hitrejši vstop na trg dela na trajnejši in bolj trajnostni osnovi; verjame, da bi bilo treba posvetiti pozornost zlasti tistim mladim, ki nimajo kvalifikacij in niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo;

4.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami, ki imajo več kot 25-odstotno brezposelnost mladih v regijah, razvije enoletni načrt pomoči za obravnavo brezposelnosti mladih z ustvarjanjem delovnih mest za vsaj 10 % prizadetih mladih;

5.   poudarja potrebo po aktivni, celostni in vključujoči politiki trga dela s ciljem ustvarjanja delovnih mest in posebnimi ukrepi za mlade, da bi se na eni strani izognili zapravljanju razpoložljivih sredstev, na drugi pa zmanjšali brezposelnost mladih, namesto da se ta samo „reciklira‟; poziva države članice, naj preverijo uresničljivost primerov dobre prakse iz drugih držav članic na svojem trgu dela in določijo ustrezne ukrepe za spopadanje z brezposelnostjo mladih; poudarja dobre izkušnje iz držav, ki imajo sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja in dualne izobraževalne sisteme, pri izboljšanju prehoda iz izobraževanja na delovno mesto in premostitev vrzeli med znanji in spretnostmi, pridobljenimi z usposabljanjem, in potrebami trga dela; poudarja, da je naloga Komisije, da ta prizadevanja aktivno podpre, in jo poziva, naj redno poroča o prizadevanjih držav članic za reformo sistema poklicnega izobraževanja; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, pri katerih je tveganje socialne izključenosti visoko, vključno z mladimi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo;

6.   poziva Komisijo, naj zbere zgodbe o uspehu na področju izobraževanja mladih in v obliki priročnika z njimi seznani druge države članice;

7.   poziva Komisijo, naj vsako leto predloži poročilo o reformah izobraževalnih sistemov v državah članicah in tako zagotovi strukturiran dolgoročni prispevek k izboljšanju zaposljivosti mladih;

8.   poziva Komisijo, naj pripravi kvalitativne smernice za sodoben sistem dualnega izobraževanja, podprte s seznamom široko opredeljenih glavnih neakademskih poklicev v Evropi;

9.   poudarja pomen boljših standardov kakovosti v visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju; poudarja tudi pomen učenja jezikov v šolah ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

10. poudarja, da je vključevanje vseh deležnikov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, vključno s socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje, organi na področju izobraževanja in usposabljanja, posameznimi delodajalci, nevladnimi organizacijami ter zlasti študentskimi in mladinskimi organizacijami, bistveno za uspešno oblikovanje, izvajanje in spremljanje različnih ukrepov za spodbujanje celovitega zaposlovanja in zaposljivosti mladih; poudarja, da morajo biti ukrepi za spodbujanje kakovostnega trajnega zaposlovanja mladih prilagodljivi, da bi lahko zadovoljili potrebe na trgu dela, ki se nenehno spreminjajo; opozarja na potrebo po prožnih in hkrati zanesljivih politikah ponovnega vključevanja ter sodobnih sistemih socialne varnosti; poudarja, da je zgodnje karierno usmerjanje mladih še pred dokončanim srednješolskim izobraževanjem še posebej dragoceno, saj od staršev in šol zahteva, da so bolj učinkoviti pri pomoči in svetovanju učencem pri izbiri izobraževanja, nato pa poklicne poti;

11. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za dajanje prednosti področjem znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike v svojih izobraževalnih programih, da bi lahko zadostile pričakovanemu prihodnjemu razvoju dogodkov na trgu dela;

12. poudarja, da imajo kolektivna pogajanja bistveno vlogo pri spodbujanju in izboljševanju delovnih pogojev za mlade delavce;

13. priznava, da je vlaganje v prava znanja in spretnosti pomemben dejavnik, ki državam članicam pomaga uvajati inovacije in ponovno pridobiti konkurenčnost;

14. poziva države članice, naj priznajo nove izzive hitro spreminjajočega se globalnega gospodarskega okolja, s katerimi se soočajo šolski učitelji in univerzitetni profesorji; ugotavlja, da je ključni dejavnik za uspešno izobraževanje mladih in možnosti za zaposlitev razvijanje novih znanj in spretnosti ter nabora kompetenc, inovativnih pristopov ter sodobnih metod poučevanja in učenja;

15. poziva države članice, naj prek izobraževanja, civilne družbe in kakovostnih pobud za mlade spodbujajo mlade, zlasti ženske, k sodelovanju v demokratičnem življenju in jih pri tem podpirajo, ter naj uporabijo obstoječa in nova orodja za prispevanje k razvoju politik, kar bo okrepilo razvoj, blaginjo in socialno vključevanje mladih;

16. je močno zaskrbljen zaradi krčenja proračunskih sredstev v državah članicah na področju izobraževanja, usposabljanja in ukrepov za mlade, kar lahko povzroči izključenost mladih iz izobraževanja in zaposlitve, ter opozarja, da so proračunska sredstva, namenjena izobraževanju in usposabljanju, nujna in neprecenljiva naložba v prihodnost;

17. si želi več poklicnega izobraževanja in usposabljanja za učitelje, zlasti na področju sodobnih učnih metod in uporabe novih tehnologij; poudarja, da se vseživljenjsko učenje začenja v zgodnjem otroštvu in da je treba zlasti znanje jezikov spodbujati na prijeten način;

18. poudarja pomembno vlogo predlagane sheme EU za študentska posojila za redni magistrski študij za študente iz EU in tretjih držav, da bi še bolj olajšali mobilnost mladih in pripomogli k večrazsežnostnemu razvrščanju univerz;

19. meni, da bi bilo treba v okviru celostnih strategij teritorialnega razvoja upoštevati lokalne potrebe in teritorialne posebnosti, kar bi omogočilo opredelitev delovnih mest, zlasti v inovativnih sektorjih, kot so zeleni segmenti in socialna podjetja;

20. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj določijo celostne strategije teritorialnega razvoja, vključno s komponentami usposabljanja in zaposlovanja, pri čemer naj najprej sprejmejo ukrepe za preprečevanje osipa, in ustvarjajo poti za zaposlovanje mladih;

21. priznava posebno težke razmere v nekaterih regijah, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 %; pozdravlja dejstvo, da se bo podpora EU zaposlovanju mladih še okrepila s predlagano pobudo EU za zaposlovanje mladih s proračunom v višini največ 8 milijard EUR za obdobje sedmih let (2014–2020); hkrati poudarja, da so po mnenju Mednarodne organizacije dela za učinkovito izvajanje evropskega jamstva za mlade v evroobmočju potrebna sredstva v višini 21 milijard EUR; je tudi sam mnenja, da bi si bilo treba prednostno prizadevati za posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna sredstva ESS že v začetni fazi;

22. poudarja, da je treba za odpravo brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti mladih ukrepati takoj; poleg tega poudarja, da je treba mladim zagotoviti dolgoročna, trajna in visokokakovostna delovna mesta;

23. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se nacionalna zakonodaja v zvezi z mladimi in še posebej nacionalna zakonodaja, ki temelji na direktivi o enakopravnosti pri zaposlovanju (2000/78/ES), ne bo uporabljala za diskriminacijo mladih zaposlenih pri dostopu do socialnovarstvenih prejemkov; meni, da si je treba bistveno bolj prizadevati za zagotovitev, da se bodo tako zaposleni kot tudi delodajalci zavedali svojih pravic in obveznosti v okviru te zakonodaje;

24. poziva države članice, naj posodobijo svoje regionalne razvojne strategije, da bodo odražale ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, vključno z zaposlovanjem mladih;

25. pozdravlja sklep Sveta EPSCO z dne 28. februarja 2013 o strinjanju s priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade in države članice poziva, naj ambiciozno pristopijo k njegovemu izvajanju na nacionalni ravni; poziva k razširitvi ciljne skupine na mlade, mlajše od 30 let, vključno z diplomanti in osipniki; poudarja, da bo uspeh tega ukrepa v veliki meri odvisen od širokega nabora politik in okvirnih pogojev, kot so ustrezno vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, infrastrukturo in zmogljivosti zavodov za zaposlovanje, razpoložljiva dodiplomska in podiplomska mesta, kakovostna vajeništva in pripravništva in splošne politike, ki vodijo v ustvarjanje delovnih mest; poziva k ustreznemu nadaljnjemu ukrepanju prek nacionalnih programov reform v državah članicah in v okviru evropskega semestra, da bi olajšali spremljanje, ocenjevanje in nenehno izboljševanje jamstva; poudarja, da bi bilo treba jamstva za mlade vključiti v širši okvir aktivnih politik trga dela;

26. obvešča države članice, da namerava Evropski parlament skrbno spremljati vse dejavnosti držav članic za uresničevanje jamstva za mlade, in poziva mladinske organizacije, naj ga redno obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic;

27. poziva nacionalne parlamente, naj skupaj z mladinskimi organizacijami od svojih vlad zahtevajo odgovornost za doseganje rezultatov v okviru jamstva za mlade in zagotovijo, da se sprejmejo resni ukrepi za zagotavljanje, da bo vsak mlad človek (brezposeln ali tak, ki je končal formalno izobraževanje) v štirih mesecih dobil kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali pripravništvo;

28. poudarja, da prizadevanja za izvajanje jamstva za mlade in njegovo financiranje ne bi smela odvračati od strukturnih prizadevanj in reform, s katerimi je treba v nekaterih državah prilagoditi izobraževalne sisteme in trge dela izzivom prihodnosti;

29. poziva Komisijo, naj v vseh svojih programih zagotovi ukrepe, katerih namen bo zlasti preprečevati brezposelnost med mladimi, in sicer na podlagi celovitega globalnega pristopa, skladnega s pobudo „Mladi in mobilnost“, ki je ena od glavnih pobud v okviru strategije Evropa 2020;

30. opozarja Komisijo in države članice na zavezo, ki so jo sprejele v okviru ciljev strategije Evropa 2020, za 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških, ter opozarja, da bi lahko sedanja raven brezposelnosti med mladimi zunaj trga dela pustila celo generacijo žensk, s čimer bi povečala njihovo nevidnost in ranljivost;

31. poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in javno objavljajo vse podatke o politikah za preprečevanje brezposelnosti med mladimi (med katerimi je izvajanje jamstva za mlade) in pripravijo regionalne statistične podatke za različne države članice ter naj bodo posebej pozorne na enakost spolov;

32. spodbuja države članice, naj razvijejo jasne standarde in kazalnike kakovosti v zvezi z razvojem nacionalnih programov jamstva za mlade in povečajo svojo podporo akterjem, ki imajo ključno vlogo pri njihovem izvajanju, kot so nacionalni socialni partnerji, lokalni in regionalni organi, zavodi za zaposlovanje in organi na področju izobraževanja in usposabljanja; poziva k olajšanju izvajanja jamstva za mlade prek finančnih pobud, vključno s pobudami na področju javnega naročanja, in financiranja usposabljanja na delovnem mestu, kar bo podjetjem pomagalo zagotavljati visokokakovostno in trajno zaposlitev ter ponudbo usposabljanj, ki bo pomenila učinkovito in ciljno usmerjeno naložbo v potencial mladih; poudarja, da imajo podjetja posebno odgovornost pri zagotavljanju take ponudbe;

33. poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z deležniki, ki se ukvarjajo z mladimi, in Parlamentom razvijejo akcijski načrt za zaposlovanje mladih, v katerem bodo opredelile kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe; obžaluje, da so v sedanji razpravi dolgoročni ukrepi predstavljeni kot kratkoročne rešitve; poudarja, da bi se bilo treba kratkoročno osredotočiti na takojšnjo ublažitev krize za posameznike znotraj in zunaj trga dela, zlasti pa na zagotavljanje dohodka za življenje in možnosti na trgu dela; poudarja, da je vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, v ustvarjanje delovnih mest in v programe vajeništva ter pobude, usmerjene v delodajalce, pretežno srednjeročen, a tudi dolgoročen ukrep, o katerem je potreben trden dogovor med vsemi akterji in ki ga je treba podpirati najmanj pet let; poudarja, da so zlasti vzpostavitev sistema dualnega izobraževanja, vajeništev, usposabljanja na delovnem mestu in vključevanja mladih na trg dela dolgoročni ukrepi, ki zahtevajo dolgoročnejšo zavezanost;

34. priporoča, naj države članice, ki imajo dualni sistem izobraževanja, za mlade do 18 let, ki ne najdejo vajeniškega mesta, zagotovijo nadomestno vajeništvo in s tem jamstvo za mlade v obliki medpodjetniškega poklicnega usposabljanja; države, ki nimajo dualnega sistema izobraževanja, naj izvajajo drug primerno prilagojen sistem;

35. poudarja, da različne starostne skupine potrebujejo različne pristope za obravnavo vprašanj zaposlovanja, pri čemer se je treba pri mlajših skupinah osredotočiti na vstop na trg, pri starejših pa na izboljšanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti;

36. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zbliževanje področij dela in izobraževanja, da bo mogoče oblikovati poti usposabljanja, ki združujejo teoretične vidike s praktičnimi izkušnjami, kot je npr. dualno usposabljanje, da bi mladim zagotovili potrebno znanje in spretnosti ter posebno strokovno znanje; poziva Komisijo in države članice, naj prav tako vlagajo v podporo akciji ozaveščanja o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET) ter v tehnične in podjetniške raziskave;

37. poziva evropske institucije, naj postanejo zgled in s svojih spletišč odstranijo oglase za neplačana pripravništva ter vsem pripravnikom plačajo minimalno nadomestilo na osnovi življenjskih stroškov v kraju opravljanja pripravništva;

38. poziva države članice, naj oblikujejo nove vključujoče in ciljno usmerjene politike trga dela, ki bodo zagotavljale spoštljivo vključevanje in smiselno zaposlovanje mladih, npr. z vzpostavitvijo navdihujočih omrežij, ureditvijo pripravništva, ki zajema finančno pomoč, tako da se lahko pripravnik preseli in biva v bližini kraja opravljanja pripravništva, ter ustanovitvijo mednarodnih poklicnih centrov in mladinskih centrov za individualno usmerjanje, ki zajemajo predvsem vprašanja, kot so kolektivno organiziranje in poznavanje pravnih vidikov pripravništva;

39. poziva države članice, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi akterji in deležniki pripravijo nadaljnje specifične spodbujevalne strategije za mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki bi združevale učinkovite oblike ponovnega vključevanja mladih osipnikov v izobraževanje in delo; zato poziva države članice, naj v okviru evropskega semestra predstavijo predloge za napredek pri boljšem vključevanju mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, prek jamstva za mlade in drugih instrumentov; poudarja, da je treba povečati zaposljivost in sodelovanje mladih prek spodbujanja vseživljenjskega učenja in shem socialne varnosti, ki so bolj vključujoče in spodbujevalne; poziva k odpravi praktičnih in logističnih ovir, s katerimi se pri vstopanju na trg dela soočajo mladi z večplastnimi potrebami ali invalidi;

40. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, da bi do leta 2012 izpolnile cilje iz strategije EU 2020, tj. največ 10 % oseb, ki opustijo šolanje; poziva države članice, naj izkoristijo širok obseg ukrepov za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in nepismenosti, na primer z znižanjem števila učencev v razredu, zagotavljanjem pomoči učencem, ki si ne morejo privoščiti dokončanja obveznega izobraževanja, večjim poudarkom na praktičnih vidikih v učnem načrtu, uvedbo mentorjev v vseh šolah in vzpostavitvijo takojšnjega spremljanja oseb, ki zgodaj opustijo šolanje; izpostavlja primer Finske, ki je uspešno zmanjšala število oseb, ki zgodaj opustijo šolanje prek skupnega preučevanja možnosti iskanja nove usmeritve; poziva Komisijo, naj usklajuje projekt o najboljši praksi;

41. ugotavlja, da je mogoče že najmlajše pri vzgoji in varstvu skozi igro usmeriti na uspešno izobraževalno pot, in poudarja, da je zlasti zato zelo pomembno pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje učiteljev;

42. poziva države članice, naj glede na izjemne socialne okoliščine, ki jih je povzročila kriza, pripravijo strategijo za zagotavljanje spodbud mladim učencem iz ranljivim skupin za dokončanje srednješolskega izobraževanja, vključno s finančnimi spodbudami;

43. poudarja pomen kakovostne javne mreže študentskih domov;

44. podpira vzpostavitev programa Erasmus za vse in oblikovanje ločenega odseka za mlade ter ločeno proračunsko dodelitev skupaj s povečano podporo tistim, ki so dejavni v mladinskem delu, tako v institucionalizirani obliki kot drugače; meni, da lahko pridobivanje znanj in spretnosti, zlasti medpredmetnih spretnosti (npr. na področju IKT in jezikov), na primer prek študija, dela ali prostovoljstva v tujini, spodbudi mlade k aktivnemu sodelovanju v družbi in s tem evropsko povezovanje ter izboljša njihove možnosti na trgu dela in splošno mobilnost delavcev v Uniji;

45. poudarja, da bi moral Evropski socialni sklad imeti osrednjo vlogo pri boju proti brezposelnosti mladih, in poziva države članice in vse organe upravljanja v operativnih programih, naj zagotovijo, da bodo vanje vključeni ukrepi za doseganje tega cilja;

46. poziva države članice, naj izvajajo ukrepe iz svojih nacionalnih programov jamstva za mlade in upoštevajo vidik spola na vseh ravneh priprave, načrtovanja in izvajanja teh ukrepov; poziva države članice, naj ustanovijo centre za zaposlovanje z ustrezno usposobljenim osebjem, ki bo sposobno izvajati učinkovite politike ozaveščanja ter določiti posebne ureditve za ženske, tudi zato, da se preprečita dolgotrajna brezposelnost in tveganje socialne izključenosti;

47. poudarja, da je treba za uresničevanje jamstva za mlade spoštovati kolektivne pogodbe o plačah in načelo enakega plačila za enako ali enakovredno delo;

48. poudarja, da je pomembno, da mladi pridobijo splošna znanja in veščine, na primer na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, vodenja, kritičnega razmišljanja, znanja jezikov in podjetništva, tudi s študijskimi obdobji v tujini, zato da se izboljšajo njihove možnosti na trgu dela ter njihova prilagodljivost za prihodnja gibanja na trgu dela; poziva države članice, naj tovrstnim znanjem in spretnostim prisodijo pomembnejšo vlogo v učnih načrtih;

49. priznava, da se mladi srečujejo s težavami pri ustanavljanju in razvijanju svojih podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo mlade podjetnike in samozaposlene tako, da olajšajo in poenostavijo dostop do financiranja, zmanjšajo upravno breme, obravnavajo zakone o stečaju in vzpostavijo ugodnejše pogoje, ki bi morali vključevati učinkovito svetovanje in mentorstvo ter zagotavljanje podjetniških inkubatorjev;

50. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje, pospeševanje in podpiranje podjetništva in samozaposlovanja med mladimi ženskami, tako da jim zagotovijo usposabljanje, svetovanje in lažji dostop do posojil in mikro posojil pod ugodnimi pogoji ter davčne ugodnosti, zlasti za mala in srednja podjetja;

51. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za odpravo stereotipa, da je podjetništvo tvegana dejavnost, v kateri prevladujejo moški; poudarja, da je treba za krepitev splošnega položaja žensk na trgu dela in učinkovitejše spodbujanje podjetništva sprejeti ukrepe, s katerimi bi podprli regionalno in mednarodno sodelovanje med podjetnicami, ter spodbujati oblikovanje mreže platform za izmenjavo izkušenj in najboljše prakse;

52. v okviru spodbujanja samozaposlovanja mladih pozdravlja predlaganega naslednika evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, vključenega v Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) za obdobje 2014–2020, za boljše zadovoljevanje povpraševanja tudi med mladimi, vključno s študenti, ki ustanavljajo mala podjetja; pozdravlja zavezo EIB, da bo posebno pozornost namenila naložbam, ki mladim omogočajo boljše možnosti dostopa do produktivnih delovnih mest; poudarja, da vse tri osi programa EaSI zagotavljajo ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih;

53. poudarja, da internetno gospodarstvo sicer ustvari 2,6 delovnega mesta za vsako izgubljeno delovno mesto „zunaj spleta“, vendar je za mlade pomembno, da svoja e-znanja iz programiranja, oblikovanja ali socialnega trženja pretvorijo v delovno mesto ob pomoči razpoložljivega evropskega in nacionalnega financiranja;

54. poziva k ambicioznemu in celostnemu pristopu politike, tako na evropski kot na nacionalni ravni, ki bo povezano obravnaval pobude za izobraževanje, usposabljanje, kakovostno zaposlovanje in samozaposlovanje ter pobude za mobilnost delavcev za vse mlade na vseh različnih ravneh; poziva države članice k obsežnemu posvetovanju z univerzami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, da bi svoje programe izobraževanja in usposabljanja v večji meri prilagodile potrebam trga dela; glede na naslednje programsko obdobje 2014–2020 poziva Komisijo, naj pripravi celovito analizo programov EU in finančnih sredstev, vloženih v izobraževanje, usposabljanje in obravnavo brezposelnosti mladih v programskem obdobju 2007–2013 in o tem poroča Parlamentu in Svetu; poudarja, da je brezposelnost mladih povezana z nizko gospodarsko rastjo v večini držav članic; zato poudarja nujno potrebo po dajanju prednosti zaposlovanju prijaznim oblikam rasti, od katere bodo imeli korist tudi mladi, in po obravnavi strukturnih ovir za vstop mladih na trg dela;

55. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za program evropskih mladinskih enot (European Youth Corps), ki bi mladim do 30. leta po vsej Evropi omogočil možnost opravljanja prostovoljnega dela v drugi državi članici za obdobje do treh mesecev; poudarja, da je bistvo zamisli o evropskih mladinskih enotah dati mladim možnost, da uporabijo in nadgradijo svoje izobrazbene in socialne spretnosti, poglobiti znanje mladih o drugih državah članicah ter spodbujati prijateljstvo in vključevanje po vsej EU; poudarja, da mora biti delo mladinskih enot prostovoljno in neplačano ter ne sme nadomestiti obstoječih delovnih mest v obiskani državi; meni, da bi bilo treba evropske mladinske enote zasnovati kot javno-zasebno partnerstvo s ciljem oblikovanja programa, v katerem bi lahko mladi dobili individualna nepovratna sredstva, ki bi pokrila potne stroške in stroške bivanja za največ tri mesece;

56. meni, da bi morale izobraževalne ustanove in/ali ustanove za usposabljanje poskrbeti za izvenšolsko delovno prakso, ki bi študentom zagotovila izkušnje na izbranem področju, da bi utrdili svoje znanje in ustvarili vezi z delovnim mestom;

57. poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje in okrepijo partnerstva med podjetji in izobraževalnim sektorjem, pri čemer naj si za cilj postavijo boljše povezovanje izobraževalnih programov in povpraševanja na trgu dela, na primer z razširitvijo koalicij sektorskih znanj in veščin ter koalicij znanja;

58. poudarja, da je pomembno izboljšati kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za vzpostavitev pravega ravnotežja med izobraževanjem in povpraševanjem na trgu dela; meni, da poklicnega izobraževanja in usposabljanja ne bi smeli spodbujati na račun visokošolskega izobraževanja; poudarja, da je treba izboljšati odnos med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem, pa tudi možnost prehajanja iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v visokošolsko izobraževanje; poudarja, da so za boljše prilagajanje prihodnjim gibanjem na trgu dela potrebni prožnejši učni načrti;

59. poziva Komisijo, naj predlaga okvir za kakovost pripravništev, ki bi temeljil na prejšnjem predlogu za Evropsko listino kakovosti za prakse in vajeništvo[14], vključno z opredelitvijo kakovostnih pripravništev in meril za ustrezno plačilo, delovne pogoje ter zdravstvene in varnostne standarde; poziva države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo ustrezne standarde kakovosti za pripravništva in da bodo ta prilagojena potrebam mladih po razvijanju ustreznih znanj in spretnosti ter podprta z obveznim spremljanjem, obenem pa zagotovijo standarde kakovosti za delovno prakso, med drugim za to, da se prepreči izkoriščanje mladih kot poceni nadomestila za redno zaposlene; poudarja, da sta v zvezi s temi standardi potrebna dejavno spodbujanje in ozaveščanje;

60. poziva države članice, naj bodo zlasti pozorne na večjo brezposelnost mladih priseljencev ter naj prednostno obravnavajo vprašanje vključevanja na trg dela in splošnega upoštevanja politik vključevanja, saj je zaposlitev bistveni pogoj za uspešno vključevanje; poudarja, da bi bilo treba upoštevati težave mladih migrantov pri pridobivanju zgodnjega poklicnega usmerjanja ter da bi bilo treba spremljati in ocenjevati njihovo vključevanje v družbo in na trg dela;

61. poziva Komisijo, države članice in evropske socialne partnerje, naj ambiciozno pristopijo k razvijanju koalicije za vajeništvo, ki bo začela delovati julija 2013, in podprejo evropske, nacionalne, regionalne in lokalne kampanje za spreminjanje dojemanja poklicnega izobraževanja; meni, da bi morala koalicija organizirati redni forum za razprave o spremljanju evropske strategije vajeništva z vsemi ustreznimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti dostop do financiranja za lajšanje čezmejnih dejavnosti usposabljanja, ki bi podjetjem in organizacijam socialnih partnerjev omogočile sodelovanje pri vzpostavljanju dualnih izobraževalnih sistemov;

62. poziva države članice, naj v dogovoru s Komisijo določijo ukrepe in olajšave za pogodbe o vajeništvu ter dodatek za zagon podjetij, ki jih ustanovijo osebe, mlajše od 35 let;

63. poudarja potrebo po krepitvi okvira socialnega partnerstva in družbene odgovornosti družb in podjetij, da bi v večji meri vključevala listine kakovosti za prakse in vajeništvo ter jamstvo za mlade;

64. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru opredelitve programskega obdobja 2014–2020 določijo strožja in bolj količinsko opredeljiva merila za vzpostavitev, spremljanje in ocenjevanje ciljev strukturnih skladov s posebnimi cilji, namenjenimi preprečevanju brezposelnosti med mladimi, ki bodo merljivi tudi glede na spol (v obdobju od leta 2007 do 2011 je bilo 52 % upravičencev strukturnega sklada žensk);

65. poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnji prilagoditvi Evropskega socialnega sklada, da bi zagotovila dodatno podporo na področju usposabljanja mladih žensk, dostopa do zaposlovanja in varstva otrok;

66. meni, da s spodbujanjem in dopolnjevanjem prizadevanj držav članic, da bi oživile gospodarsko aktivnost in pospešile zaposlovanje na svojem ozemlju, kohezijska politika EU pomenilja temeljno orodje, s katerim lahko Unija pripomore k premagovanju sedanjih razmer, tako da usmerja in oblikuje izvajanje potrebnih strukturnih reform ter osredotoča naložbe na prednostne ukrepe, da bi čim bolj povečala učinek naložb na socialni in gospodarski položaj regije ali države članice, kar bo spodbudilo gospodarstvo in pomagalo ustvarjati nova delovna mesta za mlade; zato poziva države članice, naj v celoti in usklajeno izkoristijo razpoložljiva sredstva EU (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), da bi mladim omogočile aktivno sodelovanje v gospodarstvu in družbi; poleg tega poudarja, da je treba upoštevati regionalne posebnosti, saj so lahko te odločilne za uspešnost ali neuspešnost pobud mladih po vsej EU in zlasti v najbolj prikrajšanih in najbolj oddaljenih regijah, kjer so naložbe nujne za zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

67. spodbuja države članice, naj podpirajo zaposlitvene možnosti za mlade na lokalni ravni in to dopolnijo s pospeševanjem mobilnosti mladih delavcev, ki si tega želijo, v druge države EU ali izven nje[15]; poziva k ukrepom za izboljšanje njihovega usposabljanja in izkušenj, vključno z odpravo ovir za čezmejno vajeništvo, pripravništvo in delovno prakso; si želi več napredka pri vzajemnem priznavanju kvalifikacij ter znanj in spretnosti ter boljše usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti, predvsem v zvezi s pokojninskimi sistemi, ter z nadaljnjimi znatnimi vlaganji v učenje jezikov;

68. poziva države članice, naj nadaljujejo proces reform in razvoja učinkovitih javnih zavodov za zaposlovanje, da bi svoje dejavnosti in pristope lažje usmerili v mlade, kar je temeljni element katere koli nacionalne strategije jamstva za mlade; poudarja potrebo po uvajanju reform v mrežo EURES s ciljem proaktivnega povezovanja iskalcev zaposlitve in ljudi, ki bi radi zamenjali službo, z obstoječimi prostimi delovnimi mesti ter izboljšanja ozaveščenosti o mreži EURES, vključno z njeno svetovalno mrežo, ter povečanja njene prepoznavnosti in razpoložljivosti kot sistema za poklicno svetovanje, ki študente podpira pri tem, da bi se bolje zavedali obstoječih priložnosti za zaposlitev; poudarja potrebo po večjem usklajevanju med mrežo EURES in drugimi portali ter storitvami za državljane in podjetja (npr. EURES moja prva zaposlitev, informacijske točke Europe Direct ali evropska podjetniška mreža European Enterprise Network za MSP) za večjo uspešnost in učinkovitost zagotovljenih storitev; pozdravlja delo mreže vodij zavodov za zaposlovanje (HoPES) in podpira njeno institucionalizacijo;

69. glede na to, da ni natančnih podatkov o migracijskih tokovih mladih, poziva države članice, naj ustvarijo mehanizme za raziskovanje, spremljanje in vrednotenje takšne mobilnosti, ki jih bo mogoče prenesti v EURES za lažjo obravnavo tega pojava;

70. poudarja pomen ozaveščanja mladih o svetovanju, ki ga nudijo zavodi za zaposlovanje, krepitve partnerstev s šolami in univerzami in prizadevanj za boljše povezovanje z mrežo EURES;

71. poziva države članice, naj ustrezno priznajo in potrdijo neformalno in priložnostno učenje in izobraževanje ter pridobljene kompetence, skupaj z drugimi delovnimi izkušnjami, kot način vrednotenja kompetenc, da bodo lahko mladi še bolj celovito izkazali svojo izobrazbo in kompetence, ki so potrebne za uspešen vstop na trg dela;

72. poziva Komisijo in države članice, naj uresničujejo preglednost in priznavanje kvalifikacij v Uniji, zlasti prek evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, Europassa in evropskega okvira kvalifikacij, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti pa naj zagotovijo čezmejno priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja; poudarja, da je pravočasno izvajanje teh pobud in poročanje o njih pomembno;

73. poudarja, da je treba obravnavati problem „izgube možganov‟, ker visokokvalificirani in usposobljeni mladi, ki delajo globoko pod svojimi zmožnostmi, ne uporabljajo svojih dejanskih znanj in spretnosti ter kvalifikacij, hkrati pa to nanje negativno vpliva v socialnem in psihološkem smislu;

74. priznava, da je lahko čezmejna mobilnost delavcev do neke mere učinkovita rešitev za usklajevanje povpraševanja in ponudbe delovnih mest po vsej Uniji; poziva države članice, naj obenem sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje pojava bega možganov s trajnostnimi ukrepi, ki visoko usposobljenim delavcem zagotavljajo priložnosti za zaposlitev v svoji državi članici ali regiji;

75. ugotavlja, da je prehod z izobraževanja na delovno mesto bistven trenutek za mlade; poudarja pomen ukrepov, ki omogočajo, da je ta prehod varen; zato poziva države članice, naj razvijajo osebno poklicno svetovanje in okrepijo ukrepe za usmerjanje in svetovanje ter prilagojeno posredovanje delovnih mest, ki bi se začelo že v prvih letih srednje šole, s ciljem pomagati mladim sprejemati ozaveščene odločitve o nadaljnjem izobraževanju ali poklicnem usposabljanju, ob tem pa uvedejo mehanizme za spremljanje ponujenih priložnosti in ocenjevanje stopnje uspešnosti poznejšega prehoda teh mladih v delo;

76. poudarja, da je treba razviti sistem, ki bo vsako podjetje določene velikosti spodbudil k temu, da nudi vajeniška mesta v okviru dualnega sistema izobraževanja, razen v primeru, da ima velike finančne težave, in da vajenca po zaključku izobraževanja zaposli;

77. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo lahko mladi, če bodo želeli, prejeli učinkovito pomoč pri izbiri svoje poklicne poti in seznanjanju s svojimi pravicami in svojim minimalnim prihodkom;

78. poziva države članice, naj v univerzitetne programe vključijo osnovno usposabljanje za iskanje zaposlitve;

79. meni, da bi morali izobraževalni sistemi EU spodbujati načelo pravičnih in enakih možnosti; poziva k okrepitvi potrebnih znanj in veščin za lažji dostop do vseživljenjskega učenja, ki je nujen pogoj za družbo znanja;

80. poudarja, da je treba vsa finančna sredstva, vložena v dejaven boj proti brezposelnosti mladih, porabljati učinkovito; poziva države članice, naj uvedejo sistem spremljanja in vrednotenja uvedenih ukrepov za zaposlovanje, ki bi morali biti javni in za javnost lahko dostopni, ter sistem preverjanja učinkovitosti teh ukrepov, da bi se sčasoma izoblikovale politike na podlagi dokazov, ki bi si jih bilo mogoče tudi izmenjevati na ravni EU; v zvezi s tem ugotavlja, da bi uvedba skupnega sistema kazalnikov rezultatov in učinka prispevala h kvantitativnemu in kvalitativnemu vrednotenju uspeha, doseženega v okviru različnih programov;

81. poudarja, da bi morale imeti mladinske organizacije priznano vlogo v spremljanju in, kjer je ustrezno, izvajanju politik in pobud za obravnavo brezposelnosti mladih;

82. poudarja potrebo po vlaganju v ustvarjanje stabilnih in kakovostnih zelenih delovnih mest, kar bo mladim omogočilo dostojno življenje; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj mobilizirajo vsa razpoložljiva sredstva za spodbujanje naložb, predvsem v zelena delovna mesta, v boju proti nesprejemljivo visoki stopnji brezposelnosti mladih;

83. meni, da so potrebne privlačnejše pedagoške strategije, ki so bolj povezane z regionalnim ozadjem, in oblikovanje mrež platform za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med regijami in državami članicami ob upoštevanju različnih razmer in omogočanju prožnosti v skladu s posebnimi potrebami in značilnostmi posamezne regije, ob tem pa je treba opredeliti prednostna področja za razvoj posamezne regije;

84. poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, s katerimi bodo obravnavale neenakosti spolov in ki bodo upoštevali ranljive družbene skupine, vključno z invalidi, priseljenci in materami samohranilkami;

85. poziva države članice, naj izvajajo politike za spodbujanje udeležbe žensk v sektorjih, v katerih so premalo zastopane, na primer v znanosti in tehnologiji (leta 2009 je bilo v EU samo 33 % raziskovalk) ter v ekonomskem in finančnem sektorju, saj bi ženskam izbira teh poti omogočila, da postanejo bolj konkurenčne na trgu dela;

86. poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti segregaciji na podlagi spola v izobraževanju in na trgu dela in določijo posebne tečaje izobraževanja in usposabljanja z mentorstvom, temelječe na nenehnem spremljanju, ter spoštujejo sklepe iz priporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Ponovni razmislek o izobraževanju“ (COM(2012)0669), pri čemer naj združijo politike izobraževanja in usposabljanja s politikami, usmerjenimi v zaposlovanje mladih žensk, in podpirajo in spodbujajo zaposlovanje žensk v strateških razvojnih sektorjih;

87. poziva države članice, naj spodbujajo dostop mladih žensk do trga dela in sprejmejo ukrepe, ki bodo ženskam omogočili obdržati zaposlitev, pri čemer naj se osredotočijo na kakovost zaposlitve in strokovno rast, da se odpravijo razlike na področju vstopanja na trg dela, poklicne poti in plačil, ki že ves čas zaznamujejo odnos med moškimi in ženskami na področju dela;

88. meni, da pomoč ženskam, da se vrnejo na trg dela, zahteva večrazsežnostne rešitve politike, ki bodo vključevale vseživljenjsko učenje in ukrepe za boj proti negotovi zaposlitvi ter spodbujanje dela s pravicami in praks diferencirane organizacije dela na zahtevo žensk, da se jim ne bo treba odpovedati poklicni poti ali jo prekinjati;

89. poziva države članice, naj razvijejo primerne politike, ki bodo v celoti skladne z evropsko in nacionalno zakonodajo, ter sprejmejo posebne ukrepe, vključno z delovnim usposabljanjem in programi zaposlovanja, da zagotovijo enake možnosti mladim moškim in ženskam pri pridobivanju dejanskih delovnih izkušenj;

90. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike vključevanja načela enakosti spolov in spremljanja po spolu, ki bodo brezposelnim državljanom omogočale dostop do služb za zaposlovanje in socialno pomoč;

91. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0262.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0224.
• [3]  O-000106/2012; B7-0113/2012.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0007.
• [5]  UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
• [6]  Eurofound (2012), NEETs: young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe (NEET: Mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
• [7]  Eurofound (2012), Effectiveness of policy measures to increase the employment participation of young people (Učinkovitost ukrepov za povečanje zaposlenosti mladih), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
• [8]  Eurofound (2011), Pomoč mladim delavcem med krizo: prispevki socialnih partnerjev in javnih organov, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
• [9]  Eurofound (2012), „Recent policy developments related to those not in employment, education and training (NEETs)“ (Novejši razvoj politike v zvezi z mladimi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. (http://www.eurofound.europa.eu/docs/erm/tn1109042s/tn1109042s.pdf)
• [10]  Eurofound (2013), „Active inclusion of young people with disabilities or health problems“ (Aktivno vključevanje mladih z zdravstvenimi težavami ali mladih invalidnih oseb), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. (http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef1226.htm)
• [11]  Eurofound (2012), ‘NEETs – Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe‟ (Mladi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politike v Evropi). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
• [12]  Avstrijsko Zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov, januar 2012.
• [13]  http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-380_en.htm?locale=fr
• [14]  COM(2012)0728
• [15]  S pobudami, kot je program MobilPro.

OBRAZLOŽITEV

Mladi se trenutno na trgu dela soočajo z zelo težkim položajem. Stopnja brezposelnosti med vsemi delovno sposobnimi ljudmi je približno 11 %, medtem ko je med mladimi dvakrat višja (23 %). Trenutno je v celotni Evropski uniji brezposelnih več kot 5,5 milijona ljudi, mlajših od 25 let. Toda razlike med državami so ogromne: medtem ko je stopnja brezposelnosti mladih v Nemčiji in Avstriji pod 9 %, v Grčiji in Španiji, ki ju je prizadela kriza, presega 55 %. Gospodarska kriza, ki je vplivala in še vedno v večji ali manjši meri vpliva na države EU, ne pomeni le, da ni novih delovnih mest, temveč da delodajalci poskušajo varčevati tudi z zmanjševanjem števila obstoječih zaposlenih. Najpogosteje in v največjem številu odpuščajo ljudi, zaposlene po pogodbah za določen čas, in tiste, ki opravljajo delo brez pogodbe o zaposlitvi, tj. predvsem mlade, ki šele vstopajo ali so pred kratkim vstopili na trg dela. Statistični podatki za Evropo kot celoto kažejo, da je 40 % zaposlenih po pogodbah o začasnem delu mladih, ob tem pa mladi predstavljajo le 13 % vseh zaposlenih. Poleg tega imajo težave zaradi pomanjkanja izkušenj ali pa njihove kvalifikacije ne ustrezajo zahtevam trga dela. Zaradi vsega tega možnosti za mlade, ki vstopajo v odraslost, nikakor niso optimistične. Pomanjkanje dela in kakršnih koli znakov, da se bo glede slabih možnosti zanje v kratkem kaj spremenilo, se odraža v slabšanju demografskega stanja v Evropi. Mladi odločitve o ustvarjanju družine in rojevanju otrok odlagajo na pozneje, ker je njihova zaposlitvena prihodnost tako negotova.

Ukrepi za boj proti brezposelnosti mladih morajo torej biti usklajeni z ukrepi za spodbujanje splošnega gospodarskega okrevanja in reforme politike zaposlovanja. Potrebne so pobude za spodbujanje podjetništva in ohranjanje čim večjega števila obstoječih delovnih mest, prav tako pa bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje podjetnikov k ustvarjanju novih delovnih mest. Dejansko izboljšanje položaja mladih je v veliki meri odvisno od podpore države in izboljšanega sodelovanja med zavodi za zaposlovanje, službami za poklicno svetovanje, ustanovami za usposabljanje in službami za podporo mladim, vključno z dejavnim sodelovanjem socialnih partnerjev ter predstavnikov mladih in mladinskih organizacij.

Jamstvo za mlade, ki ga je sprejel Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO), bo zagotovilo pomemben politični zagon. Cilj pobude je mladim do 25. leta starosti zagotoviti zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali usposabljanje. Glede na jasne statistične dokaze, ki razkrivajo strukturo brezposelnosti mladih, je treba starostno mejo za prejemnike te podpore dvigniti na 30 let. Denar, v ta namen zagotovljen iz ločene proračunske dodelitve in iz Evropskega socialnega sklada, bo državam članicam zagotovil dejansko podporo v teh težkih časih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi pomembnim elementom, ki so potrebni za zagotavljanje, da bo pobuda uspešna, kot so ustrezna upravna organizacija, učinkovitost javnih in zasebnih zavodov za zaposlovanje ter zagotavljanje visokokakovostnega usposabljanja in vajeništev.

Vse te dejavnosti morajo biti povezane z večjo podporo podjetjem in organizacijam tretjega sektorja, ki želijo sodelovati v programu jamstva za mlade v tesnem sodelovanju z javnimi zavodi za zaposlovanje, z zagotavljanjem davčnih spodbud, subvencij za stalne stroške zaposlitve in možnosti dostopa do financiranja za podporo podjetjem, ki zagotavljajo visokokakovostno usposabljanje. Pomembno je, da se države članice ne omejijo le na rešitve iz predloga Komisije, temveč lahko uporabijo tudi instrumente, katerih učinkovitost je bila preverjena v drugih državah članicah in ki omogočajo boljše prilagajanje posebnim značilnostim posameznih trgov dela.

Razprava o položaju mladih ne sme spregledati tako imenovanih NEET (mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo). Delež teh mladih v Evropi se je v zadnjih letih povečal in trenutno presega 15 %. Ta pojav si je treba podrobneje ogledati, predvsem zato, ker se mladi, ki opustijo izobraževanje brez vsaj osnovnih kvalifikacij, obsodijo na socialno izključenost. Države članice bi morale razviti bolj specifične pristope za mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki bi povezovali učinkovite intervencije za zmanjševanje osipa in ponovno vključevanje mladih osipnikov z ukrepi za lažji prehod iz šolanja v zaposlitev, povečati zaposljivost mladih ter odstraniti praktične in logistične ovire, s katerimi se srečujejo mladi s kompleksnejšimi potrebami.

Nedvomno je poleg pomanjkanja poklicnih izkušenj eden najpomembnejših razlogov za visoko brezposelnost mladih dejstvo, da njihove kvalifikacije ne ustrezajo zahtevam trga dela. Zato je izobraževanje treba posodobiti s preoblikovanjem izobraževalne politike v temeljni instrument za vlaganje v prihodnost mladih in izboljšati njihov položaj na trgu dela s prilagajanjem izobraževalnega programa sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Pri uresničevanju tega cilja bo koristen tudi sistem individualnega poklicnega svetovanja. Ta bi moral že zdaj biti na voljo v srednji šoli skupaj s sistemom za spremljanje prihodnjih ponudb za zaposlitev z namenom zagotavljanja poznejše zaposljivosti, da bi mladi lahko sprejemali bolj informirane in premišljene odločitve o svojem nadaljnjem izobraževanju.

Pomemben element politike za vključevanje mladih na trg dela je tudi spodbujanje samozaposlovanja. Vsi ukrepi za razvijanje podjetniških, neodvisnih pobud in razvijanje individualnih talentov bi morali biti trajni in deležni podpore. Mladi bi morali vedeti, kako ustanoviti lastno podjetje in kje poiskati pomoč pri upravljanju. K temu bi jih moral spodbujati sistem ugodnosti in ugodnejših pogojev v obliki davčnih oprostitev ali olajšav. Zato je bistveno, da se zamisel o podpori samozaposlovanju in zagotavljanju pomoči pri pridobivanju zagonskih sredstev nadaljuje tudi v Programu za socialne spremembe in inovacije 2014–2020.

Poklicna mobilnost je še en način boja proti brezposelnosti mladih. V EU je več kot milijon registriranih ponudb za zaposlitev, vendar delovna mesta ostajajo nezapolnjena, ker v krajih, kjer so razpisana, primanjkuje ljudi, ki bi jih zanimala. Življenje zunaj lastne domovine ni priljubljeno. Le 2 % državljanov EU živi v državi, ki ni njihova matična država. Ker pa so se mladi bolj pripravljeni in sposobnejši seliti v iskanju dela, bi jim bilo to treba olajšati. Nadaljnja prizadevanja za vzajemno priznavanje kvalifikacij ter znanj in spretnosti, usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti, zlasti pokojninskih sistemov, in znatna vlaganja v učenje jezikov so bistveni elementi podpiranja mobilnosti. Stalne reforme mreže EURES, prek katere imajo mladi dostop do informacij in lahko dejavno iščejo službo, so eden od elementov. Mrežo je treba še naprej spodbujati, da bi se povečali njena prepoznavnost in razpoložljivost, hkrati pa izboljševati tudi sistem poklicnega svetovanja.

Prav tako je treba poudariti oblikovanje ločenega odseka za mlade znotraj programa Erasmus za vse z ločeno proračunsko dodelitvijo, skupaj s povečano podporo skupinam mladih, ki so dejavni v mladinskem delu, vendar ne v institucionalizirani obliki. Pridobivanje različnih znanj in spretnosti, tudi na neformalen način, bo spodbudilo sodelovanje mladih v družbi in izboljšalo njihovo konkurenčnost na trgu dela.

Izjemno pomembno je mladim zagotoviti visokokakovostna pripravništva, dati ustrezno finančno podporo organizatorjem pripravništev in uvesti obvezno spremljanje sistema, ki zagotavlja, da se pripravništva in njihova učinkovitost ohranjajo na ustrezni ravni. Potrebno je trajno močno spodbujanje pripravništev med delodajalci, ki bi morali ta sistem obravnavati kot priložnost za pripravo delavca na specifično delovno mesto in torej kot priložnost za zaposlitev in ohranjanje usposobljenega, dobro kvalificiranega delavca. Podporo bi bilo treba nameniti tudi nadaljnjemu razvijanju poklicnega izobraževanja. Organizirati bi bilo treba evropske in nacionalne kampanje za spodbujanje poklicnega izobraževanja in spremljati evropsko strategijo vajeništva.

Prav tako je zelo pomembno, da države članice priznajo in potrdijo neformalno izobrazbo, tj. znanja in spretnosti, pridobljene zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Ta znanja in spretnosti lahko pozitivno prispevajo k osebnemu razvoju mladih, povečajo njihovo aktivno državljanstvo, okrepijo njihovo vključevanje v družbo in izboljšajo njihovo zaposljivost.

Prav tako je treba obravnavati vprašanje „izgube možganov“, tj. problema, ko visokokvalificirani in usposobljeni mladi delajo globoko pod svojimi zmožnostmi, kar nanje negativno vpliva v socialnem in psihološkem smislu.

In končno, vse ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, bi bilo treba analizirati z vidika njihove učinkovitosti, in vse uvedene mehanizme spremljati med njihovih razvojem. Porabljena finančna sredstva bi bilo treba učinkovito prikazovati. Zelo težek položaj, s katerim se soočajo mladi, zahteva odločno posredovanje in vlaganje ustreznih finančnih sredstev, toda v sedanjem gospodarskem položaju v Evropi, ko je prevladujoča politika povezana s finančno konsolidacijo, je treba ta sredstva ustrezno ciljno usmerjati in doseči vidno izboljšanje stanja.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (21.6.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod
(2013/2045(INI))

Poročevalec: Luís Paulo Alves

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na stopnjo brezposelnosti mladih, zlasti na velike razlike med regijami in državami članicami, saj v njih ta stopnja sega od manj kot 10 % do več kot 60 %; prav tako opozarja na število mladih, ki nimajo izobrazbe ali zaposlitve in se ne usposabljajo (14 milijonov mladih v starosti od 15 do 30 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), h čemur je treba prišteti negotove zaposlitve mnogih mladih, ki delo imajo; meni, da obe okoliščini ogrožata sam evropski projekt, saj spodkopavata gospodarski razvoj in sposobnost preživetja združene Evrope na področju kakovosti življenja in delovnih pogojev ter prihodnji potencial za rast, hkrati pa tudi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo regij Evrope, kot je opredeljena v členu 174 PDEU; meni tudi, da so zaradi tega potrebni učinkoviti ukrepi na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tudi v zvezi z mesti in podeželskimi območji, zlasti glede na težave in izzive, se katerimi se trenutno sooča EU, in dejstvo, da bolj kot kdaj prej potrebuje močne in inovativne mlade;

2.  meni, da mladi zaradi svojih družbenih in gospodarskih okoliščin predstavljajo eno najranljivejših skupin v Uniji, kar zadeva zaposlovanje, zlasti v sedanjih razmerah gospodarske in finančne krize, glede na to, kako pomembno je imeti veliko število mladih na trgu dela, in glede na dejstvo, da se soočajo z najresnejšimi težavami pri zaposlovanju; meni, da s spodbujanjem in dopolnjevanjem prizadevanj držav članic, da bi oživile gospodarsko aktivnost in pospešile zaposlovanje na svojem ozemlju, kohezijska politika EU predstavlja temeljno orodje, s katerim lahko Unija pripomore k premagovanju sedanjih razmer, tako da usmerja in oblikuje izvajanja potrebnih strukturnih reform ter osredotoča naložbe na prednostne ukrepe, da bi čim bolj povečala učinek naložb na socialni in gospodarski položaj regije ali države članice, kar bo spodbudilo gospodarstvo in pomagalo ustvarjati nova delovna mesta za mlade; zato poziva države članice, naj v celoti in usklajeno izkoristijo razpoložljiva sredstva EU (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR), da bi mladim omogočile aktivno sodelovanje v gospodarstvu in družbi v njihovo korist, ob tem pa med drugim podprejo mlade podjetnike prek vseevropskega projekta podjetniških inkubatorjev, da jim omogočijo ustanavljati svoja podjetja v zaščitenem poslovnem okolju; poleg tega priporoča, da bi bilo treba ustvariti primerne pogoje za tvegani kapital, in poudarja, da je treba upoštevati regionalne posebnosti, saj so lahko te odločilne za uspešnost ali neuspešnost pobud mladih po vsej EU in zlasti v najbolj prikrajšanih in najbolj oddaljenih regijah, kjer so naložbe nujne za zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

3.  poudarja, da te razmere niso le posledica gospodarske krize v Evropi, temveč med drugim tudi strukturnih vprašanj, ki izhajajo iz politik izobraževanja in zaposlovanja, ki jih je treba izboljšati; meni, da so potrebne privlačnejše pedagoške strategije, ki so bolj povezane z regionalnim ozadjem, in oblikovanje mrež platform za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med regijami in državami članicami ob upoštevanju različnih razmer in omogočanju prožnosti v skladu s posebnimi potrebami in značilnostmi posamezne regije, ob tem pa je treba opredeliti prednostna področja za razvoj posamezne regije ter spodbujati izvajanje učinkovitejših strategij za prehod v delovno življenje (z močnimi povezavami med šolo in delom) in razvoj varnejših poklicnih poti; poudarja skrb vzbujajoče posledice gospodarske krize na položaj, v katerem so se znašli mladi; poziva države članice, naj se izogibajo velikim rezom na pomembnih področjih, kot so izobraževanje, raziskave in inovacije, ker ti rezi skupaj z drugimi negativnimi učinki gospodarske in finančne krize predstavljajo resno oviro v boju proti brezposelnosti med mladimi in preprečujejo prihodnje naložbene strategije, usmerjene v mlade;

4.  se glede na to, da na trgu dela izginjajo in nastajajo delovna mesta v različnih gospodarskih sektorjih in da se vsako leto ukine 15 % delovnih mest in se jih prav toliko spet ustvari, zaveda, da je za predvidevanje sprememb ustrezen globalni pristop kot del resnično učinkovite politike zaposlovanja; meni, da je nujno oblikovati politike kvalifikacij, ki lahko učinkovito spodbujajo prizadevanja za vseživljenjsko usposabljanje z omogočanjem visoko kakovostne prekvalifikacije ter začetnega in stalnega prilagajanje znanj in spretnosti potrebam podjetij in gospodarstva v vseh regijah; v tem smislu poudarja pomen zapolnitve vrzeli med izobraževanjem in trgom dela ter poudarja neskladja med znanjem in spretnostmi, pridobljenimi z izobrazbo, ter današnjimi delovnimi mesti in pomen izvajanja ukrepov za varstvo in podporo brezposelnim, medtem ko iščejo nove priložnosti; meni, da bi morali biti sprejeti ukrepi tesno povezani, da bodo pomagali okrepiti in spodbujati produktivnost ter zasebne in javne naložbe v sektorjih z velikim potencialom za rast ter preprečiti nadaljnje pomanjkanje delovne sile v poklicih, ki so že zdaj deficitarni;

5.  spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo večjo učinkovitost politik izobraževanja in zaposlovanja, ki morajo temeljiti na treh temeljnih točkah:

     –   v prihodnost usmerjenem pristopu, ki bolje predvideva razvoj trga dela in je povezan z izobraževanjem in usposabljanjem,

     –   večjem vključevanju vseh ustreznih javnih in zasebnih zainteresiranih strani, kot so učitelji, starši, študenti, podjetja, šole in mladinske organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami,

     –   regionalnem pristopu, ki zagotavlja mehanizme za boljše prepoznavanje težav, kar omogoča učinkovitejše sprejemanje odločitev in jasnejši pregled nad potrebami po usposabljanju v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi;

     meni, da bi bilo treba v okviru celostnih strategij teritorialnega razvoja upoštevati lokalne potrebe in teritorialne posebnosti, kar bi omogočilo opredelitev delovnih mest, zlasti v inovativnih sektorjih, kot so zeleni segmenti in socialna podjetja;

6.  poziva k skupnemu delovanju evropskih skladov, zlasti instrumentov kohezijske politike, ESS in ESRR, za spodbujanje naložb za rast in delovna mesta ter iskanje hitrih rešitev za ta zaskrbljujoči položaj; poudarja, da so majhna in srednja podjetja gonilna sila Evrope, temelj zaposlovanja in glavna pot iz krize; zato meni, da jim je treba zagotoviti boljši dostop do financiranja in poslovnega okolja, v katerem delujejo; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj vlaga v ustvarjanje delovnih mest za mlade, ob tem pa računa na stranske koristi, pod pogojem, da posojila zagotovi predvsem malim in srednjim podjetjem; poziva, naj se posebna pozornost nameni regijam, ki jih je najhuje prizadela brezposelnost med mladimi, in poudarja, da lahko evropski strukturni in investicijski skladi pomagajo podjetjem, zlasti majhnim in srednjim, pri zaposlovanju mladih in zmanjševanju brezposelnosti mladih, ter pri sprejemanju potrebnih ukrepov za trg dela, izobraževanje in usposabljanje, katerih cilj je podpreti prehajanje delavcev na lokalne trge dela, ko si pridobijo nove kvalifikacije in se odprejo nova delovna mesta (vključno z zelenimi delovnimi mesti in delovnimi mesti, ki so potrebna zaradi demografskih trendov, novih tehnologij in diverzifikacije zaposlitev na podeželju); poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj določijo celostne strategije teritorialnega razvoja, vključno s komponentami usposabljanja in zaposlovanja, pri čemer naj najprej sprejmejo ukrepe za preprečevanje osipa, in ustvarjajo poti za zaposlovanje mladih;

7.  pozdravlja ukrepe Komisije za boj proti brezposelnosti mladih, ki bi morali skupaj s pobudo EU za zaposlovanje mladih in zlasti z jamstvom za mlade v skladu s strategijo Evropa 2020 prinesti rešitve za spodbujanje ustvarjanja dostojnih, kakovostnih in trajnostnih delovnih mest ter enakih priložnosti za mlade, kar bo podprlo socialno vključevanje, zmanjšalo negotovost glede zaposlitve in tveganje za revščino ter mladim zagotovilo občutek dostojanstva in neodvisno življenje, hkrati pa pomagalo v boju proti begu možganov; meni, da bi morali takšni ukrepi spodbujati in krepiti tudi obstoječe programe mobilnosti ter boljše priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij v EU ter spodbujati čezmejno in medregijsko sodelovanje ob hkratnem zmanjševanju obstoječih upravnih ovir in odstranjevanju sedanjih ovir za vajeništva, pripravništva in delovne prakse, kar bo pomagalo učinkoviteje odpravljati geografska neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovnih mestih v okviru časovnega načrta o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, ki bo bolj utemeljena na ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj hitro izvedejo ukrepe, določene v shemi jamstva za mlade, in spodbudijo izmenjavo uspešnih modelov, ki so imeli pozitiven vpliv v smislu zmanjševanja brezposelnosti med mladimi, zlasti v skupini mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo; ugotavlja, da je financiranje za boj proti brezposelnosti mladih nezadostno, in poudarja, da predlagano financiranje pobude za zaposlovanje mladih v EU v višini 6 milijard EUR za obdobje 2014–2020 ne zadostuje, da bi imel kak občuten učinek na položaj mladih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Francesca Barracciu, Jean-Jacob Bicep, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Nikos Chrysogelos, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Giommaria Uggias
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Susy De Martini, Miroslav Ouzký, Marit Paulsen

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (20.6.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod
(2013/2045(INI))

Pripravljavec mnenja: Emilio Menéndez del Valle

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker imajo politike izobraževanja in usposabljanja bistveno vlogo v boju proti visoki stopnji brezposelnosti mladih; ker sledenje hitro razvijajočemu se trgu dela zahteva številnejše in bolj ciljno usmerjene naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in raziskave ter prožne učne načrte in boljše sodelovanje med podjetji in izobraževanjem;

B.  ker so dualni izobraževalni sistemi odvisni od tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem z visoko stopnjo vključevanja socialnih partnerjev; ker imajo države članice, v katerih je odnos med izobraževalnim sistemom in trgom dela visoko institucionaliziran, izrazito nizko stopnjo brezposelnosti med mladimi;

C. ker je pripravništvo koristen instrument za lajšanje in spodbujanje prehoda mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela; ker mora pripravništvo temeljiti na strategiji usposabljanja, delodajalci pa ga pogosto zlorabljajo za poceni in slabo zaščiteno delovno silo, in ker mora vedno več mladih Evropejcev pogosto sprejeti več neplačanih ali premalo plačanih pripravništev, preden se uspejo redno zaposliti;

D. ker se je finančna kriza poslabšala, proračunsko varčevanje in drugi varčevalni ukrepi, predvsem v ekonomsko krhkejših državah članicah, pa ogrožajo učne standarde in neposredno zmanjšujejo možnosti mladih, da bi dostopali do izobraževanja in zaposlitve in tam tudi ostali; poleg tega so podjetja v številnih državah članicah močno obdavčena;

E.  ker se leta 2011 kar 7,5 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, in 6,5 milijona mladih, starih od 25 do 30 let, ni izobraževalo ali usposabljalo in ni bilo zaposlenih; ker morajo države članice zagotoviti mrežo socialne varnosti in dostojne življenjske razmere za delavce, ki postanejo brezposelni, ter za mlade, ki ne uspejo najti zaposlitve;

F.  ker lahko Evropska investicijska banka zagotovi sredstva za naložbe v državah, v katerih stopnja brezposelnosti med mladimi presega povprečje EU; ker bi se lahko Evropska investicijska banka regionalno usmerila v strateške naložbe za izboljšanje in razširitev zaposlitvenih možnosti ter za razvoj inovacijskih zmogljivosti;

G. ker se potrebe na trgu dela ne smejo upoštevati na škodo pridobivanja čim širšega začetnega znanja, saj je prav to najboljše zagotovilo za zmožnost prilagajanja tveganju brezposelnosti in nepredvidljivim dogodkom v življenju; ker večina študij dokazuje, da je visokokakovostno izobraževanje od prvih let šolanja pomembno za preprečevanje osipa in čim boljše vključevanje otrok iz najbolj prikrajšanih socialnih okolij;

H. ker odprti izobraževalni viri izboljšajo kakovost, dostopnost in enakost izobraževanja ter omogočajo interaktiven, ustvarjalen, prožen in posamezniku prilagojen učni proces z uporabo informacijsko-komunikacijskih in novih tehnologij; ker odprto izobraževanje krepi trajnostno zaposljivost, saj spodbuja vseživljenjsko učenje;

I.   ker šolski osip resno ovira gospodarski in družbeni razvoj v Uniji ter ker so potrebni celostni ukrepi za uresničitev cilja strategije Evropa 2020, da bi osip zmanjšali na manj kot 10 %; ker je med tistimi, ki so predčasno opustili šolanje, brezposelnost pogostejša in jim grozi socialna izključenost; ker bi bilo treba pri razvijanju programov ponovnega vključevanja, ki bi ponujali drugo priložnost, nameniti posebno pozornost ranljivim skupinam, ki so zelo izpostavljene tveganju socialne izključenosti, da bi spodbudili njihovo dejavno udeležbo v družbi;

J.   ker se šolski učitelji in univerzitetni profesorji srečujejo z izjemnimi izzivi hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarskega okolja, kar zahteva razvoj novih znanj in veščin, inovativnih pristopov in sodobnih metod poučevanja, saj so to ključni dejavniki za uspešno izobraževanje in zaposljivost mladih;

K. ker programi mobilnosti EU na področju izobraževanja in mladih ter zgodnje učenje tujih jezikov povečujejo možnosti za zaposlitev in spodbujajo mobilnost na trgu dela; ker bi morali programi mobilnosti za mlade za obdobje 2014–2020 zagotavljati dejanske možnosti za učenje in pridobivanje znanja in veščin, s čimer bi pomagali povečati stopnjo zaposlenosti mladih;

L.  ker je za večletni finančni okvir 2014–2020 potrebna izčrpna analiza sredstev EU, ki so bila vložena v izobraževanje, usposabljanje in preprečevanje brezposelnosti med mladimi v programskem obdobju 2007–2013; ker bosta pristop in učinek sinergije med različnimi programi ter viri nacionalnih finančnih sredstev in sredstev EU prispevala k uspešnemu izvajanju ukrepov za zaposlovanje mladih; ker je treba politike EU prenesti na lokalno in nacionalno raven in jih na terenu dejansko izvajati;

M. ker je v nekaterih sektorjih, kot so informacijsko-komunikacijska tehnologija, raziskave in razvoj in zdravstveni sektor, vedno več težav pri zaposlovanju kvalificiranega osebja na prosta delovna mesta;

1.  je močno zaskrbljen zaradi krčenja proračunskih sredstev v državah članicah na področju izobraževanja, usposabljanja in ukrepov za mlade, ki lahko povzroči izključenost mladih iz izobraževanja in zaposlitve, ter opozarja, da so proračunska sredstva, namenjena izobraževanju in usposabljanju, nujna in neprecenljiva naložba v prihodnost; opozarja, da je treba financiranje EU dejansko usmerjati v odpiranje delovnih mest za mlade;

2.  poziva države članice, naj se ob podpori Komisije usmerijo k mladim, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in niso zaposleni, in jim predstavijo kakovostno ponudbo učenja in usposabljanja, da bodo lahko pridobili znanja in veščine ter izkušnje, potrebne za zaposlitev ali ponovno vključitev v izobraževalni sistem, in sicer s programi, prilagojenimi njihovim težavam;

3.  poziva države članice, naj ukrenejo vse potrebno za preprečitev in zmanjšanje stopnje osipa ter zagotovijo čim kakovostnejšo drugo priložnost za izobraževanje, da se zmanjša število oseb, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in niso zaposlene, saj so najbolj izpostavljene dolgotrajni brezposelnosti;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti izobraževanje in usposabljanje za vse, opozarja na pomen vloge regij v politikah usposabljanja, zaposlovanja in mobilnosti ter poziva k uporabi sredstev, ki jih imajo regije na voljo, za lajšanje dostopa mladih do trga dela in pomoč mladim pri diverzifikaciji njihovih znanj in veščin;

5.  si želi več poklicnega izobraževanja in usposabljanja za učitelje, zlasti na področju sodobnih učnih metod in uporabe novih tehnologij; poudarja, da se vseživljenjsko učenje začenja v zgodnjem otroštvu in da je treba predvsem znanje jezikov spodbujati na zabaven način;

6.  poziva države članice ter ustrezne institucije, naj v svojih izobraževalnih programih promovirajo naravoslovje, tehniko, strojništvo in matematiko, da bodo zadovoljili aktualne potrebe trga delovne sile;

7.  poziva k vzpostavitvi skupnega sistema kazalnikov rezultatov in posledic za ocenjevanje doseženega napredka v okviru različnih programov, ki bi vsebovali ukrepe za zaposlovanje, in sicer tudi po učinkovitosti in uspešnosti, ne le glede na njihovo finančno izvajanje;

8.  poziva države članice, naj okrepijo udeležbo mladih pri oblikovanju sektorskih politik, povezanih z njihovim razvojem; meni, da bo opolnomočenje mladih, da bodo v teh procesih dejansko sodelovali in jih ne zgolj opazovali oziroma prejemali ugodnosti, pripomoglo k večji legitimnosti in dodani vrednosti oblikovanja politik za mlade;

9.  poziva k večji uporabi visokokakovostnih dualnih izobraževalnih sistemov, ki združujejo teoretični in praktični pouk; poudarja, da je v vzpostavljanje teh sistemov pomembno vključiti socialne partnerje; poziva Komisijo, naj pripravi kvalitativne smernice za sodoben sistem dualnega izobraževanja, podprte s seznamom široko opredeljenih glavnih evropskih neakademskih poklicev;

10. poziva Komisijo, naj aktivno išče podporo in pobude ter druge oblike sodelovanja z zasebnim sektorjem na področju preprečevanja brezposelnosti med mladimi, ter spodbuja k oblikovanju partnerstev s podjetji in med javnim in zasebnim sektorjem; pozdravlja predlog Komisije, da bi oblikovali evropsko koalicijo za vajeništva, pričakuje, da bo po posvetovanju z zadevnimi deležniki pripravila pregleden evropski okvir kakovosti za pripravništvo;

11. poziva države članice, naj zagotovijo kakovosten pravni okvir za pripravništvo, delovno prakso in vajeništvo, vključno z dostojnim plačilom ter priznanjem pridobljenega znanja kot delovnih izkušenj, in naj okrepijo svetovanje in usmerjanje mladih v zgodnejši fazi, da bi povečale njihovo zmožnost za informirano odločanje v zvezi z njihovo poklicno potjo in jim olajšale dostop na trg dela;

12. poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje in okrepijo partnerstva med podjetji in izobraževalnim sektorjem, pri čemer naj si za cilj postavijo boljše povezovanje izobraževalnih programov in povpraševanja na trgu dela, na primer z razširitvijo koalicij sektorskih znanj in veščin ter koalicij znanja;

13. poziva države članice, naj odpravijo ovire za čezmejno vajeništvo, pripravništvo in delovno prakso, da bi laže usklajevali ponudbo in povpraševanje po možnostih delovnega usposabljanja za mlade in tako povečali mobilnost in zaposljivost, zlasti v obmejnih regijah;

14. poudarja, da je pomembno izboljšati kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za vzpostavitev pravega ravnotežja med izobraževanjem in povpraševanjem na trgu dela; meni, da poklicno izobraževanje in usposabljanje ne bi smelo spodbujati na račun visokošolskega izobraževanja; poudarja, da je treba izboljšati odnos med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem, pa tudi možnost prehajanja iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v visokošolsko izobraževanje; poudarja, da so za boljše prilagajanje prihodnjim gibanjem na trgu dela potrebni prožnejši učni načrti;

15. poudarja pomen boljših standardov kakovosti v visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju; poudarja pomen učenja jezikov v šolah ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, saj so predpogoj za nadaljnje povečevanje zmogljivosti in mobilnosti ter boljše samouresničevanje mladih na trgu dela; poziva države članice, naj spodbujajo vključevanje učenja tujih jezikov v svoje izobraževalne sisteme;

16. poziva države članice, naj podprejo priznavanje neformalnega izobraževanja, ker ima pomembno vlogo pri pripravi mladih na trg dela z razvojem glavnih medosebnih veščin, ki jih zahtevajo delodajalci; poudarja pomen hitrega uveljavljanja dobrih praks na področju dostopa deklet in žensk do izobraževanja na področjih, ki so tradicionalno bolj „moška“, zlasti v sektorju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij;

17. poudarja, da je pomembno, da mladi pridobijo splošna znanja in veščine, na primer na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, vodenja, kritičnega razmišljanja, znanja jezikov in podjetništva, tudi s študijskimi obdobji v tujini, zato da se izboljšajo njihove možnosti na trgu dela ter njihova prilagodljivost za prihodnja gibanja na trgu dela; poziva države članice, naj tovrstnim znanje prisodijo pomembnejšo vlogo v učnih načrtih;

18. poziva države članice, naj podpirajo samozaposlovanje med mladimi z izboljšanjem podjetniškega izobraževanja; poudarja, da je potrebna posebna pozornost, da se med mladimi zmanjša nenaklonjenost tveganjem, kar je predpogoj za uspešno podjetništvo; poziva k davčnim olajšavam v podjetjih, ki jih ustanovijo in vodijo mladi, da se razvije podjetniška kultura in sposobnost odpiranja delovnih mest;

19. poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo preglednost in priznavanje kvalifikacij v Uniji, zlasti prek evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, Europassa in evropskega okvira kvalifikacij, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti pa naj zagotovijo čezmejno priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja; poudarja, da je pomembno pravočasno te pobude izvajati in poročati o njihovem izvajanju ;

20. poziva države članice, naj se učinkovito in pravočasno zavežejo izvajanju programa jamstev za mlade, med drugim z vzpostavitvijo partnerstev med javnimi zavodi za zaposlovanje in izobraževalnimi ustanovami, saj je to način podpiranja mladih takoj po zaključku izobraževanja; poudarja, da je treba jamstvo za mlade razširiti na vse mlade do 30. leta starosti;

21. poudarja, da je treba za programu jamstva za mlade zagotoviti dovolj finančnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada in drugih strukturnih skladov EU, ter opozarja, da je ustvarjanje delovnih mest za mlade eden bistvenih ciljev kohezijske politike, ki jo podpirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad; poudarja pa, da ta prizadevanja ne bi smela odvračati od strukturnih prizadevanj in reform, s katerimi je treba v nekaterih državah prilagoditi izobraževalne sisteme in trge dela izzivom prihodnosti;

22. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo jasne cilje in kazalnike za program jamstva za mlade, da bi lahko učinkovito izmerili in ocenili vpliv te pobude;

23. poudarja pomen programa mobilnosti študentov in pozdravlja načrtovano povečanje finančnih sredstev za tovrstne programe v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; poudarja pomembno vlogo predlagane sheme EU za študentska posojila za redni magistrski študij za študente iz EU in tretjih držav, da bi še bolj olajšala mobilnost mladih in večrazsežnostno razvrščanje univerz;

24. poziva Komisijo, naj v vseh svojih programih zagotovi ukrepe, katerih namen bo zlasti preprečevati brezposelnost med mladimi, in sicer na podlagi celovitega globalnega pristopa, skladnega s pobudo „Mladi in mobilnost“, ki je ena od glavnih pobud v okviru strategije Evropa 2020;

25. poziva države članice, naj mladim zagotovijo boljši dostop do ponudbe delovnih mest in pripravništev ter naj v univerzitetne programe vključijo osnovno usposabljanje za iskanje zaposlitve;

26. ugotavlja, da bi morali izobraževalni sistemi EU spodbujati načelo pravičnih in enakih možnosti; poziva k okrepitvi potrebnih znanj in veščin za lažji dostop do vseživljenjskega učenja, ki je nujen pogoj za družbo znanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zoltán Bagó, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Liam Aylward, Ivo Belet, Nadja Hirsch, Iosif Matula, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Kay Swinburne, Inês Cristina Zuber
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Vasilica Viorica Dăncilă

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (30.5.2013)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod
(2013/2045(INI))

Pripravljavka mnenja: Roberta Angelilli

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker brezposelnost mladih žensk (mlajših od 25 let) še naprej narašča in se je z 18,8 % leta 2009 povečala na 22,1 % leta 2012, po zadnjih razpoložljivih podatkih pa naj bi znašala 22,9 %; ker se vedno bolj širijo obup, samoizključevanje in odtujenost od dela: ker se mlade ženske še vedno soočajo s slabšimi razmerami na trgu dela kot mladi moški in ker se tako izgubi veliko potenciala za gospodarsko rast v Evropi, saj je znanje visokokvalificiranih žensk premalo izkoriščeno;

B.  ker v EU več kot 2 milijona delovnih mest ni mogoče zasesti; ker se je zaradi krize veliko žensk umaknilo s trga dela, kar pomeni premajhno izkoriščenost človeškega kapitala in znanja; ker je večja udeleženost žensk nujen politični cilj;

C. ker visoki stroški varstva otrok, pa tudi dejstvo, da ni dovolj varstva na razpolago, pogosto negativno vplivajo na zaposljivost mladih mater;

D. ker so mladi ena od družbenih skupin, ki jih je sedanje poslabšanje razmer na trgu dela najbolj prizadelo, tako da so bolj izpostavljeni brezposelnosti, negotovi zaposlitvi in nizkim plačam, čeprav so bolj izobraženi od generacij pred njimi;

E.  ker narašča število oseb z univerzitetno izobrazbo, ki so previsoko kvalificirani za prosta delovna mesta na trgu dela ali ki nimajo ustreznih delovnih izkušenj;

F.  ker je 60 % diplomantov žensk, vendar pogosto opravljajo dela, za katera se zahteva nižja usposobljenost ali so slabše plačana; ker na mlade ženske vplivajo tudi razlike med spoloma pri zaposlovanju in na drugih področjih, posledica česar je razlika v plačilu (zdaj znaša 16,2 %), pa tudi razlika v pokojnini;

G. ker prožnost in negotovost bolj vplivata na zaposlitev žensk kot moških: v tretjem četrtletju 2012 je bilo med zaposlenimi za krajši delovni čas, starimi do 15 do 24 let, približno 60 % žensk; ker je bilo v isti starostni skupini med začasno zaposlenimi z visokošolsko izobrazbo (diplomsko in podiplomsko) 64 % žensk;

H. ker je raziskava Eurobarometra o ženskah in neenakosti na podlagi spola v kriznem času, objavljena 26. februarja 2013, pokazala, da se delodajalci pri izbiri delavcev ozirajo na spol v škodo strokovnosti ter znanju in veščinam žensk: delodajalce pri izbiri zanima zlasti materinstvo (49 %), temu sledita delovna prožnost (35 %) in zunanji videz (33 %), pri moških pa prevladujejo zahteve po izkušnjah (40 %) in poklicnih kvalifikacijah (38 %);

I.   ker se je število mladih NEET (ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in niso zaposleni) povzpelo na 7,5 milijona, kar je 12,9 % mladih Evropejcev, starih od 15 do 24 let, s tem nastali stroški pa znašajo 1,2 % BDP EU, in ker je več kot 30 % brezposelnih v EU, ki so mlajši od 25 let, brez zaposlitve več kot 12 mesecev; ker se je delež žensk NEET, starih od 15 do 24 let, z 12,9 % leta 2009 povečal na 13,4 % leta 2011 (med moškimi, starimi od 15 do 24 let, se je ta delež povečal z 12,4 % na 12,9 %);

J.   ker je vse bolj nevarno, da bo v prihodnje nastala „izgubljena generacija“ mladih, ženske pa sodijo v skupino, ki jih grozi brezposelnost;

K. ker so ženske bolj odvisne od socialnih prejemkov, ki se zaradi gospodarske krize zmanjšujejo, kar ustvarja tako imenovano „novo diskriminacijo“; ker 31,4 % žensk, starih od 18 do 24 let (28,3 % moških v isti starostni skupini), grozita revščina in socialna izključenost;

L.  ker mladi zaradi krize pozneje vstopajo na trg dela; ker so mlade ženske pri vstopanju na trg dela kljub členu 19 PDEU, Direktivi 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 in Direktivi 2006/54/ES z dne 5. julija 2006 še vedno diskriminirane na podlagi starosti in spola; ker ženske iz ranljivih družbenih skupin, vključno z etničnimi manjšinami, težje dostopajo do uradnega trga dela;

M. ker cilji strategije Evropa 2020 določajo zaposlenost 75 % ljudi, starih od 20 do 64 let, stopnjo osipa, nižjo od 10 %, in rešitev vsaj 20 milijonov ljudi pred tveganjem revščine;

N. ker materinstvo pogosto ovira mlade matere pri dostopu do trga dela in torej prispeva k večanju razlik med spoloma na področju zaposlovanja;

1.  pozdravlja priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade;

2.  poziva države članice, zlasti tiste, v katerih je stopnja brezposelnosti med mladimi največja, naj nujno izvedejo ukrepe, določene v shemi jamstva za mlade, za vse mlade do 30. leta starosti z različnimi stopnjami izobrazbe in iz vseh družbenih okolij, ter naj na vseh stopnjah priprave, načrtovanja in izvajanja teh ukrepov upoštevajo vidik spola; poziva države članice, naj ustanovijo centre za zaposlovanje z ustrezno usposobljenimi kadri, ki bodo sposobni izvajati učinkovite politike ozaveščanja ter določiti posebne ureditve za ženske, tudi zato, da se preprečita dolgotrajna brezposelnost in tveganje socialne izključenosti;

3.  poudarja, da so za uresničitev jamstva za mlade potrebne javne naložbe, ki bodo spodbudile neto odpiranje delovnih mest, ustvarjale trajna delovna mesta s pravimi pogodbami o zaposlitvi in zagotovile spoštovanje kolektivnih pogodb o plačah ter načela enakega plačila za enako ali enakovredno delo;

4.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, s katerimi bodo obravnavale neenakosti spolov in upoštevale ranljive družbene skupine, vključno z invalidi, priseljenci in materami samohranilkami;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje, pospeševanje in podpiranje podjetništva in samozaposlovanja med mladimi ženskami, tako da jim zagotovijo usposabljanje, svetovanje in lažji dostop do posojil in mikro posojil, s katerimi so povezani ugodni pogoji in davčne ugodnosti, zlasti za mala in srednja podjetja;

6.  poziva države članice, naj izvajajo politike za spodbujanje udeležbe žensk v sektorjih, v katerih so premalo zastopane, na primer v znanosti in tehnologiji (leta 2009 je bilo v EU samo 33 % raziskovalk) ter v ekonomskem in finančnem sektorju, saj bi ženskam izbira teh poti omogočila, da postanejo bolj konkurenčne na trgu dela;

7.  poziva države članice, naj podprejo programe vseživljenjskega učenja in priložnosti za prekvalifikacijo, ki bi študentkam in ženskam, ki so že vstopile na trg dela, olajšale prehod iz ene službe v drugo;

8.  opozarja Komisijo in države članice na zavezo, ki so jo sprejele v okviru ciljev Evrope 2020, za 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških, ter opozarja, da bi lahko sedanja raven brezposelnosti med mladimi zunaj trga dela pustila celo generacijo žensk, s čimer bi povečala njihovo nevidnost in ranljivost;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti segregaciji na podlagi spola v izobraževanju in na trgu dela in določijo posebne tečaje izobraževanja in usposabljanja z mentorstvom, temelječe na nenehnem spremljanju, ter spoštujejo sklepe iz priporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Ponovni razmislek o izobraževanju“ (COM(2012)0669), pri čemer naj združijo politike izobraževanja in usposabljanja s politikami, usmerjenimi v zaposlovanje mladih žensk, in podpirajo in spodbujajo zaposlovanje žensk v strateških razvojnih sektorjih; poudarja, da bi bil cilj teh dejavnosti preprečiti zgodnje opuščanje šolanja ter zagotoviti, da bodo pridobljene spretnosti dovolj za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih potreb na trgu dela;

10. poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, zakaj nacionalna orodja za boj proti brezposelnosti med mladimi, zlasti med mladimi ženskami, niso učinkovita, ter naj spodbujajo izmenjavo dobre prakse in modelov, ki so prinesli pozitivne rezultate, na evropski ravni, kot so zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, ponovno vključevanje v izobraževanje, učinkovit prehod z izobraževanja na trg dela, zmanjšanje brezposelnosti mladih ter dostop prikrajšanih skupin do zaposlitve;

11. poudarja, da mora ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti spremljati izvajanje ukrepov za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, spodbujanje moških in žensk za delitev gospodinjskih obveznosti ter pomoč mladim materam pri vračanju na trg dela, in sicer z zagotovitvijo zadostnih, dostopnih, cenovno ugodnih in kakovostnih storitev za varstvo otrok (npr. vrtcev, jasli in javnih rekreacijskih dejavnosti za otroke) ter storitev za vzdrževane odrasle v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da se s temi ukrepi prepreči tveganje, da bi se morale matere odpovedati poklicni poti, jo prekiniti ali pa opustiti ali odložiti načrtovanje družine, s čimer se prepreči njihova poklicna in socialna izključenost in zmanjša tveganje, da se bodo njihovi otroci soočali z revščino in socialno izključenostjo; v tem okviru poziva Svet, naj s Parlamentom pripravi skupno stališče o direktivi o porodniškem dopustu;

12. poziva države članice, naj spodbujajo dostop mladih žensk do trga dela in sprejmejo ukrepe, ki jim bodo omogočili obdržati zaposlitev, pri čemer naj se osredotočijo na kakovost zaposlitve in strokovno rast, da se odpravijo razlike na področju vstopanja na trg dela, poklicne poti in plačil, ki že ves čas zaznamujejo odnos med moškimi in ženskami na področju dela;

13. poziva k sprejetju ukrepov, usmerjenih predvsem v skupine mladih žensk s posebnimi potrebami, in sicer invalidke, priseljenke, pripadnice manjšin, ženske z nizko izobrazbo ali brez nje, ženske, ki so bile žrtve nasilja na podlagi spola, bivše prostitutke ali zapornice, ki še težje najdejo dostojno zaposlitev;

14. poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo kampanje ter zagotovijo dovolj informacij o programih za zaposlitvene možnosti in o dostop do socialnega in otroškega varstva;

15. poziva Komisijo in države članice, naj v podjetniškem sektorju in v organih javne uprave spodbujajo delo na daljavo, da bodo mladim ponudili možnost izbire mobilne in dinamične poklicne poti;

16. meni, da pomoč ženskam, da se vrnejo na trg dela, zahteva večrazsežnostne rešitve politike, ki bodo vključevale vseživljenjsko učenje in ukrepe za boj proti nestalnim zaposlitvam ter spodbujanje dela s pravicami in praks diferencirane organizacije dela na zahtevo žensk, da se jim ni treba odpovedati poklicni poti ali jo prekinjati;

17. poziva države članice, naj razvijejo primerne politike, ki bodo v celoti skladne z evropsko in nacionalno zakonodajo ter sprejmejo posebne ukrepe, vključno z delovnim usposabljanjem in programi zaposlovanja, da zagotovijo enake možnosti mladim moškim in ženskam pri pridobivanju dejanskih delovnih izkušenj;

18. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike vključevanja načela enakosti spolov in spremljanja po spolu, ki podpirajo dostop brezposelnih državljanov do služb za zaposlovanje in socialno pomoč;

19. poziva države članice, naj podprejo in priznajo oblike neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter delo v mladinskih organizacijah kot instrumente, ki študentom omogočajo vzpostavljanje prvih vezi s trgom dela;

20. poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in javno objavljajo vse podatke o politikah za preprečevanje brezposelnosti med mladimi (med katerimi je izvajanje jamstva za mlade) ter pripravijo regionalne statistične podatke za različne države članice, in naj bodo posebej pozorne na enakost spolov; poziva tudi, naj se izvajanje in spremljanje teh politik vključita v okvir evropskega semestra in v priporočila posameznim državam;

21. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru opredelitve programskega obdobja 2014–2020 določijo strožja in bolj količinsko opredeljiva merila za vzpostavitev, spremljanje in ocenjevanje ciljev strukturnih skladov s posebnimi cilji, namenjeni preprečevanju brezposelnosti med mladimi, ki bodo merljivi tudi glede na spol (v obdobju od leta 2007 do 2011 je bilo 52 % upravičencev Evropskega strukturnega sklada žensk);

22. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za odpravo stereotipa, da je podjetništvo tvegana dejavnost, v kateri prevladujejo moški; poudarja, da je treba za krepitev splošnega položaja žensk na trgu dela in učinkovitejše spodbujanje podjetništva sprejeti ukrepe, s katerimi bi podprli regionalno in mednarodno sodelovanje med podjetnicami, ter spodbujati oblikovanje mreže platform za izmenjavo izkušenj in najboljših praks;

23. poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnji prilagoditvi ESS, da bi zagotovila dodatno podporo na področju usposabljanja mladih žensk, dostopa do zaposlovanja in varstva otrok;

24. pozdravlja napoved Komisije, da bo 6 milijard EUR v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 dodelila Pobudi za zaposlovanje mladih; poleg tega poudarja, da je bilo od 82 milijard EUR nerazporejenih evropskih sredstev, ki bi naj bila ponovno načrtovana za pobude za preprečevanje brezposelnosti med mladimi, kot je bilo objavljeno januarja 2012, porabljenih le 16 milijard EUR (marca 2013); poziva, da je treba vse dodelitve povezati z boljšim in hitrejšim načrtovanjem, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami; poziva države članice, naj za boj proti brezposelnosti mladih zagotovijo čim več finančnih sredstev, vključno s črpanjem sredstev iz nacionalnih proračunov, pri tem pa upoštevajo vprašanje spola;

25. poziva države članice, naj sporazumno z Evropsko komisijo določijo načrt davčnih spodbud, namenjenih zaposlovanju mladih in podpori podjetništvu oseb, mlajših od 35 let, s spodbudami za podjetja, zlasti mala in srednja, za zaposlovanje mladih za nedoločen čas. V ta namen bi države članice, kot je predlagala Evropska komisija v svežnju za zaposlovanje, lahko uporabile instrument nadomestila plače in zmanjšanja davčne obremenitve, zlasti prispevkov za socialno varnost, ki jih plačujejo delodajalci;

26. poziva države članice, naj v dogovoru s Komisijo določijo ukrepe in olajšave za pogodbe o vajeništvu ter dodatek za zagon podjetij, ki jih ustanovijo mlajši od 35 let; meni zlasti, da bi morale države članice zagotoviti več boljših storitev za podpiranje ustanavljanja podjetij, kampanje za ozaveščanje o možnostih in priložnostih za samostojno delo, okrepljeno sodelovanje med uradi za zaposlovanje in podporo podjetjem, tudi z uporabo (mikro) financiranja;

27. poziva Komisijo in države članice, naj obvezno vključijo mladinske organizacije in socialne partnerje v odločanje, politike in programe, povezane s preprečevanjem brezposelnosti med mladimi, ter v izvajanje in spremljanje ter nadaljnji razvoj jamstva za mlade, pobude v podporo zaposlovanju mladih in evropske koalicije za vajeništva, ter se z njimi posvetujejo; poziva dekleta, naj se dejavneje sodelujejo v mladinskih in študentskih organizacijah, pa tudi v dejavnostih nevladnih organizacij, da bi okrepile svoj položaj in povečale svoj vpliv;

28. poziva države članice, naj spodbujajo enako zastopanost spolov v delovnih skupinah in na delovnem mestu, da se dosežejo boljši rezultati pri delu;

29. poziva države članice, naj sprejmejo politike, s katerimi bodo spodbudile ljudi, zlasti mlade ženske, da ostanejo v poklicnem življenju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Constance Le Grip, Astrid Lulling, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Krisztina Morvai, Norica Nicolai, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Marc Tarabella, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Roberta Angelilli, Rosa Estaràs Ferragut, Mariya Gabriel, Nicole Kiil-Nielsen, Katarína Neveďalová, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Angelika Werthmann
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.7.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 1 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Roberta Angelilli, Jan Kozłowski, Ria Oomen-Ruijten, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Anneli Jäätteenmäki, Jacek Włosowicz