POROČILO o znanju o morju 2020: kartiranje morskega dna za spodbujanje trajnostnega ribištva

23.9.2013 - (2013/2101(INI))

Odbor za ribištvo
Poročevalka: Maria do Céu Patrão Neves

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o znanju o morju 2020: kartiranje morskega dna za spodbujanje trajnostnega ribištva

(2013/2101(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. avgusta 2012 z naslovom „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“ (COM(2012)0473),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. septembra 2010 z naslovom „Znanje o morju 2020: opazovanje in podatki o morju za pametno in trajnostno rast“ (COM(2010)0461),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2013 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ (COM(2012)0494),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (Direktiva št. 2008/56/ES),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (Direktiva št. 2007/2/ES),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (Direktiva št. 2003/98/ES),

–   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (Sklep št. 1982/2006/ES),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom „Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave“ (COM(2012)0401),

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju (2012/417/EU),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju strategije za integrirano upravljanje obalnih območij v Evropi (Priporočilo št. 2002/413/ES),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. septembra 2012 z naslovom „Napredek celostne pomorske politike EU“ (COM(2012)0491),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 29. avgusta 2012 o vmesni oceni evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (SWD(2012)0250),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z 8. marca 2012 z naslovom „Načrt za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet)“ (Ares(2012)275043),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 8. septembra 2010 o oceni učinka evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (SEC(2010)0998),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 22. januarja 2010 o izidu javnega posvetovanja o infrastrukturi pomorskih podatkov (SEC(2010)0073),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z 2973. zasedanja z dne 16. novembra 2009 o celostni pomorski politiki (Svet za splošne zadeve in zunanje odnose),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. oktobra 2009 o napredku celostne pomorske politike EU (COM(2009)0540),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 7. aprila 2009 z naslovom „Vzpostavitev evropske pomorske infrastrukture znanja: Načrt za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke“ (SEC(2009)0499),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2008 " Evropska strategija za morsko in pomorsko raziskovanje: skladen okvir za Evropski raziskovalni prostor v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij" (COM(2008)0534) in svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o aplikativnih raziskavah na področju skupne ribiške politike[1],,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (COM(2007)0575),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0295/2013),

A. ker je znanje o morskem okolju bistveno za spodbujanje, razvoj in širitev „modrega gospodarstva“, to je pomorske razsežnosti strategije Evropa 2020, ki povezuje znanje in tehnološke inovacije, trajnostno uporabo virov, konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

B.  ker je znanje o morskem okolju bistveno za povečanje količine informacij o ekosistemih in človekovih vplivih na morsko okolje ter izboljšanje teh informacij, da se tako pripomore k ustreznemu varstvu okolja, racionalnemu izkoriščanju virov, ki je okoljsko trajnostno na dolgi rok, ter uravnoteženemu in trajnostnemu povečevanju človekove uporabe oceanov in njegovih dejavnosti v njih;

C. ker so obstoječi podatki o morskem okolju trenutno razpršeni in razdrobljeni po številnih različnih ustanovah ter je bistveno zagotoviti in poenostaviti dostop do tega ogromnega korpusa podatkov o morskem okolju v Evropi, da bi tako izboljšali vire ter spodbudili razvoj, inovativnost in ustvarjanje delovnih mest v morskih in pomorskih sektorjih;

D. ker je ribištvo ena glavnih človekovih dejavnosti, ki poteka v morskem okolju, prispeva k preskrbi s hrano in je izrednega pomena, zlasti za nekatere obalne skupnosti, ter je torej bistveni dejavnik celostne pomorske politike; ker je treba opozoriti, da imajo ribolovne dejavnosti pogosto obsežne negativne učinke na morske ekosisteme zaradi raznolikosti in količine izkoriščanih ribjih staležev; ker je ribištvo tudi sektor, ki ga najbolj prizadenejo številni načini uporabe in dejavnosti v morskem okolju, kot so pomorski promet in turizem ali razvoj mest in obalnih območij, onesnaževanje morja, ekstraktivna industrija in obnovljiva energija, njihovi učinki pa se lahko še seštevajo s tistimi iz ribolovnih dejavnosti;

E.  ker so evropska morja zelo različna z raznolikimi ribolovnimi flotami in vrstami ribolova, ki ga izvajajo različne države članice; ker je priznavanje in razumevanje te raznolikosti in posebnosti močno odvisno od informacij o ribolovni dejavnosti, ki so na voljo;

F.  ker se v zvezi z ribiškim sektorjem vse pogosteje uporabljajo informacijske tehnologije, s čimer sta se izboljšala dostop do informacij in njihova preglednost, poleg tega pa so nacionalne in regionalne uprave in organizacije proizvajalcev informatizirale sisteme zbiranja in prenosa podatkov; ker je z boljšim zagotavljanjem informacij o ribolovni dejavnosti nedvomno mogoče sprožiti proces, ki bo spodbudil bolj trajnostne oblike ribolova, in sicer ne le z okoljskega, temveč tudi z gospodarskega in socialnega vidika;

G. ker je treba opredeliti in razmejiti biogeografsko občutljiva območja ter vzpostaviti območja za obnovo staležev rib in zavarovana morska območja, da bi tako zagotovili dejansko zaščito in ohranjanje občutljivih morskih ekosistemov pred posebej škodljivimi ribolovnimi praksami; opozarja, da se s povečevanjem in izboljšanjem informacij o morskem okolju in ribolovni dejavnosti, ki so na voljo, povečuje tudi razumevanje, sprejemanje in izvajanje boljših ukrepov za zaščito ekosistemov, upravljanje ribolova in pomorsko prostorsko načrtovanje;

H. ker je pobuda „Znanje o morju 2020“ omogočila začetek razprave na to temo in spodbudila javno posvetovanje za opredelitev mnenj o priložnostih in izzivih, ki so povezani z zagotavljanjem informacij o opazovanju morskega okolja v Evropi; ker je treba pozdraviti pobudo Komisije za predstavitev zelene knjige, naslovljene „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“;

I.   ker je treba na podlagi predhodno določenih pravil izkoristiti možnosti, ki jih ponuja izjemno obširen korpus podatkov o morskem okolju, ki jih zbirajo in hranijo številni javni in zasebni subjekti na evropski ravni, tako da se ti podatki dajo na voljo morebitnim uporabnikom, pri čemer je treba spremeniti model zbiranja in uporabe podatkov, da bi obstoječi sistem, v katerem se podatki zbirajo večkrat za različne posamične in posebne namene, v model večnamenskega zbiranja in zagotavljanja informacij;

J.   ker bosta obširnejše zagotavljanje podatkov in lažji dostop do njih spodbudila uporabo teh podatkov v večdisciplinarnih študijah ter vzpostavitev medsektorskih partnerstev, zlasti med javnim in zasebnim sektorjem, kar bo omogočilo izoblikovanje veliko večjih zmogljivosti in koristi, kot bi jih bilo mogoče doseči le z vsoto posameznih sestavnih delov;

K. ker ta pobuda temelji na večdisciplinarni strategiji, ki vključuje in povezuje vse dejavnosti opazovanja morskega okolja, ki potekajo v EU; ker je treba poudariti koristi in prednosti, ki se ponujajo z dostopom do številnih oblik podatkov prek enotne digitalne platforme za zagotavljanje podatkov o morskem okolju;

L.  ker je zaradi velikega pomena in velike raznolikosti ribištva kot starodavne in tradicionalne dejavnosti, ki se izvaja v morskem okolju, v celoti smiselno, da se informacije o upravljanju in izkoriščanju ribištva vključijo med podatke, ki jih je mogoče kartirati in razširjati v okviru pobude „Znanje o morju 2020“;

M. ker EU od leta 2001 podpira upravljanje skupne ribiške politike (SRP), tako da financira zbiranje podatkov o ribiškem sektorju in njihovo razširjanje, kar izvajajo nacionalni organi držav članic; opozarja, da se ribolov v EU vse bolj upravlja na podlagi večletnih načrtov upravljanja in je urejen po ekosistemskem in previdnostnem pristopu, katerih namen je zmanjšati vpliv ribolovne dejavnosti na morske ekosisteme, taka strategija upravljanja pa pomeni večdisciplinarne raziskave, ki zahtevajo zbiranje številnih znanstvenih podatkov o ribjih staležih;

N. ker se z zdajšnjo reformo SRP povečujejo obveznosti držav članic v zvezi z zbiranjem okoljskih, bioloških, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov o ribolovni dejavnosti v skladu z okvirom za zbiranje podatkov za ribištvo, ki se bo v obdobju 2014–2020 okrepljeno financiral iz novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR);

Viri informacij in vrste podatkov

1.  poudarja, da so podatki o ribolovni dejavnosti v EU, ki bi jih morali vključiti v javno dostopne večločljivostne digitalne karte morskega dna, v lasti številnih javnih in zasebnih subjektov;

2.  poudarja, da morajo države članice izpolniti obveznosti do Evropske unije v okviru za zbiranje podatkov za ribištvo ter zbirati in posredovati podatke, ki so odličen vir informacij o ribolovni dejavnosti, ter da te številne informacije zbira Skupno raziskovalno središče (JRC), nato pa so predložene v oceno strokovnjakom iz delovnih skupin Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo; dodaja, da podatke, ki jih zbirajo države članice v skladu s skupnim okvirom za zbiranje podatkov za ribištvo, uporablja Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) za zagotavljanje znanstvenih informacij o virih in svetovanje o upravljanju ribolova;

3.  poudarja, da veliko podatkov zbere ladjevje, opremljeno s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, in da bi bilo mogoče te podatke zelo koristno uporabiti pri kartiranju ribolovne dejavnosti; opozarja na velik pomen, ki ga imajo podatki, zbrani s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, pri mešanih ribištvih; poudarja, da bi bilo smiselno vključiti in kartirati dodatne informacije, zlasti podatke, shranjene v ladijskih ribolovnih dnevnikih v elektronski ali papirni obliki, podatke iz evidenc opazovalcev ribolova na krovu ter podatke, pridobljene s kampanjami za nadzor nad ribolovnimi viri;

4.  opozarja, da nekatere organizacije proizvajalcev, zlasti tiste, ki izhajajo iz industrijskega ribolova, hranijo podatke o ribolovni dejavnosti, s katerimi bi bilo mogoče dopolniti trenutno razpoložljive informacije; dodaja, da bi si bilo treba v primeru obalnega in malega priobalnega ribolova, v zvezi s katerim so informacije bolj skope, prizadevati za to, da bi podatke zbiralo kar samo ladjevje, in sicer z uporabo čolnov kot platform za zbiranje podatkov za nadzor nad ribolovom, lahko tudi s preprostimi napravami za spremljanje v realnem času, povezanimi s sistemi GPS/GPRS, ki se namestijo na čolne; hkrati še ugotavlja, da se velik del podatkov o ribolovu pridobi v okviru raziskovalnih projektov;

5.  poudarja, da bi bilo koristno zagotoviti razpoložljivost kartiranja prostorske razporeditve ribiškega ladjevja, ribolovnega napora ter sestave in količine ulova, s čimer bi bil morebitnim uporabnikom poleg ostalih omogočen dostop do informacij o območjih, na katerih poteka intenzivnejši ribolov, ulovljenih vrstah rib in količini ulova na posameznih območjih; v splošni količini podatkov o ribolovu, ki bi jih bilo treba vključiti v to vrsto kartiranja, posebej opozarja na podatke o tipologiji ladjevja (na primer država pripadnosti, domače pristanišče, starost, dolžina, tonaža, moč in posadka), ribolovnem naporu (na primer število ribolovnih poti ali dni, število in značilnosti ribolovnih orodij) in ulovu (na primer ciljne vrste, vrste prilova, zavržki, teža in vrednost); poleg tega poudarja, da bi z zagotavljanjem podatkov satelitskih sistemov za spremljanje plovil omogočili določanje prostorske razporeditve ladjevja in da bi lahko s temi informacijami v kombinaciji s podatki iz ribolovnih dnevnikov dobili oceno prostorske razporeditve ulova;

6.  ugotavlja, da bi bil z ločenim kartiranjem podatkov glede na vrsto ribolovne dejavnosti (obalni in mali priobalni ribolov ter industrijski ribolov) zagotovljen bolj realističen pregled nad raznolikostjo ribolova; poleg tega poudarja, da bi bili lahko socialno-ekonomski kazalniki v zvezi z ribolovom (na primer starost in usposobljenost posadke), če bi bili na voljo, koristno dopolnilo k bolj poglobljenemu opisu sektorja;

Kako spodbujati pridobivanje in razpoložljivost informacij

7.  priznava, da imajo številne strani upravičen interes za dostop do informacij o ribolovni dejavnosti ter stanju ohranjanja in izkoriščanja staležev; zato zagovarja izoblikovanje mehanizmov, s katerimi bi zagotovili enostaven dostop do ustreznih podatkov o ribolovu, in sicer pod nekaterimi pogoji, ki bi jih bilo treba še opredeliti, in na različnih ravneh dostopa, ob čemer bi bilo treba zagotoviti upoštevanje ustreznih ravni zaupnosti informacij in poslovnih interesov;

8.  opozarja, da zbiranje podatkov in upravljanje ribolovnih virov financirajo EU in države članice ter da morajo biti zbrani podatki torej na voljo morebitnim uporabnikom in splošni javnosti; meni, da morajo biti javno dostopni tudi drugi podatki o ribištvih, ki se pridobijo s financiranjem ali sofinanciranjem iz javnih sredstev (EU ali držav članic), medtem ko bo za dostop do podatkov o ribištvu, ki se pridobijo s financiranjem iz zasebnih sredstev in ne vsebujejo poslovno občutljivih informacij, potrebna odobritev organizacij, v lasti katerih so podatki;

9.  poudarja, da oddelek uredbe o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, ki obravnava podatke in informacije o ribištvu, vsebuje člena, ki posebej določata varstvo osebnih podatkov ter zaupnost poklicne in poslovne skrivnosti; dalje še poudarja, da zgoraj navedena uredba izrecno določa, da podatke o ribištvu, katerih zbiranje, izmenjava in razkritje bi škodili varovanju zasebnosti in integritete posameznika ali poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino, urejajo veljavna pravila o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti;

10. meni, da enako velja za podatke o ribištvu, pridobljene v okviru raziskovalnih projektov, in da je torej samoumevno, da so informacije, pridobljene v okviru znanstvenih projektov, financiranih ali sofinanciranih z javnimi sredstvi (EU ali držav članic), dostopne in dane na voljo morebitnim uporabnikom in splošni javnosti, ob čemer se upoštevajo pogoji, posebej opredeljeni za podatke pri projektih; poudarja, da so nekatere vrste podatkov o ribištvu pridobljene posebej z izoblikovanjem in uporabo modelov, prototipov ali eksperimentalnih naprav, zato je njihovo širjenje posebej občutljivo vprašanje;

11. opozarja na to, da je Komisija sprejela sporočila in priporočila o dostopu do znanstvenih informacij ter njihovem razširjanju in arhiviranju, v katerih je menila, da je treba pri razkritju podatkov raziskav upoštevati evropska in nacionalna pravila o varstvu podatkov; dalje še poudarja, da se ti dokumenti sklicujejo na potrebo po zaščiti pogojev, ki urejajo razkrivanje podatkov in potrebne omejitve zaradi zagotavljanja skladnosti s pravili o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti, poslovni skrivnosti, legitimnih poslovnih interesih in pravicah intelektualne lastnine;

12. meni, da je treba ne glede na to, ali so podatki v lasti javnih ali zasebnih subjektov in ali so bili pridobljeni z uporabo javnih ali zasebnih sredstev, vedno navesti subjekt, pristojen za zbiranje, obdelavo in sporočanje informacij; poleg tega meni, da bi morali biti v primerih, ko bi sporočanje informacij lahko vplivalo na raven konkurenčnosti, konkurence in prihodkov subjektov, v lasti katerih so informacije, biti na voljo le podatkovni izdelki, ne pa tudi neobdelani ali obdelani podatki; meni, da se v teh primerih z obvezno navedbo vira podatkov zagotovi, da bodo lahko zainteresirane strani navezale stik z imetniki izvirnih informacij in jih zaprosile za dostop do podrobnejših ali celo neobdelanih podatkov;

13. vztraja, da je treba ob kartiranju in zagotavljanju podatkov o premikih in operacijah ribiškega ladjevja, zlasti v zvezi z informacijami, pridobljenimi iz evidenc satelitskih sistemov za spremljanje plovil, ribolovnih dnevnikov in evidenc opazovalcev ribolova na krovu, sprejeti ukrepe za varstvo zaupnosti podatkov in zaščito poslovnih interesov; poudarja, da je to mogoče doseči z izpustom informacij o posamezniku, kot so ime plovila in registrske številke, razširjanjem skupnih podatkov, po možnosti združenih glede na območje, segment ladjevja ali vrsto ribolovnega orodja, ter časovnim zamikom med zbiranjem podatkov in dajanjem ribolovne karte na voljo; vendar hkrati opozarja, da se lahko zaradi pretiranega združevanja podatkov ter zelo dolgega prostorskega in časovnega zamika zmanjšajo podrobnosti in natančnost informacij;

14. meni, da mora Komisija v zvezi s podatki o ribištvu, ki so v lasti javnih subjektov v državah članicah, opredeliti celovit sklop enotnih smernic za razširjanje, določiti časovni razmik med zbiranjem, obdelavo in sporočanjem informacij ter spodbujati njihovo dajanje na voljo, da se glavnim zainteresiranim stranem zagotovi vpogled vanje; meni, da je treba določiti minimalni sklop smernic, ki jih je treba obvezno sporočiti, ter predvideti sporočanje in delitev podobnih podatkov, da bodo tako vse države članice razpolagale z isto vrsto informacij o ribolovu;

15. meni, da je treba v primerih, ko se podatki o ribolovni dejavnosti pridobijo v okviru raziskovalnih projektov, ki jih financirajo ali sofinancirajo EU ali države članice, predvideti klavzulo, s katero se določi obvezno sporočanje podatkov ob koncu projekta v skladu s predhodno določenim časovnim načrtom;

16. meni, da je treba v primeru, ko se podatki o ribištvu pridobijo z raziskovalnimi projekti, določiti razumen rok, v katerem morajo pristojni raziskovalci objaviti študije; meni, da bi bilo mogoče v skladu s pristopom v pobudi „Obzorje 2020“ ta pogoj preseči z določitvijo moratorija, ki bi omogočil objavo; poleg tega vztraja, da je treba podatke sporočiti čim prej, zadevni moratorij pa ne sme biti daljši od treh let, da bi tako preprečili zastaranje podatkov in omogočili, da se v celoti izkoristijo;

Kako jamčiti učinkovito zbiranje in združevanje podatkov

17. poudarja, da so za zagotavljanje točnih in zanesljivih podatkov potrebni standardizacija, preverjanje in nadzor nad kakovostjo podatkov, pridobljenih iz podatkovnih zbirk držav članic in raziskovalnih projektov o ribolovni dejavnosti;

18. meni, da je treba nujno izoblikovati skupne, usklajene in preverjene protokole/modele na ravni strategij vzorčenja in določiti zbiranje in obdelavo podatkov ter format za predložitev informacij, saj je to bistveno za zagotovitev združljivosti in interoperabilnosti podatkov o ribištvu; ugotavlja, da je mogoče za to uporabiti model, opredeljen v okviru za zbiranje podatkov za ribištvo;

19. meni, da se lahko način sporočanja podatkov o ribištvu spreminja glede na kompleksnost teh podatkov, zato je treba opredeliti tiste, ki jih je mogoče predložiti neobdelane, obdelane ali kot podatkovne izdelke; poudarja, da je mogoče najosnovnejše/najpreprostejše parametre zagotavljati v obliki neobdelanih podatkov, medtem ko je treba kompleksnejše/specifične parametre, ki zahtevajo analizo in specializirano razlago, zagotavljati v obliki obdelanih podatkov ali podatkovnih izdelkov; poudarja, da je treba navesti vrsto informacij o ribištvu, ki se zagotavljajo morebitnim uporabnikom, ob čemer je treba ločevati med neobdelanimi podatki, obdelanimi podatki in podatkovnimi izdelki, pa tudi med parametri, pridobljenimi z meritvami, in tistimi, ki se opredelijo na podlagi modelov;

20. poudarja, da lahko v nekaterih primerih sporočanje zelo podrobnih podatkov in preveč podrobnih kart povzročita neželeno koncentracijo ribolovnega napora na nekaterih virih in ranljivih morskih habitatih; meni, da je zato treba ob razširjanju tovrstnih informacij sprejeti ukrepe za zaščito zadevnih virov in habitatov ter nadzor nad njim poleg tega vztraja, da se ne zagotavljajo občutljive informacije v zvezi s prostorsko razporeditvijo redkih ali ogroženih morskih vrst, da se tako zagotovi njihova zaščita;

21. meni, da mora Komisija – če naj bo zbiranje in sporočanje podatkov učinkovito – zagotoviti potrebno usklajevanje, države članice pa si morajo prizadevati za organizacijo svojih dejavnosti in skupno sodelovanje; poudarja, da je usklajevanje na ravni Komisije bistveno za opredelitev prednostnih ciljev, povečanje stroškovne učinkovitosti med zbiranjem, obdelavo in sporočanjem podatkov ter razvoj sinergij med državami članicami;

22. poudarja, da morajo države članice glede na raznolikost sistemov zbiranja podatkov ter količino in vrsto podatkov, ki jih zberejo številni različni javni in zasebni subjekti, ki razpolagajo z informacijami o ribištvu, usklajevati svoje dejavnosti in sodelovati, da bo mogoče uskladiti raznolikost, količino, kakovost in format podatkov; poudarja, da mora Komisija redno ocenjevati učinkovitost usklajevanja in sodelovanja med državami članicami;

23. priporoča, da države imenujejo nacionalni organ, pristojen za zbiranje, združevanje, obdelavo, nadzor nad kakovostjo, povezovanje in posredovanje podatkov, da se vključijo v skupno platformo za dostop do informacij o ribištvu; meni, da bi bilo mogoče v ta namen na ravni držav članic ustanoviti poseben organ, ki bi ga financirala in usklajevala Komisija;

Kako zagotoviti koristi od obdelave in razlage podatkov

24. meni, da je treba za to, da se ta pobuda polno izkoristi, izoblikovati model upravljanja in delovanja, s katerim se omogočijo potrebno zbiranje, obdelava, razlaga in sporočanje podatkov o ribištvu ter zagotovijo sodelovanje in dejanska udeležba držav članic, znanstvenih krogov in lokalnih skupnosti;

25. zatrjuje, da bi bilo treba glede upravljanja in delovanja evropski mreži za pomorsko opazovanje (EMODnet) in podatke dati stalen status; glede vključevanja podatkov in njihove razpoložljivosti na tej platformi meni, da bi bilo zaželeno črpati iz izkušenj pri razvijanju koncepta evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke ter pri tem vključiti strokovne skupine, oblikovane in delujoče v ta namen, in tematske portale, povezane z morjem (hidrografijo, geologijo, fiziko, kemijo, biologijo, habitate in človekove dejavnosti);

26. meni, da je treba zaradi velikega pomena ribiškega sektorja v EU podatke v zvezi z njim, če je to mogoče, zbrati v posebni dodatni tematski skupini v okviru platforme EMODnet ali jih vključiti v na novo izoblikovan tematski portal o človekovih dejavnostih in tako omogočiti dostop do širših splošnih vsebin;

27. poudarja, da je treba zagotoviti usklajevanje med platformo EMODnet in pomorsko storitvijo evropskega programa za spremljanje Zemlje (Globalno spremljanje okolja in varnosti – GMES), da bi tako zagotovili čim več informacij in povezali podatke o ribištvih s podatki, pridobljenimi s satelitskim nadzorom GMES, s posebnim poudarkom na okoljskih parametrih;

28. meni, da tako velikopotezna, zelo obsežna in večdisciplinarna pobuda, kot je pobuda „Znanje o morju 2020“, za katero je zaželeno, da se okrepi z informacijami o ribištvu, zahteva poseben akcijski načrt, v katerem se opredelijo srednje- in dolgoročni cilji v okviru usklajenega delovanja med EU in državami članicami;

29. poudarja, da sta izvajanje in uspeh takega projekta odvisna od zanesljivega financiranja, ki omogoča dolgoročno trajnost in predvidljivost; poziva, naj EU ustrezno spodbuja in podpira zagotavljanje podatkov o ribištvu, ki bi jih bilo mogoče vključiti v večločljivostne digitalne karte morskega dna; v zvezi s tem opozarja, da je za zagotavljanje informacij o ribištvu potrebno povezovanje virov financiranja, ki se v ta namen zagotavljajo na ravni Evropske unije in nacionalni ravni, ob čemer poudarja, da predlog ESPR v celoti vključuje podporo za tehnične instrumente za izoblikovanje in delovanje EMODnet;

30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij, Svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo, regionalnim svetovalnim svetom ter Znanstvenemu, tehničnemu in gospodarskemu odboru za ribištvo.

• [1]  UL C 76 E, 25.3.2010, str. 38.

OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je avgusta 2012 predstavila zeleno knjigo „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“ kot del ukrepov, sprejetih za spodbujanje, razvijanje in širjenje „modrega gospodarstva“. Modro gospodarstvo bo pomagalo uresničiti cilje strategije Evropa 2020 na področjih, povezanih z morjem, s povezovanjem znanja, tehnoloških inovacij, trajnostne uporabe virov, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Za uresničitev tega cilja je treba do leta 2020 pripraviti celovito večločljivostno digitalno karto morskega dna evropskih voda. To je velikopotezen, obširen in večdisciplinaren projekt, katerega namen je omogočiti dostop do informacij najrazličnejšim zainteresiranim stranem, ki jih zanimajo podatki o oceanih, v javnih organih, industriji, izobraževanju, raziskavah in civilni družbi. Zadevno digitalno kartiranje zajema različna področja, zlasti informacije v zvezi s topografijo, geologijo, habitati in ekosistemi na morskem dnu ter človekovimi dejavnostmi. Zagotavlja podatke o fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrih zgornjega vodnega stebra ter pripravo oceanskih napovedi.

Ne da bi podcenjevali pomen celovitega pregleda nad oceani, v tem poročilu ni mogoče zajeti vseh vprašanj, ki jih obravnava ta obsežna in večdisciplinarna zelena knjiga. Namesto tega poročilo analizira, kako bi lahko v ta novi okvir vključili ribištvo, torej kako bi lahko prispevalo k pobudi „Znanje o morju 2020“ ter imelo koristi od nje.

Zato se bo poročilo osredotočilo na smiselnost in uporabnost vključitve, kartiranja in zagotavljanja podatkov o ribolovni dejavnosti v okviru pobude „Znanje o morju 2020“ s poudarkom na naslednjih temeljnih vprašanjih:

-     viri informacij in vrste podatkov;

-     kako spodbujati pripravo in zagotavljanje informacij;

-     kako zagotoviti učinkovito obdelavo informacij in njihovo povezovanje v mrežo;

-     kako zagotoviti koristi od obdelave in razlage informacij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Kriton Arsenis, Alain Cadec, Carmen Fraga Estévez, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Nils Torvalds, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Besset, Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Jens Nilsson, Antolín Sánchez Presedo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Esther Herranz García, Juan Andrés Naranjo Escobar