Postopek : 2012/2288(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0296/2013

Predložena besedila :

A7-0296/2013

Razprave :

PV 21/10/2013 - 18
CRE 21/10/2013 - 18

Glasovanja :

PV 22/10/2013 - 8.5
CRE 22/10/2013 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0432

POROČILO     
PDF 160kWORD 133k
23.9.2013
A7-0296/2013

o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj

(2012/2288(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalka: Corina Creţu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj

(2012/2288(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 21(2), ki določa načela in cilje EU v mednarodnih odnosih, ter člena 208(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 16, 18 in 87 skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“(1),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči,

–  ob upoštevanju Deklaracije ZN o pravici do razvoja (41/128),

–  ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov, ki določa okvir za cilje tisočletja,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP–ES („Sporazum iz Cotonouja“),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (SEC(2011)1469 in SEC(2011)1470),

–  ob upoštevanju Evropske listine o razvojnem sodelovanju v podporo lokalnemu upravljanju, oblikovane dne 16. novembra 2008 v okviru Evropskih dni razvoja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o povečanju vpliva razvojne politike EU(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“ (COM(2011)0638),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov“ (COM(2012)0492),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. oktobra 2012 z naslovom „Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov“ (dok. 14535/12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podpori EU trajnostnim spremembam v tranzicijskih družbah, sprejetih na 3218. seji Sveta za zunanje zadeve dne 31. januarja 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate“ (COM(2013)0280),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom „Dostojno življenje za vse: odpravimo revščino in dajmo svetu trajnostno prihodnost“ (COM(2013)0092),

–  ob upoštevanju mednarodnih zavez v okviru partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. julija 2013 o lokalnih organih pri razvojnem sodelovanju (dok. 12584/13),

–  ob upoštevanju sporočila Odbora regij z naslovom „Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate“ (CdR 2010/2013),

–  ob upoštevanju svoje pisne izjave z dne 12. marca 2012 o izobraževanju o razvoju in aktivnem svetovnem državljanstvu,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Izobraževanje in ozaveščanje o razvoju v Evropi“ (SWD(2012)0457),

–  ob upoštevanju študije z naslovom „Izkušnje in delovanje glavnih evropskih akterjev, dejavnih na področju izobraževanja in ozaveščanja o razvoju“ iz novembra 2010(3),

–  ob upoštevanju sklepnega dokumenta o pobudi za strukturiran dialog iz maja 2011(4),

–  ob upoštevanju izjave iz Lizbone za izboljšanje in povečanje svetovnega izobraževanja v Evropi do leta 2015(5),

–  ob upoštevanju posvetovanja o organizacijah civilne družbe v razvojnem sodelovanju(6) ter posvetovanja o lokalnih organih v razvoju,

–  ob upoštevanju medsebojnega strokovnega pregleda Evropske unije v Odboru za razvojno pomoč pri OECD (OECD-DAC) iz leta 2012,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Tematsko globalno ovrednotenje podpore Komisije procesom decentralizacije“(7) iz februarja 2012,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0296/2013),

A.  ker člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa zmanjšanje in na dolgi rok izkoreninjenje revščine, kot je opredeljena v Evropskem soglasju o razvoju, kot glavni cilj razvojne politike EU;

B.  ker Evropsko soglasje o razvoju ostaja pravni okvir za razvojno politiko EU;

C.  ker je EU politično trdno zavezana spodbujanju ugodnega okolja za organizacije civilne družbe na nacionalni ravni, pa tudi na regionalni in mednarodni ravni, in ker EU priznava, da je močna civilna družba, v vsej svoji raznolikosti, pomembna sama po sebi ter pomeni bistven in osrednji sestavni del vsake demokracije;

D.  ker je EU trdno politično zavezana izvajanju pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, pri razvoju in ker izjava OZN glede skupnega sporazuma o pristopu, ki temelji na človekovih pravicah, k razvojnemu sodelovanju navaja, da „bi morali vsi programi razvojnega sodelovanja, politike in tehnična pomoč spodbujati uresničevanje človekovih pravic, kot so določene v Splošni konvenciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih na področju človekovih pravic“;

E.  ker demokratično prevzemanje odgovornosti ne vključuje samo vlad, ampak tudi organizacije civilne družbe, lokalne organe in nacionalne parlamente, ki imajo pomembno vlogo pri povezovanju državljanov z vlado in pri zagotavljanju vsesplošnega in demokratičnega prevzemanja odgovornosti za razvojne agende držav;

F.  ker nacionalna odgovornost vključuje nadzorno vlogo organizacij civilne družbe, ki so ključni akterji pri boju proti korupciji in spodbujanju preglednosti;

G.  ker poročilo OECD-DAC vsebuje naslednje priporočilo: „Institucije in organi EU bi si morali še naprej prizadevati, da bi se v strateški, strukturiran dialog vključilo večje število deležnikov iz civilne družbe. Postati bi morali učinkovitejši pri krepitvi zmogljivosti civilne družbe v partnerskih državah; v ta namen bo treba spremeniti instrumente“;

H.  ker so za legitimen okvir po letu 2015 potrebni civilna družba in posamezniki – zlasti najbolj marginalizirani –, ki lahko v celoti sodelujejo v procesu odločanja ter pri spremljanju doseženega napredka in poročanju o njem;

I.  ker so rezultati javnega posvetovanja o „Lokalnih organih v razvoju“ opozorili na povezavo med lokalnim demokratičnim upravljanjem, decentralizacijo in ozemeljskim razvojem;

J.  ker je bil ozemeljski razvoj opredeljen kot interakcija med več deležniki in upravljanjem na več ravneh, katere namen je vlaganje v lokalna ozemeljska sredstva (človeške, finančne, fizične in naravne vire), da se okrepijo konkurenčne prednosti ozemlja in dvigne življenjski standard;

K.  ker so za demokratični proces in proces vzpostavljanja miru bistvenega pomena vplivne, pregledne in k potrebam usmerjene organizacije civilne družbe in lokalni organi ter vključujoči ukrepi lokalnega upravljanja;

L.  ker morajo lokalni organi iz novih držav članic za odpravo vrzeli v strokovnem znanju na področju praks razvojnega sodelovanja in za to, da bi starim državam članicam koristile izkušnje s tranzicijo in strukturnimi spremembami novih držav članic, kar je koristno orodje v svetovnem razvojnem okviru, izmenjavati znanje s starimi državami članicami;

M.  ker so organizacije civilne družbe in lokalni organi bistveni pri zagotavljanju trajnostne in vključujoče rasti, okoljske trajnosti, človekovih pravic in dobrega upravljanja v razvojni agendi po letu 2015;

N.  ker so se pravična in dolgoročna partnerstva med organizacijami civilne družbe EU in podobnimi organizacijami v državah v razvoju izkazala za pomembno orodje za razvoj trdnih neodvisnih in raznolikih organizacij in pobud civilne družbe različnih razsežnosti in ravni, od lokalne do mednarodne;

Ugodno okolje za organizacije civilne družbe in lokalne organe

1.  pozdravlja nedavne spremembe politike na ravni EU in na mednarodni ravni, ki se osredotočajo na ambicioznejše partnerstvo z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, katerega podlaga sta pristop k razvoju, ki temelji na človekovih pravicah, vključno z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, pa tudi mednarodnimi pogodbami o varstvu okolja in biotski raznovrstnosti, in jasno zavzemanje za krepitev demokratičnega procesa in odgovornosti;

2.   poudarja, da je oblikovanje odgovornih, vključujočih in na človekovih pravicah temelječih odnosov med vladami, lokalnimi organi, organizacijami civilne družbe, zasebnim sektorjem in državljani, za EU, vključno z državljani, lokalnimi organi ter zasebnim sektorjem, enkratna priložnost, da vzpostavi trajnostna partnerstva z državami v razvoju;

3.  poziva Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj v dialogu z organizacijami civilne družbe pripravita smernice in načrte za izvajanje pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, v razvojnem sodelovanju EU ter spodbudita izvajanje smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic;

4.  poziva Komisijo in ESZD, naj vključita spodbujanje ugodnega okolja za organizacije civilne družbe in lokalne organe v svojo politiko ter ga obravnavata kot prednostno temo za stališče EU pri trenutnih pogajanjih o razvojnem okviru po letu 2015; poudarja, da je treba opredeliti sistem spremljanja, ki bi omogočal oceno napredka pri vzpostavljanju ugodnega okolja na nacionalni ravni z vidika politike in regulativnih določb v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ter dialogov z več deležniki in na več ravneh; poziva Komisijo, naj preuči ugodno okolje, da bi v celoti prepoznala njegovo zapletenost in značilnosti akterjev civilne družbe;

5.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zatrtja sodelovanja organizacij civilne družbe s partnerji iz EU v številnih državah ter poziva Komisijo in ESZD, naj pripravita strategije o tem, kako odpraviti te težave in nadaljevati bistveno podporo organizacijam civilne družbe;

6.  poziva EU, naj spodbuja institucionalizirane mehanizme za dialog na več ravneh in z več deležniki med organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem in vladami partnerskih držav pri agendah za dostojno delo ter trajnostno in vključujočo rast s prerazporeditvijo prihodkov prek vladnega proračuna, pa tudi o vprašanju ugodnega okolja tako za organizacije civilne družbe kot za lokalne organe; priporoča, naj EU vsaki partnerski državi nameni sredstva glede na posvete z lokalnimi organi, kot določa sporazum iz Cotonouja za države AKP;

7.  spodbuja EU, naj ženske organizacije in mreže sistematično vključuje v pripravo in morebiti v izvajanje dialoga o politiki v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru akcijskega načrta EU o enakosti spolov v zvezi z razvojem;

8.  pozdravlja politični forum o razvoju, katerega namen je vzpostaviti prostor za dialog z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi v političnih razpravah, ter spodbuja vse udeležene deležnike, naj iz tega prostora naredijo strateški prostor za usmerjanje in vplivanje na oblikovanje politik na ravni EU in na mednarodni ravni v zvezi z vprašanji razvoja, vključno s skladnostjo politik za razvoj;

Učinkovitost razvoja

9.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v prihodnjem programskem obdobju namenita zadostna sredstva, ki bodo organizacijam civilne družbe in lokalnim organom iz držav partneric omogočila, da spremljajo in analizirajo dosežen napredek na poti k skladnosti politik za razvoj na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni;

10.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spodbujata „partnerstvo za odgovornost“ za strateško sodelovanje med izvoljenimi predstavniki na nacionalni in lokalni ravni ter organizacijami civilne družbe, ki temelji na preglednosti dotokov uradne in neuradne pomoči, pa tudi participativen pristop k razvoju, ki je odprt za sodelovanje, in odgovornost, vključno z nacionalno družbeno odgovornostjo in nadzorom, da bi izmerili učinek politike;

11.  poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo lokalni organi in organizacije civilne družbe pri boju proti korupciji na vseh ravneh, vključno z davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi iz držav v razvoju;

12.  poziva Komisijo, naj podpre vključitev predstavnikov lokalnih organov v usmerjevalni odbor o svetovnem partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje;

13.  meni, da mora biti skladnost politik za razvoj vodilno načelo sodelovanja EU z lokalnimi organi, usmerjenega k razvoju lokalnega gospodarstva za zagotavljanje dostojnega življenja prebivalcem na ravni skupnosti;

14.  opozarja, da bi vsi razvojni akterji morali nositi odgovornost za svoja razvojna prizadevanja in dosežke na tem področju ter spodbujati odgovornost drug drugega;

15.  poziva Komisijo, naj spodbuja pristop, ki uravnoteženo združuje načelo usklajevanja in pravico organizacij civilne družbe in lokalnih organov do pobude; opozarja Komisijo, da bi se poenostavitev in usklajevanje upravnih postopkov za donatorje morala izvajati v sodelovanju z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi;

16.  pozdravlja predlog Komisije o pripravi časovnih načrtov za sodelovanje z organizacijami civilne družbe, katerih namen je opredelitev splošne strategije za vključitev teh organizacij v vse oblike evropskega sodelovanja; poziva Komisijo, naj pojasni, kako lahko organizacije civilne družbe odločilno prispevajo k procesu, in zagotovi njihovo pravočasno in obširno sodelovanje v fazi priprave ter skupno opredelitev prednostnih nalog;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi časovne načrte za posamezne države ter lokalne organe in naj razmisli o pripravi skupnih časovnih načrtov organizacij civilne družbe in lokalnih organov v posameznih državah;

18.  poziva Komisijo, naj skladnost politik za razvoj obravnava kot ključni element prihodnjih časovnih načrtov;

19.  poziva Komisijo, naj sprejme načrt trajnostnega razvoja in upošteva njegove tri bistvene elemente (okoljski, socialni in ekonomski) kot enakovredne in neločljive parametre.

20.  opozarja na pomen partnerstva med lokalnimi organi iz evropskih in partnerskih držav za dosego trajnostnega razvoja; v tem okviru poziva EU, naj učinkovito uporabi metode za posredovanje znanja in razvoj zmogljivosti, vključno z uporabo tranzicijskih izkušenj lokalnih organov držav članic EU;

21.  poziva EU, naj sprejme agendo, namenjeno sorazmernemu povečanju učinkovitih izkušenj s projekti in pobudami organizacij civilne družbe in lokalnih organov, ki jih financira EU;

Decentralizacija in ozemeljski pristop k razvoju

22.  poziva Komisijo in ESZD, naj vzpostavita ambicioznejši politični dialog s partnerskimi državami in znotraj njih, da se spodbudita ozemeljski pristop k razvoju in celovit pristop k decentralizaciji, in v prihodnjem programskem obdobju namenita prednost krepitvi zmogljivosti lokalnih organov in organizacij civilne družbe, da bodo lahko vplivali na procese reforme na področju decentralizacije in jih nadzirali;

23.  opozarja, da so za učinkovit proces decentralizacije potrebne reforme javnega sektorja, kot je prenos pristojnosti, funkcij in virov, pa tudi dejavno sodelovanje državljanov prek predstavnikov in organizacij civilne družbe pri participativnem načrtovanju in določanju proračuna; poziva Komisijo, naj decentralizacijo in ozemeljski pristop k razvoju primerno upošteva v svoji podpori reformam javnega sektorja in poskrbi, da postaneta medsektorska prednostna naloga v vseh geografskih programih;

24.  poudarja, da je odgovoren, pregleden in dobro delujoč proces decentralizacije potreben kot osnova za trajnostni ozemeljski pristop k razvoju; priporoča, da EU ozemeljski pristop k razvoju in decentralizacijo v prihodnji razvojni agendi po razvojnih ciljih tisočletja obravnava kot pomembna dejavnika za dosego izkoreninjenja revščine;

25.  opozarja, da ozemeljski pristop k razvoju prispeva k učinkovitosti razvoja s krepitvijo prevzemanja odgovornosti, dialogi in programi z več interesnimi skupinami in akterji ter usklajevanjem politik na podnacionalni ravni; poziva Komisijo, naj prične s pilotnimi pobudami za podpiranje ozemeljskega pristopa k razvoju z geografskimi in tematskimi programi;

26.  opozarja na dodano vrednost decentraliziranega sodelovanja pri spodbujanju ozemeljskega pristopa k razvoju in decentralizacije; poudarja, da imajo evropski lokalni organi zelo veliko možnosti za sodelovanje s podobnimi organi v procesu decentralizacije, zlasti davčne;

27.  poudarja, kako pomembno je zlasti na ravni delegacij poglobiti strokovno znanje in zavezanost osebja EU o decentralizaciji ter o vlogi organizacij civilne družbe in lokalnih organov pri trajnostnem razvoju, vključno z usklajevanjem organizacij civilne družbe, ter spodbuja sodelovanje organizacij civilne družbe, tudi organizacije žensk, da bi zagotovili vidik spola v teh procesih;

Nestabilne države

28.  poudarja, da bi EU v sodelovanju s partnerskimi državami v okviru novega dogovora za nestabilne države in kot del širših razvojnih strategij morala pripraviti nacionalne strategije za odpornost in posebne programe za odpravo temeljnih vzrokov za dolgoročno ranljivost, vključno s participativno analizo tveganja na osnovi skupnosti, orodji za upravljanje in poglobljeno raziskavo glede vzrokov konfliktov in nestabilnosti ter ob upoštevanju mnenj in dojemanja neposredno prizadetega lokalnega prebivalstva;

29.  opozarja, da bi odpornost morala biti tudi ključna tematika partnerstev EU z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi; poudarja, da je krepitev vloge skupnosti z dejavnostmi za zmanjševanje tveganja, za katere so odgovorne in jih vodijo skupnosti, ter lokalnih organov v nestabilnih državah in tesno sodelovanje z njimi v kriznih razmerah in razmerah po krizi bistvenega pomena; spodbuja partnerstva lokalnih organov v nestabilnih državah, naj omogočijo razvoj, prenos in izmenjavo upravnih in tehničnih spretnosti;

30.  opominja, da lokalno izvoljeni predstavniki redno delujejo kot posredniki med nasprotujočimi si stranmi in v zvezi s tem prevzamejo pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov;

31.  poziva Evropsko komisijo in ESZD, naj pripravita smernice za delegacije EU glede obravnave organizacij civilne družbe in lokalnih organov v primerih krize in nestabilnosti, pri tem pa uporabita pristop, ki temelji na človekovih pravicah in upošteva razliko med spoloma;

32.  poudarja, da bi morala Komisija v primerih, ko javni organi, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, niso zmožni zagotavljati osnovnih storitev in ko okoliščine to omogočajo, podpirati partnerstva z več akterji, da bi razvila zmogljivosti lokalnih organov, tako da bodo zmožni zagotavljati storitve;

33.  izraža globoko zaskrbljenost glede predloga Komisije o omejitvi finančne podpore za zagotavljanje storitev izključno na organizacije civilne družbe, ki delujejo v najmanj razvitih in nestabilnih državah; opozarja, da sta sposobnost razumevanja potreb in pravic revnih in marginaliziranih skupin in zagotavljanje inovativnih rešitev za njihovo zadovoljitev, ob tem pa ozaveščanje in politična podpora za obravnavanje osnovnih vzrokov revščine, neenakosti in izključenosti, ključna dodana vrednost organizacij civilne družbe v vseh državah, ne glede na njihovo stopnjo razvoja;

Izobraževanje in ozaveščanje o razvoju

34.  opozarja, da pisna izjava Parlamenta o „izobraževanju o razvoju in dejavnem globalnem državljanstvu“ poziva k oblikovanju evropske strategije za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju, ki bi morala biti bolj osredotočena na kritično razmišljanje o razvojni politiki in zlasti na skladnost politik za razvoj;

35.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe razvije splošno strategijo za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju, poveča finančna sredstva, ki bodo v prihodnjem programskem obdobju dodeljena izobraževanju in ozaveščanju o razvoju, ter v tesnem posvetovanju z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in ozaveščanjem o razvoju, razvije prožne načine financiranja, ki bodo upoštevali njihovo pravico do pobude in omogočali sodelovanje mnogih različnih akterjev;

Programski dokumenti in oblike pomoči

36.  pozdravlja prizadevanje Komisije za sistematično uvajanje analize politične ekonomije na državni ravni ter priporoča, naj ta analiza vključuje analizo političnih in pravnih razmer organizacij civilne družbe in lokalnih organov;

37.  meni, da so prihodki od davkov bistveni za lokalni gospodarski razvoj, pa tudi, da bi bilo treba prednostno vzpostaviti učinkovite in uresničljive sisteme za pobiranje davkov, da bi zagotovili vzdržen vir razvojnega financiranja;

38.  poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje in dopolnjevanje tematskih in geografskih programov in instrumentov; opozarja, da bi bilo organizacije civilne družbe in lokalne organe treba obravnavati kot ključne izvajalske partnerje, zlasti pri programu o svetovnih javnih dobrinah, prav tako pa bi se bilo treba z njimi zgodaj posvetovati o načrtovanju geografskih in tematskih programov;

39.  opominja, da so lokalni organi upravičeni v vseh programih instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, ter poziva Komisijo in predstavniške organizacije lokalnih organov, naj spodbujajo širšo udeležbo lokalnih organov v programih instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja;

40.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira decentralizirano sodelovanje in partnerstva med lokalnimi organi iz EU in partnerskih držav; ta partnerstva so se izkazala kot učinkovita orodja za krepitev zmogljivosti lokalnih organov v ključnih sektorjih, ki prispevajo k izkoreninjenju revščine; istočasno in iz istega razloga poziva Komisijo, naj še naprej podpira sodelovanje med organizacijami civilne družbe iz evropskih in partnerskih držav;

41.  poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja med lokalnimi organi držav EU in partnerskih držav, da bi zagotovili dostop do znanja na ustreznih področjih trajnostnega razvoja in zlasti dobrega upravljanja, s tem pa izkoristili tranzicijske izkušnje lokalnih organov držav članic EU;

42.  poziva Komisijo, naj sklene več strateških partnerstev z nacionalnimi, regionalnimi in mednarodnimi združenji ter mrežami lokalnih organov;

43.  poziva Komisijo, naj nadalje razvije kombinacijo prožnejših, preglednejših in bolj predvidljivih načinov financiranja za doseganje najširšega možnega nabora akterjev civilne družbe; poziva Komisijo, naj te načine opredeli in razvije s pomočjo vključujočega dialoga z organizacijami civilne družbe in združenji lokalnih organov na podlagi strukturiranega dialoga;

44.  poziva Komisijo, naj spodbuja udeležbo organizacij civilne družbe in lokalnih organov v potekajoči razpravi o mehanizmih kombiniranja v okviru platforme EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju; poziva Komisijo, naj pripravi smernice in vzpostavi vključujoče ocene učinka in mehanizme spremljanja ter s tem zagotovi posvetovanje in udeležbo ustreznega prebivalstva na vseh ravneh projektnega cikla in tudi to, da kombiniranje prispeva k izkoreninjenju revščine;

45.  zahteva tudi, da Komisija omogoči udeležbo organizacij civilne družbe pri vseh novih oblikah sodelovanja v okviru platforme EU za zunanje sodelovanje in razvoj;

46.  poziva Komisijo, naj okrepi nacionalne reforme na področju decentralizacije z oblikovanjem in izvajanjem pogodb o dobrem upravljanju in razvoju, pogodb o sektorskih reformah in pogodb o izgradnji države;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(2)

UL C 33 E, 5.2.2013, str. 77.

(3)

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/aidco/images/d/d4/Final_Report_DEAR_Study.pdf.

(4)

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/aidco/images/e/ea/FINAL_CONCLUDING_PAPER.pdf.

(5)

http://www.gecongress2012.org/images/2012_GE_Congress_Report_FINAL_11feb201.pdf (str. 27-31).

(6)

http://ec.europa.eu/europeaid/how/public-consultations/6405_en.htm.

(7)

http://ec.europa.eu/europeaid/how/evaluation/evaluation_reports/2012/1300_docs_en.htm


OBRAZLOŽITEV

Komisija je septembra 2012 objavila sporočilo z naslovom „Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov“, maja 2013 pa sporočilo z naslovom „Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate“, s katerima določa novo okolje za sodelovanje EU z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi v spreminjajočih se svetovnih razmerah, ki jih zaznamujejo veliki gospodarski, politični in družbeni izzivi.

Učinkovitost razvoja

Mednarodna skupnost je po konferenci v Busanu odločno zahtevala prehod z ozko zastavljene agende za učinkovitost pomoči na širše zastavljeno agendo za učinkovitost razvoja. Organizacije civilne družbe in lokalni organi zahtevajo, da je pristop, ki temelji na pravicah, sistematično bistveni del razvoja, in da se zagotovi „demokratično prevzemanje odgovornosti“ za razvojno politiko.

Načelo demokratičnega prevzemanja odgovornosti umešča državljane v središče razvoja, vlade pa organizacijam civilne družbe zagotavljajo prostor za delovanje in jim omogočajo, da slednje od njih zahtevajo odgovornost za politiko. Demokratično prevzemanje odgovornosti spodbuja tudi dejavno vlogo civilne družbe in lokalnih organov pri oblikovanju politike in postopkih izvajanja.

Poročevalka meni, da si mora EU za dosego bolj trajnostnih razvojnih rezultatov čedalje bolj prizadevati za vzpostavitev odgovornih, preglednih, vključujočih in na človekovih pravicah temelječih odnosov med vladami partnerskih držav, organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi. V ta namen bi morala dati prednost pobudam za spodbujanje „partnerstva za odgovornost“ na državni ravni med organizacijami civilne družbe, parlamenti in računskimi sodišči.

EU bi za spodbujanje bolj demokratične družbe morala pokazati močnejšo politično zavezanost podpori ugodnemu okolju za organizacije civilne družbe in lokalne organe ter krepitvi njihove zmogljivosti in ta vprašanja vključiti v politiko in načrtovanje programov.

Spodbujanje ugodnega okolja bi moralo veljati za prednostno temo stališča EU o razvojni agendi po letu 2015, temu ustrezno pa bi moralo biti usposobljeno tudi osebje delegacij EU. Poročevalka je trdno prepričana, da bi EU morala podpirati mehanizem za spremljanje vzpostavljanja ugodnega okolja, in sicer kar zadeva politiko in regulativne določbe, pa tudi dialoge z več deležniki.

Poleg tega opozarja, da je bistvenega pomena, da se ohrani pravica organizacij civilne družbe kot neodvisnih akterjev do pobude in vzpostavi pravo ravnotežje med to pravico in načelom usklajevanja.

EU bi morala povečati raznolikost civilne družbe, kar je ključni dejavnik za izgradnjo demokratičnih družb ter za zagotovitev dejavnega in učinkovitega sodelovanja marginaliziranega prebivalstva.

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije glede priprave časovnih načrtov za sodelovanje z organizacijami civilne družbe, ki bi morale biti pravočasno in v veliki meri vključene v fazo priprave in opredelitev prednostnih vprašanj. Časovni načrti so pomembno orodje za zagotavljanje doslednosti in sinergije v različnih sektorjih, ki jih pokrivajo zunanji odnosi EU, in za določitev instrumenta za usklajevanje z državami članicami in drugimi mednarodnimi donatorji. Prednostni element prihodnjih časovnih načrtov bi morala biti skladnost politik za razvoj.

Poročevalka meni, da bi EU posebno pozornost morala nameniti krepitvi zmogljivosti lokalnih organov in organizacij civilne družbe v nestabilnih državah ter njihovega partnerstva in sodelovanja z EU pri krepitvi odpornosti.

Poročevalka izraža globoko zaskrbljenost glede predloga Komisije o omejitvi finančne podpore za zagotavljanje storitev na organizacije civilne družbe, ki delujejo v najmanj razvitih in nestabilnih državah.

Lokalno demokratično upravljanje, decentralizacija in ozemeljski razvoj

Lokalno demokratično upravljanje, decentralizacija in ozemeljski razvoj imajo v razvojni agendi vse vidnejše mesto, vendar pa je na področju njihove opredelitve in praktičnega izvajanja potrebno še veliko postoriti. So rezultat različnih izkušenj, povezanih z določenih političnim, kulturnim in zgodovinskim ozadjem.

Poročevalka meni, da bi bilo treba podporo lokalnemu upravljanju, decentralizaciji in ozemeljskemu razvoju umestiti v okvir ambicioznejšega političnega dialoga s partnerskimi državami. Posebej pomembno je, da Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje opravita analizo „politične ekonomije reform na področju decentralizacije“ in okrepita zmogljivosti lokalnih akterjev, da vplivajo na procese tovrstne reforme in jih nadzirajo.

Za največjo možno učinkovitost pomoči in okrepitev lokalne demokracije je sodelovanje med lokalnimi organi in organizacijami civilne družbe na lokalni ravni ključno za ozemeljski razvoj.

Izobraževanje o razvoju

Komisija je v letu 2012 objavila delovni dokument služb Komisije o „Izobraževanju in ozaveščanju o razvoju“, v katerem so sistematsko prikazane najpomembnejše teme in izzivi na tem pomembnem področju.

Poročevalka opozarja, da pisna izjava Evropskega parlamenta o „izobraževanju o razvoju in dejavnem globalnem državljanstvu“ poziva k oblikovanju evropske strategije za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju, ki bi morala biti bolj osredotočena na kritično razmišljanje o razvojni politiki in zlasti na skladnost politik za razvoj. Za dosego teh velikopoteznih ciljev bi bilo treba izobraževanju in ozaveščanju o razvoju nameniti več finančnih sredstev.

Poročevalka poudarja, da imajo pri spodbujanju izobraževanja in ozaveščanja o razvoju pomembno vlogo evropski lokalni organi.

Programski dokumenti in oblike pomoči

Glede na to, da so pogajanja o instrumentih za financiranje zunanjega delovanja trenutno v teku, je to poročilo enkratna priložnost za naslovitev priporočil v zvezi s prihodnjim programskim obdobjem na Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Poročevalka poudarja, da je za preprečitev škodljivih vrzeli v državah, v katerih bo Komisija ukinila dvostransko pomoč, bistveno izboljšati dopolnjevanje geografskih in tematskih programov. Poudarja tudi, da je treba zagotoviti učinkovitejše usklajevanje med tematskimi in regionalnimi programi.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi uporabi kombinacije načinov financiranja, da bi dosegli čim širši izbor organizacij civilne družbe in lokalnih organov. Poleg tega bi bilo treba te načine financiranja opredeliti s pomočjo vključujočega dialoga z organizacijami civilne družbe in združenji lokalnih organov.

Poročevalka meni, da bi organizacije civilne družbe morale sodelovati tudi v trenutni razpravi o mehanizmih kombiniranja, ki se mora osredotočiti na krepitev demokratičnega prevzemanja odgovornosti na državni in lokalni ravni ter prispevati zlasti k izkoreninjenju revščine.

Državne reforme na področju decentralizacije je treba okrepiti s pogodbami o dobrem upravljanju in razvoju, pogodbami o sektorskih reformah in pogodbami o izgradnji države, da se učinkoviteje podpreta potencial in izpolnjevanje potreb lokalnih organov v partnerskih državah.

Poročevalka poziva Komisijo, naj še naprej podpira partnerstva med lokalnimi organi iz evropskih in partnerskih držav, ki so se izkazala za učinkovita pri krepitvi zmogljivosti in izkoreninjenju revščine.

Prav tako poziva k izmenjavi znanja med lokalnimi organi iz novih držav članic in tistimi iz starih držav članic, da se odpravijo vrzeli v strokovnem znanju o praksah razvojnega sodelovanja.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.9.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Leonidas Donskis, Mikael Gustafsson, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philippe Boulland, Enrique Guerrero Salom, Edvard Kožušník, Krzysztof Lisek, Isabella Lövin, Judith Sargentini

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emma McClarkin, Jarosław Leszek Wałęsa

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov