POROČILO o predlogu direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
25.9.2013 - (COM(2012)0242 – C7‑0151/2012 – 2011/0254(NLE)) - *
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Thomas Ulmer
Pripravljavka mnenja(*):
Anthea McIntyre, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
(*) Pridruženi odbori – Člen 50 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
(COM(2012)0242 – C7‑0151/2012 – 2011/0254(NLE))
(Posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0242),
– ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom(C7‑0151/2012),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0303/2013),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Komisijo, naj Parlament obvesti, ali so v končnem besedilu direktive, kot ga je spremenil Svet, predlogi sprememb ustrezno upoštevani;
4. poziva Svet, da obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe, |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) člen 2(b) Pogodbe predvideva določitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva, člen 30 Pogodbe pa določa „temeljne standarde“ za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. |
(1) Člen 191 Pogodbe o delovanje Evropske unije (PDEU) določa pravno podlago za ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja ter varovanje človekovega zdravja, tudi pred nevarnostmi, ki izvirajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1a) Člen 153 PDEU omogoča vzpostavitev varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1b) Člen 168 PDEU omogoča vzpostavitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Ta direktiva mora upoštevati pristop, ki temelji na posameznem primeru in je bil uveden s Publikacijo ICRP št. 103, in razlikovati med obstoječimi in načrtovanimi primeri izpostavljenosti ter izpostavljenostjo v primeru izrednega dogodka. Ob upoštevanju tega novega okvira mora Direktiva zajemati vse primere in kategorije izpostavljenosti, in sicer poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost v zdravstvu. |
(7) Ta direktiva bi morala upoštevati pristop, ki temelji na posameznem primeru in je bil uveden s Publikacijo ICRP št. 103, in razlikovati med obstoječimi in načrtovanimi primeri izpostavljenosti ter izpostavljenostjo v primeru izrednega dogodka. Vendar bi morala za uporabo standardov in zahtev razlikovati tudi med obstoječimi primeri izpostavljenosti naravnim virom sevanja in obstoječimi primeri izpostavljenosti antropogenim virom sevanja. Ob upoštevanju tega novega okvira bi morala Direktiva zajemati vse primere in kategorije izpostavljenosti, in sicer poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost v zdravstvu. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Nove zahteve glede radioaktivnosti gradbenega materiala morajo omogočati njegov prost pretok. |
(13) Nove zahteve glede naravne radioaktivnosti gradbenega materiala bi morale omogočati njegov prost pretok in hkrati zagotavljati boljše varstvo pred radiološkimi tveganji. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu sevanju je treba obravnavati kot načrtovan primer izpostavljenosti. Upravljanje vesoljskega plovila je treba vključiti v področje uporabe te direktive in ga obravnavati kot posebej odobreno izpostavljenost. |
(15) Izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu sevanju bi bilo treba obravnavati kot načrtovan primer izpostavljenosti. Upravljanje vesoljskega plovila bi bilo treba vključiti v področje uporabe te direktive in ga obravnavati kot posebej odobreno izpostavljenost. Poleg tega bi bilo treba več pozornosti nameniti potencialnim tveganjem, ki jih kozmično sevanje povzroča državljanom, ki pogosto uporabljajo letalski prevoz. Po zgledu letalske posadke, ki ima možnost prijave in zdravstvenih pregledov, osredotočenih na tveganja v zvezi s sevanjem, bi morali imeti to možnost tudi potniki, ki pogosto uporabljajo letalski prevoz – na primer tako, da bi podjetja pozvali k prijavi svojih zaposlenih, ki pogosto potujejo z letalom. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Varstvo zdravja prebivalstva omogoča prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Poleg neposrednih okoljskih poti izpostavljenosti je treba nameniti pozornost varstvu okolja kot celote, vključno z izpostavljenostjo živih organizmov, in sicer v celovitem in usklajenem splošnem okviru. Ker je človeštvo del tega okolja, ta politika prispeva k dolgoročnemu varstvu zdravja. |
(16) Prisotnost radioaktivnih snovi v okolju vpliva na zdravje prebivalstva. Poleg neposrednih okoljskih poti izpostavljenosti je treba nameniti pozornost varstvu okolja kot celote, vključno z izpostavljenostjo živih organizmov, in sicer v celovitem in usklajenem splošnem okviru. Ker je človeštvo del tega okolja, ta politika prispeva k dolgoročnemu varstvu zdravja. Organizmi so dovzetni za notranje in zunanje sevanje, zato bi bilo treba več sredstev nameniti podrobnemu preučevanju vpliva, ki ga ima sevanje na človeštvo in okolje. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Za učinkovito ravnanje v primeru jedrskega izrednega dogodka s čezmejnimi posledicami je potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri načrtovanju in ukrepanju v primeru izrednih razmer. |
(27) Za učinkovito ravnanje v primeru jedrskega izrednega dogodka s čezmejnimi posledicami sta potrebna preglednost in okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri načrtovanju in ukrepanju v primeru izrednih razmer. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Uvesti je treba natančnejše zahteve za izdajo dovoljenj za izpuste in spremljanje izpustov. Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem je uvedlo standardizirane podatke za poročanje podatkov o izpustih iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo. |
(30) Uvesti bi bilo treba natančnejše zahteve in ustrezne sankcije za izdajo dovoljenj za izpuste in spremljanje izpustov. Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem je uvedlo standardizirane podatke za poročanje podatkov o izpustih iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Najnovejše Direktive 2003/122/Euratom o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora ni treba bistveno spremeniti, vendar je treba razširiti nekatere zahteve, tako da bi vključevale vse zaprte radioaktivne vire. Vseeno obstajajo nerešene težave v zvezi z viri neznanega izvora, prav tako pa je bilo več primerov uvoza onesnaženih kovin iz tretjih držav. V skladu s tem je treba uvesti zahtevo za obveščanje o incidentih z viri neznanega izvora ali onesnaženjem kovin. Prav tako je treba na področju mednarodne varnosti uskladiti ravni, nad katerimi se vir šteje za visokoaktivni zaprti vir, z ravnmi, ki jih je določila IAEA. |
(31) Direktivo 2003/122/Euratom o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora bi bilo treba razširiti, tako da bi zahteve vključevale vse zaprte radioaktivne vire. Vseeno obstajajo nerešene težave v zvezi z viri neznanega izvora, kot je neeksplodirano strelivo, prav tako pa je bilo več primerov uvoza onesnaženih kovin iz tretjih držav. V skladu s tem bi bilo treba uvesti zahtevo za obveščanje o incidentih z viri neznanega izvora ali onesnaženjem kovin. Prav tako bi bilo treba na področju mednarodne varnosti uskladiti ravni, nad katerimi se vir šteje za visokoaktivni zaprti vir, z ravnmi, ki jih je določila IAEA. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, z namenom, da bi jih države članice uporabljale enotno. |
1. Ta direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, da se zagotovi enotna minimalna raven varstva v državah članicah. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ta direktiva določa zahteve za nadzor varnosti in zaščite radioaktivnih virov ter vsebuje določbe o ustreznem obveščanju pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka. |
3. Ta direktiva določa zahteve za nadzor varnosti in zaščite radioaktivnih virov ter vsebuje določbe o obveznem obveščanju pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva se uporablja za vse primere načrtovane in obstoječe izpostavljenosti ter izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, ki ga s stališča varstva pred sevanjem ne smemo zanemariti na področju varstva zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, ali na področju varstva okolja. |
1. Ta direktiva se uporablja za vse primere načrtovane, obstoječe in naključne izpostavljenosti ter izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju na področju varstva zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, ali na področju varstva okolja. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) pridobivanje, predelava, rokovanje, uporaba, skladiščenje, hramba, prevoz, odprema, uvoz v Skupnost in izvoz iz nje ter odlaganje radioaktivnega materiala; |
(a) pridobivanje, predelava, rokovanje, uporaba, skladiščenje, hramba, prevoz, odprema, uvoz v Skupnost in izvoz iz nje ter odlaganje radioaktivnega materiala in začasno ali končno skladiščenje radioaktivnih odpadkov; |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka c – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i) upravljanje zračnih in vesoljskih plovil; |
(i) dejavnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni kozmičnemu sevanju. tudi upravljanje zračnih in vesoljskih plovil ter pogosto potovanje z letalom; |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 4 – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Izredni dogodek pomeni nerutinske razmere ali dogodek, ki zahteva takojšnje ukrepanje, ki je namenjeno predvsem ublažitvi tveganj ali škodljivih posledic za zdravje in varnost ljudi, kakovost življenja, lastnino ali okolje. To vključuje jedrske in radiološke nevarnosti; |
(3) Izredni dogodek pomeni razmere, ki nastanejo zaradi nesreče, okvare, zlonamernega dejanja, konflikta ali drugega nerutinskega dogodka in ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ki je namenjeno predvsem ublažitvi tveganj ali škodljivih posledic za zdravje in varnost ljudi, kakovost življenja, lastnino ali okolje. To vključuje jedrske in radiološke nevarnosti; |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 4 – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Radioaktivni material pomeni material, ki vsebuje radioaktivne snovi; |
(10) Radioaktivni material pomeni vsak material v tekoči, plinasti ali trdni obliki, ki vsebuje radioaktivne snovi; |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 4 – točka 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Optimizacija pomeni v prihodnost usmerjen iterativni proces določanja ustreznih zaščitnih ukrepov, ob upoštevanju prevladujočih okoliščin, razpoložljivih možnosti in vrste primera izpostavljenosti, z namenom ohranjanja razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči; |
(22) Optimizacija pomeni v prihodnost usmerjen iterativni proces določanja ustreznih zaščitnih ukrepov, ob upoštevanju prevladujočih okoliščin, razpoložljivih možnosti in vrste primera izpostavljenosti, z namenom ohranjanja razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na kolikor je mogoče nizki ravni; |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 4 – točka 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost delavcev v času njihovega dela; |
(24) Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost delavcev, tako zaposlenih kot samozaposlenih ter pripravnikov in prostovoljcev, v času njihovega dela; |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 4 – točka 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Škoda za zdravje pomeni oceno tveganja za zmanjšanje dolžine in kakovosti življenja, ki se pokaže pri prebivalstvu po izpostavljenosti. To vključuje škodo zaradi učinkov na tkivo, raka in resnih poškodb genov; |
(25) Škoda za zdravje pomeni oceno tveganja za zmanjšanje dolžine in kakovosti življenja, ki se pokaže pri prebivalstvu po izpostavljenosti. V tej opredelitvi, ki je uporabljena v Publikaciji ICRP št. 103, je škoda za zdravje omejena na škodo zaradi učinkov na tkivo, raka in resnih poškodb genov (enakovrednih neozdravljivi bolezni); |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 4 – točka 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(35) Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika bodisi osebo, ki dela za delodajalca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih, ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost; |
(35) Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika bodisi osebo, ki dela za delodajalca, tudi pripravnika ali prostovoljca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih, ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost; |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 4 – točka 38 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(38) Praktikant pomeni osebo, ki se usposablja ali uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil; |
(38) Praktikant pomeni osebo, staro 16 let ali več (vključno s pripravniki in študenti), ki se usposablja ali uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil, ki vključujejo dejavnosti, ki bi štele – če bi šlo za zaposlenega – za delo z ionizirajočim sevanjem. |
Obrazložitev | |
Vključitev pripravnikov in študentov je pomembna zaradi uskladitve s preostalim besedilom. | |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 4 – točka 42 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(42a) Pristojni organ je vsak organ, ki ga imenuje država članica. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 4 – točka 46 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(46) Služba za dozimetrijo pomeni organ ali posameznika, ki je odgovoren za umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali v bioloških vzorcih, ali za oceno doz, in katerega delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi; |
(46) Služba za dozimetrijo pomeni organ ali posameznika, ki je odgovoren za umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali v bioloških vzorcih ali za oceno doz, katerega status zagotavlja neodvisnost od delodajalca izpostavljenih delavcev in katerega delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi; |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 4 – točka 65 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(65) Nivoji za odpravo nadzora pomenijo vrednosti, ki jih določi pristojni organ ali ki so določene v nacionalni zakonodaji in so izražene s koncentracijo aktivnosti, pri kateri ali pod katero so lahko materiali, izvirajoči iz katere koli dejavnosti, za katero se zahteva obvestilo ali odobritev, izvzeti iz zahtev te direktive; |
(65) Nivoji za odpravo nadzora pomenijo vrednosti, ki jih določi pristojni organ ali ki so določene v nacionalni zakonodaji in so izražene s koncentracijo in skupno vrednostjo aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi so lahko materiali, izvirajoči iz katere koli dejavnosti, za katero se zahteva obvestilo ali odobritev, izvzeti iz zahtev te direktive; |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 4 – točka 71 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(71) Območje, podvrženo radonu, pomeni geografsko območje ali upravno regijo, določeno na podlagi raziskav, ki kažejo, da je odstotek stanovanjskih objektov, ki naj bi presegli nacionalni referenčni nivo, bistveno višji kot v drugih delih države; |
(71) Območje, podvrženo povišanim koncentracijam radona, pomeni geografsko območje ali upravno regijo, določeno na podlagi raziskav, ki kažejo, da je odstotek stanovanjskih objektov, ki naj bi presegli nacionalni referenčni nivo, bistveno višji kot v drugih delih države; |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 4 – točka 74 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(74) Škoda za zdravje posameznika pomeni klinično ugotovljive škodljive učinke ionizirajočega sevanja za posameznike ali njihove potomce, ki se pojavijo takoj ali z zakasnitvijo in v slednjem primeru pomenijo bolj verjetnost kakor gotovost pojava; |
(74) Škoda za zdravje posameznika pomeni klinično ugotovljive škodljive učinke ionizirajočega sevanja za posameznike ali njihove potomce, ki se pojavijo takoj ali z zakasnitvijo; |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 4 – točka 75 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(75) Interventna radiologija pomeni uporabo rentgenskega slikanja, poleg uporabe slikanja z ultrazvokom ali magnetno resonanco ali drugih tehnik neionizirajočega sevanja, za vstavljanje in upravljanje naprav v telesu za namene diagnostike ali zdravljenja; |
(75) Interventna radiologija pomeni uporabo rentgenskega slikanja, poleg uporabe slikanja z ultrazvokom ali magnetno resonanco ali drugih tehnik neionizirajočega sevanja, za vstavljanje in upravljanje naprav v telesu za namene diagnostike ali zdravljenja. Vendar se ta direktiva nanaša le na naprave z visoko dozo sevanja. To vključuje naprave z dozo sevanja, ki je večja kot 100 Gy*cm2. |
Obrazložitev | |
Gerätschaften die für die interventionelle Radiologie verwendet werden, gehören in den Bereich der Medizinprodukte. Da sie als Medizinprodukte schon weitreichender gesetzlicher Kontrolle unterliegen, erscheint eine weitere Kontrolle hier nur für solche Gerätschaften im hochdosierten Bereich als sinnvoll. Die International Electrotechnical Commission (IEC) hat hierzu Anforderungen veröffentlicht, die eine gute Grundlage für die Einordnung bieten (siehe IEC/EN 60601-2-43: Medical electrical equipment - Part 2-43: Particular requirements for the basic safety and essential performance of X-ray equipment for interventional procedures). Das IEC schlägt in diesem Bereich Anforderungen vor, die international beachtet werden, die Europäische Union sollte hier keinen eigenen Weg gehen. | |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 4 – točka 82 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(82) Reprezentativna oseba pomeni posameznika, ki prejme dozo in je tipični predstavnik posameznikov iz prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni sevanju; |
(82) Reprezentativna oseba pomeni posameznika, ki prejme dozo ali za katerega je verjetno, da bo prejel dozo, in je tipični predstavnik posameznikov iz prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni sevanju. Ocene upoštevajo scenarije, ki so manj ugodni od obstoječih razmer, razen če je dokazano, da do njih ne more priti ali da bi bil tak scenarij ugotovljen in bi privedel do ponovne ocene učinka doz sevanja; |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 4 – točka 83 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(83) Uradnik za varstvo pred sevanjem pomeni posameznika, ki je strokovno usposobljen na področju varstva pred sevanjem za posamezno vrsto dejavnosti in ga določi podjetje za nadzor nad izvajanjem ukrepov podjetja za varstvo pred sevanjem; |
(83) Uradnik za varstvo pred sevanjem pomeni posameznika, ki je strokovno usposobljen na področju varstva pred sevanjem za posamezno vrsto dejavnosti in ga določi podjetje za nadzor nad izvajanjem ukrepov podjetja za varstvo pred sevanjem; njegovo usposobljenost za delo priznavajo pristojni organi; |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 4 – točka 91 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(91) Preostala doza pomeni dozo, ki naj bi po pričakovanjih nastala pri vseh poteh izpostavljenosti po izvedbi vseh zaščitnih ukrepov ali sprejetju odločitve, da zaščitni ukrepi ne bodo izvedeni; |
(91) Preostala doza pomeni dozo, ki naj bi po pričakovanjih nastala pri vseh poteh izpostavljenosti po izvedbi vseh zaščitnih ukrepov; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 4 – točka 97 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(97) Običajna izpostavljenost pomeni izpostavljenost, ki se bo po pričakovanjih pojavila v običajnih delovnih pogojih objekta ali aktivnosti (vključno z vzdrževanjem, pregledovanjem, razgradnjo), vključno z morebitnimi manjšimi nezgodami, ki jih je mogoče nadzorovati, tj. med običajnim delovanjem in pričakovanimi obratovalnimi dogodki; |
(97) Izpostavljenost v običajnih okoliščinah pomeni izpostavljenost, ki se bo po pričakovanjih pojavila v običajnih delovnih pogojih objekta ali aktivnosti (vključno z vzdrževanjem, pregledovanjem, razgradnjo), vključno z morebitnimi manjšimi nezgodami, ki jih je mogoče nadzorovati, tj. med običajnim delovanjem in pričakovanimi obratovalnimi dogodki; |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice določijo pravne zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi naslednjih načel upravičenosti, optimizacije in mej doz: |
Države članice določijo pravne zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi najnovejših in trdnih znanstvenih dokazov ter naslednjih načel upravičenosti, optimizacije, mej doz in povrnitve škode: |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da vse nove spremembe temeljijo na najnovejših, trdnih znanstvenih dokazih. | |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 5 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) upravičenost: odločitve, ki uvajajo ali spreminjajo vir sevanja, pot izpostavljenosti ali dejansko izpostavljenost, morajo biti upravičene v smislu, da so sprejete z namenom zagotovitve, da bo korist za posameznike ali družbo, ki jo prinaša, izravnala škodo, ki jo lahko povzročijo; |
(a) upravičenost: odločitve, ki povečujejo izpostavljenost oseb ionizirajočemu sevanju, morajo biti upravičene v smislu, da so sprejete z namenom zagotovitve, da bo korist za posameznike ali družbo, ki jo prinaša, izravnala škodo, ki jo lahko povzročijo; |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 5 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) optimizacija: v vseh primerih izpostavljenosti se varstvo pred sevanjem optimizira z namenom ohranitve razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči, ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov, pri čemer je optimizacija varstva posameznikov, izpostavljenih v zdravstvu, sorazmerna z medicinskim namenom izpostavljenosti, kot je opisano v členu 55. To načelo se uporablja v smislu efektivne doze ter doz za organe, in sicer kot previdnostni ukrep za ohranjanje negotovosti v zvezi s škodo za zdravje pod pragom determinističnega učinka; |
(b) optimizacija: v vseh primerih izpostavljenosti se sevanje zmanjša na najmanjšo možno raven z namenom ohranitve razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na kolikor mogoče nizki ravni, ob upoštevanju družbenih dejavnikov, pri čemer je optimizacija varstva posameznikov, izpostavljenih v zdravstvu, sorazmerna z medicinskim namenom izpostavljenosti, kot je opisano v členu 55. To načelo se uporablja v smislu efektivne doze ter doz za organe, in sicer kot previdnostni ukrep za ohranjanje negotovosti v zvezi s škodo za zdravje pod pragom determinističnega učinka; |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 5 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) meje doz: v načrtovanih primerih izpostavljenosti vsota doz vseh reguliranih virov sevanja za posameznike ne sme presegati mej doz, določenih za poklicno ali javno izpostavljenost. Meje doz ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvu. |
(c) meje doz: vsota doz, ki jo je posameznik iz prebivalstva prejel iz vseh reguliranih virov sevanja in vseh obstoječih primerov izpostavljenosti antropogenim virom sevanja, ne sme presegati mej doz, določenih za javno izpostavljenost. |
|
Vsota doz vseh reguliranih virov sevanja za izpostavljenega delavca ne sme presegati mej doz, določenih za poklicno izpostavljenost. |
|
Meje doz ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvu. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 5 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) povrnitev škode: države članice pred odobritvijo gradnje jedrskega objekta ali podaljšanjem dovoljenja za njegovo obratovanje vzpostavijo mehanizem za zagotovitev odškodnine za vso materialno škodo in telesne poškodbe, ki jih lahko povzroči izredni dogodek v objektu. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Prebivalcem morajo biti na voljo informacije o upravičenosti in mejah doz. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje pod stalnim nadzorom pristojnih organov. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem. |
1. Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje v posvetovanju s predstavniki delavcev. Njihovo odločitev nadzorujejo pristojni organi. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem ter v posvetovanju s predstavniki delavcev. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Dozna ograda za javno izpostavljenost se določi za dozo, ki so ji posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni zaradi načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni organi določijo ogrado tako, da zagotovijo skladnost meje doze z vsoto doz za istega posameznika v vseh odobrenih dejavnostih. |
2. Dozna ograda za javno izpostavljenost se določi za dozo, ki so ji posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni zaradi načrtovane uporabe določenega vira sevanja ali zaradi obstoječega primera izpostavljenosti antropogenim virom sevanja. Pristojni organi določijo ogrado tako, da zagotovijo varovanje zdravja prebivalstva in skladnost meje doze z vsoto doz za istega posameznika v vseh odobrenih dejavnosti ter zaradi naravnih virov sevanja in preostale kontaminacije. Izbrane vrednosti za dozne ograde se objavijo, tako da lahko vsak posameznik iz prebivalstva preveri, ali ni zaradi vseh načrtovanih primerov izpostavljenosti in obstoječih primerov izpostavljenosti antropogenim virom sevanja izpostavljen dozi, ki presega zakonsko mejo. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Optimalne zaščitne strategije se načrtujejo in izvajajo s ciljem znižanja doz posameznikov pod referenčne nivoje. Vrednosti, izbrane za referenčne nivoje, so odvisne od vrste primera izpostavljenosti. |
2. Optimalne zaščitne strategije se načrtujejo in izvajajo s ciljem znižanja doz posameznikov na najnižjo raven pod referenčnimi nivoji, ki jo je mogoče razumno doseči. Vrednosti, izbrane za referenčne nivoje, so odvisne od vrste primera izpostavljenosti, narave tveganja ter razpoložljivih načinov intervencije ter zaščitnih in sanacijskih ukrepov. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Intervencijski nivoji se določijo za različne protiukrepe, ki se uporabljajo za izpostavljenost v primeru izrednega dogodka; ti nivoji ustrezajo ravni efektivne doze ali doze za organ, nad katero je treba izvajati zaščitne ukrepe, da se omeji tveganje za izpostavljene osebe. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Pri izbiri referenčnih nivojev za efektivno dozo je treba upoštevati tri razpone referenčnih nivojev, določene v točki 1 Priloge I. |
4. Vrednosti za predvideno efektivno dozo in ekvivalentno dozo za organ, ki jih uporabljajo države članice za referenčne in intervencijske nivoje, se sporočijo Komisiji in objavijo. Države članice v postopek za določitev teh vrednosti vključijo zainteresirane strani. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka primerljivo z varstvom posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti. |
1. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka enakovredno varstvu posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 20 mSv na leto; |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 15 mSv na leto; |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 150 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen; |
(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 50 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen; |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 150 mSv na leto. |
(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 50 mSv na leto. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Meja za efektivno dozo za javno izpostavljenost je 1 mSv na leto. |
1. Meja za efektivno dozo za javno izpostavljenost je 1 mSv na leto. Ta meja se določi z vsoto doz, prejetih z notranjim in zunanjim sevanjem zaradi vseh reguliranih dejavnosti in obstoječih primerov izpostavljenosti antropogenim virom sevanja. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 15 mSv na leto; |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 3 mSv na leto; |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice določijo izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo, da zagotovijo priznanje strokovnjakov za varstvo pred sevanjem, izvedencev medicinske fizike, službe medicine dela in službe za dozimetrijo. |
2. Države članice poskrbijo za stalno izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo, da omogočijo priznanje strokovnjakov za varstvo pred sevanjem, izvedencev medicinske fizike, uradnikov za varstvo pred sevanjem, službe medicine dela in službe za dozimetrijo ter podpirajo izmenjavo najboljših praks med državami članicami. Vse oblike izobraževanja, usposabljanja in rednega obveščanja povečajo pripravljenost ter omogočijo hitrejše previdnostne ukrepe in/ali ukrepe za odzivanje na tem področju. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so poklicno izpostavljeni: |
1. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da brez izjeme obvesti izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so poklicno izpostavljeni: |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) o varnih delovnih postopkih za zmanjšanje tveganj na najnižjo možno raven; |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) o razmerah, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora; |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Po potrebi se zagotovijo tudi informacije o tveganjih, povezanih s pogostim potovanjem z letalom. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 17 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov; |
(b) opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov ter za poročanje o njih; |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da se reševalnemu osebju in vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne pomoči v primeru izrednega dogodka, posredujejo ustrezne in redno posodobljene informacije o tveganjih za njihovo zdravje, ki jih lahko takšno posredovanje vključuje, in o preventivnih ukrepih, ki jih je v takšnem primeru treba sprejeti. Te informacije upoštevajo vrsto možnih primerov izrednih dogodkov. |
1. Države članice zagotovijo, da se reševalnemu osebju in vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne pomoči v primeru izrednega dogodka, pravočasno posredujejo celovite in redno posodobljene informacije o tveganjih za njihovo zdravje, ki jih lahko takšno posredovanje vključuje, in o preventivnih ukrepih, ki jih je v takšnem primeru treba sprejeti. Te informacije upoštevajo vrsto možnih primerov izrednih dogodkov. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Za državljane EU se zahteve iz te direktive glede obveščanja izpolnijo v enem od uradnih jezikov Evropske unije, tako da vsak državljan razume predložene informacije. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da se nove vrste dejavnosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, pred odobritvijo upravičijo. |
1. Države članice zagotovijo, da se nove vrste dejavnosti, ki povzročajo izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, pred odobritvijo upravičijo in preskusijo ter redno preverjajo med samim izvajanjem. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice zagotovijo, da so v postopku odločanja udeležene vse zainteresirane strani, zlasti osebe, ki jih lahko prizadene zdravstveni učinek dejavnosti v normalnih pogojih delovanja ali v primeru izrednega dogodka. Udeležba se mora začeti dovolj zgodaj pred sprejetjem odločitve, da se lahko ustrezno preučijo alternativne rešitve. |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Upravičenost obstoječih vrst dejavnosti se pregleda, kadar koli se pojavijo novi in pomembni dokazi o njihovi učinkovitosti ali možnih posledicah. |
3. Upravičenost obstoječih vrst dejavnosti se pregleda, kadar koli se pojavijo novi in pomembni dokazi o njihovi učinkovitosti ali možnih posledicah in/ali kadar so bili zabeleženi negativni rezultati. Komisija in države članice določijo postopke za pregled upravičenosti obstoječih dejavnosti na ravni Unije in nacionalni ravni. Ureditev zlasti zagotavlja, da lahko skupine ali posamezniki, ki so zaradi teh dejavnosti izpostavljeni nevarnostim ionizirajočega sevanja, in predvsem posamezniki iz prebivalstva in delavci predstavijo predloge in sodelujejo v postopku odločanja. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, ki namerava proizvajati ali uvažati ali izvažati novo vrsto naprave ali proizvoda, ki oddaja ionizirajoče sevanje, da zagotovi pristojnim organom ustrezne informacije, kot so določene v razdelku A Priloge III, da se lahko organi na podlagi ocene informacij iz razdelka B Priloge III odločijo, ali je mogoče predvideno uporabo naprave ali izdelka upravičiti. |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, ki namerava proizvajati ali uvažati ali izvažati novo vrsto naprave ali proizvoda, ki oddaja ionizirajoče sevanje, da zagotovi pristojnim organom države, v kateri ima podjetje registrirani sedež, ustrezne informacije, kot so določene v razdelku A Priloge III, da se lahko organi na podlagi ocene informacij iz razdelka B Priloge III odločijo, ali je mogoče predvideno uporabo naprave ali izdelka upravičiti. |
Obrazložitev | |
To preverjanje bi bilo treba izvajati le v eni državi članici, da bi se izognili podvajanju. Ugotovitve tega preverjanja pa bi nato morali priznati v drugih državah članicah. S to omejitvijo naj bi zagotovili, da pristojnim organom in podjetjem ne bi bilo treba opravljati istih postopkov dvakrat. | |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pristojni organ izmenjuje informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, s pristojnimi organi drugih držav članic ter jim tako omogoči sprejetje lastne odločitve o upravičenosti predvidene uporabe naprave ali izdelka.
|
2. Pristojni organ izmenjuje informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, s pristojnimi organi drugih držav članic ter jih tako obvesti o svoji odločitvi glede predvidene uporabe naprave ali izdelka. Pristojni organi dajo te informacije na voljo vsem drugim državam članicam. |
Obrazložitev | |
Nove zahteve za odobritev tipa bodo še otežile dostop na trg, ne da bi se pri tem zvišali varnostni standardi. Nevarno je, da bodo države članice uvedle različne postopke odobritve. Zato je potrebna izmenjava informacij na ravni držav članic, saj se tako prepreči nepotrebna zahteva, da morajo organi in podjetja opraviti isti postopek dvakrat. | |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pristojni organi držav članic obvestijo podjetje o svoji odločitvi v šestih mesecih. |
3. Pristojni organi držav članic obvestijo podjetje o svoji odločitvi v štirih mesecih. |
Obrazložitev | |
Šestmesečna čakalna doba bi pomenila za podjetje, ki čaka na odobritev tipa, veliko finančno breme. Zlasti za mala in srednja podjetja je ta postopek obremenjujoč, zato bi bilo treba rok za sprejetje odločitve skrajšati. | |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. V skladu s členom 22 so te vrste naprav in proizvodov namenjene uporabi v kontroliranih okoljih. |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice prepovejo namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri pridobivanju živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike ter uvoz ali izvor takšnih proizvodov. Brez poseganja v Direktivo 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta se šteje, da dejavnosti, ki vključujejo aktivacijo materiala, ki sproži povečanje aktivnosti v povezanih izdelkih, niso upravičene. |
Države članice prepovejo in sankcionirajo dodajanje radioaktivnih snovi pri pridobivanju živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike in splošneje blaga za široko porabo ter uvoz ali izvoz takšnih proizvodov. Brez poseganja v Direktivo 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta se šteje, da dejavnosti, ki vključujejo aktivacijo materiala, ki sproži povečanje aktivnosti v povezanih izdelkih, niso upravičene. |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo identifikacijo dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, kot je določeno v Prilogi IV, s pomočjo pregledov ali z drugimi ustreznimi sredstvi. |
1. Države članice zagotovijo identifikacijo dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, kot je določeno v Prilogi IV, s pomočjo pregledov ali z drugimi ustreznimi sredstvi. Letno ocenijo posamezne in skupinske doze, povezane z vsako od dejavnosti s seznama, ter njihov splošni učinek in razvoj v daljšem obdobju. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice zagotovijo, da je posebna pozornost namenjena upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, zlasti: |
2. Države članice izvajajo spremljanje in zagotovijo, da je posebna pozornost namenjena upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, zlasti: |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Države članice so odgovorne za raziskave, razvoj in izvajanje alternativnih tehnologij. |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo identifikacijo dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotni radioaktivni material in povzročajo izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva in ki jih ni mogoče zanemariti s stališča varstva pred sevanji. Identifikacija se izvaja s pomočjo pregledov ali drugimi ustreznimi sredstvi, ob upoštevanju industrijskih sektorjev iz Priloge V. |
Države članice zagotovijo identifikacijo in objavo dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotni radioaktivni material in povzročajo izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. Identifikacija se izvaja s pomočjo pregledov ali z drugimi ustreznimi sredstvi, zlasti ob upoštevanju industrijskih sektorjev iz Priloge V. |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Države članice natančno določijo, katere informacije mora podjetje predložiti, da pristojnemu organu omogoči oceno ravni izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva in delavcev ter radiološka tveganja v običajnih razmerah in v primeru izrednega dogodka. Pristojni organ na tej podlagi in po potrebi na podlagi ugotovitev dodatnih preiskav določi, katera upravna ureditev naj se uporablja in kakšna sredstva regulativnega nadzora so potrebna. |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo regulativni nadzor priglašenih dejavnosti, ki mora biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo izpostavljenosti, ki izhaja iz teh dejavnosti, in z vplivom, ki ga lahko ima regulativni nadzor na zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljševanje varnosti objektov. |
1. Države članice zahtevajo regulativni nadzor priglašenih dejavnosti, ki ga izvaja pristojni organ. |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Priglašene dejavnosti se lahko izvzamejo iz zahteve za dovoljenje. |
črtano |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V primerih, kjer omejeno tveganje za izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov. |
1. V primerih, kjer je mogoče za dejavnost določiti merljivo mejo doze, omejeno tveganje za izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov. Licenciranje naj bi se zahtevalo v primeru, ko se dovoljenje uporablja za vse dejavnosti podjetja. |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice zahtevajo licenciranje naslednjih dejavnosti: |
2. Države članice zahtevajo licenciranje za podjetja, ki opravljajo naslednje dejavnosti, ali po potrebi v skladu z odstavkom 1, registracijo naslednjih dejavnosti: |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju potrošniških ali drugih proizvodov, vključno z zdravili, ter uvoz ali izvoz takšnih proizvodov; |
črtano |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) industrije, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material, ki so ga identificirale države članice v skladu s členom 24, in ki bodo verjetno povzročile efektivno dozo za posameznika iz prebivalstva, ki je enaka ali presega 0,3 mSv na leto. |
črtano |
Obrazložitev | |
Der in Artikel 13 festgelegte Wert von 1,0 mSv/a für die Exposition der Gesellschaft wird in diesem Artikel unterschritten. In der Praxis kann dies bedeuten, dass Deponien, welche eine Genehmigung für die Annahme- und Einlagerung für solche Stoffe in einer bestimmten Menge haben, ihr Potential nicht ausschöpfen und weniger annehmen als ihr Kapazität zuließe, um den Wert von 0,3 mSv/a nicht zu überschreiten. Daher müssten solche Stoffe, die beispielsweise in der Stahlindustrie anfallen, als radioaktive Abfälle entsorgt werden. Dabei würden die schon sehr begrenzten Kapazitäten für die Entsorgung radioaktiver Abfälle noch weiter belastet. | |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo; |
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Države članice zahtevajo od podjetja, da nemudoma sporoči pojav pomembnega dogodka, ki je povzročil ali ki bo verjetno povzročil izpostavljenost posameznika, ki presega obratovalne omejitve ali pogoje v zvezi s poklicno ali javno izpostavljenostjo, določene v zahtevah za licenciranje, ali meje, ki so jih za izpostavljenost v zdravstvu določili organi. |
5. Države članice zahtevajo od podjetja, da nemudoma sporoči pojav pomembnega dogodka, ki je povzročil ali ki bo verjetno povzročil izpostavljenost posameznika, ki presega obratovalne omejitve ali pogoje v zvezi s poklicno ali javno izpostavljenostjo, določene v zahtevah za licenciranje, ali meje, ki so jih za izpostavljenost v zdravstvu določili organi. Uvedejo se naključna preverjanja, ki jih izvajajo organi. |
|
Medicinski pripomočki, ki oddajajo ionizirajoče sevanje, se obravnavajo v skladu z Direktivo 93/42/EGS1. V celoti se izvaja ureditev za izmenjavo informacij iz omenjene direktive in obvešča se druge pristojne organe. |
|
_________________ |
|
1 Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 50). |
Obrazložitev | |
Die vorliegende Richtlinie regelt die Anforderungen an die Auslegung und Herstellung von Produkten, die ionisierende Strahlungen abgeben. Jedoch werden Medizinprodukte auch bei der Zulassung dahingehend geprüft. | |
Die Medizinprodukterichtlinie und die vorliegende Richtlinie haben zwei unterschiedliche Schwerpunkte bei der Herangehensweisen an die Problematik der ionisierenden Strahlung. Gerade daher soll in diesem Feld die Doppelarbeit vermieden werden, weshalb Medizinprodukte unter der Medizinprodukterichtlinie behandelt werden sollen, da diese Richtlinie eine umfassende Kontrolle und Überwachung vorschreibt. | |
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 3 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) oceniti izpostavljenost take posadke; |
(a) oceniti izpostavljenost take posadke ali delavcev; |
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno lečo ali večjo od 150 mSv na leto za kožo in okončine; |
(a) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno lečo ali večjo od 50 mSv na leto za kožo in okončine; |
Predlog spremembe 82 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Dozimetrija delavcev kategorije B mora zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo B. Države članice lahko zahtevajo osebno dozimetrijo tudi za delavce kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi služba za dozimetrijo. |
2. Dozimetrija delavcev kategorije B mora zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo B. Države članice bi morale zahtevati osebno dozimetrijo tudi za delavce kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi služba za dozimetrijo. |
Predlog spremembe 83 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost. |
3. Zapis doz iz odstavka 1 se vnese v podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga vzpostavi država članica v skladu s Prilogo VIII. Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost. |
Predlog spremembe 84 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo, da imajo delavci na svojo zahtevo dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih mestih. |
1. Države članice zahtevajo, da imajo delavci na svojo zahtevo pravočasen dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih mestih. |
Predlog spremembe 85 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Pregled delavcev se opravi med delovnim časom in za delavce brezplačno. |
Predlog spremembe 86 Predlog direktive Člen 49 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov ureja člen 11 Direktive 89/391/EGS1. |
|
_______________ |
|
1 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti zdravja delavcev pri delu (UL L 193, 29.6.1989, str. 1). |
Predlog spremembe 87 Predlog direktive Člen 50 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica zagotovi, da sistem individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo, kakor ga imajo stalno zaposleni delavci podjetja. |
1. Vsaka država članica zagotovi, da sistem individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo in zdravstveno nego, kakor ju imajo stalno zaposleni delavci podjetja.
|
Predlog spremembe 88 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Osebje se redno usposablja in nadzoruje se skladnost z veljavnimi predpisi. |
Predlog spremembe 89 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) da so ti posamezniki obveščeni o tveganju zaradi te izpostavljenosti sevanju; |
(b) da so ti posamezniki v celoti obveščeni o tveganju zaradi te izpostavljenosti sevanju; |
Predlog spremembe 90 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Optimizacija mora vključevati izbiro opreme, zadovoljivo raven diagnostičnih informacij ali izida zdravljenja, pa tudi praktične vidike medicinskih posegov, zagotavljanje kakovosti ter oceno in ovrednotenje obsevanosti bolnika in osebja ali izvedenih dejavnosti, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov. |
4. Optimizacija vključuje izbiro opreme, dosledno pridobivanje ustreznih diagnostičnih informacij ali izidov zdravljenja, pa tudi praktične vidike medicinskih posegov, ki vključujejo izpostavljenost sevanju, zagotavljanje kakovosti, vključno z ustreznim usposabljanjem osebja, ter oceno in ovrednotenje obsevanosti bolnika in osebja ali izvedenih dejavnosti, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 91 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 5 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) da se oblikujejo ustrezna navodila za izpostavljenost negovalcev in tolažilcev; |
(b) da se oblikujejo ustrezna navodila za izpostavljenost negovalcev in tolažilcev ter za pravilno uporabo opreme; |
Predlog spremembe 92 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Izvajalec zagotovi, da bolnik ali zakoniti zastopnik prejme ustrezne informacije o koristih in tveganjih, povezanih z izpostavljenostjo sevanju zaradi medicinskega posega, da pridobi prostovoljno soglasje. Podobne informacije in ustrezna navodila v skladu s členom 55(5)(b) prejmejo negovalci in tolažilci. |
3. Izvajalec zagotovi, da bolnik ali zakoniti zastopnik prejme jedrnate in lahko razumljive informacije o koristih in tveganjih, povezanih z izpostavljenostjo sevanju zaradi medicinskega posega, da pridobi prostovoljno soglasje. Podobne informacije in ustrezna navodila v skladu s členom 55(5)(b) prejmejo negovalci in tolažilci. |
Predlog spremembe 93 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) da je vsa medicinska radiološka oprema, ki je v uporabi, pod strogim nadzorom glede varstva pred sevanjem; |
(a) da je vsa medicinska radiološka oprema, ki je v uporabi, pod strogim nadzorom glede varstva pred sevanjem in odstranjena v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo; |
Predlog spremembe 94 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) da je opravljeno preverjanje sprejemljivosti, pri katerem sodeluje izvedenec medicinske fizike, pred prvo uporabo opreme v klinične namene, in potem redno preverjanje delovanja opreme, in po vsakem večjem vzdrževalnem posegu. |
(d) da je opravljeno preverjanje sprejemljivosti, pri katerem sodeluje izvedenec medicinske fizike, pred prvo uporabo opreme v klinične namene, in potem redno preverjanje delovanja opreme, in po vsakem večjem vzdrževalnem posegu. Države članice pri tem spoštujejo smernice Evropske komisije (zlasti RP162)1 ter evropske in mednarodne standarde, ki veljajo za medicinsko radiološko opremo (IECTC62 o električni opremi v medicini, standarde IAEA, smernice ICRP). |
|
_____________ |
|
1 Criteria for Acceptability of Medical Radiological Equipment used in Diagnostic Radiology, Nuclear Medicine and Radiotherapy (Merila za sprejemljivost medicinske radiološke opreme za uporabo v diagnostični radiologiji, nuklearni medicini in radioterapiji). |
Obrazložitev | |
Države članice bi lahko na podlagi tega člena oblikovale svoje postopke preverjanja za odobritev. To bi povzročilo dodatne stroške v zvezi s sprejemljivostjo in začetkom izvajanja dejavnosti, vendar brez dodane vrednosti za varnost. Zato bi morali biti podlaga za preverjanje že obstoječi standardi. | |
Predlog spremembe 95 Predlog direktive Člen 62 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) podjetje čim prej seznani pristojne organe o pojavu pomembnih dogodkov, ki so jih določili organi, vključno z rezultati preiskave in sanacijskimi ukrepi, da bi se izognili takim dogodkom. Pristojni organi izmenjajo te informacije s pristojnimi organi za nadzor po prodaji, določenimi v Direktivi Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih; |
(d) podjetje čim prej seznani pristojne organe o pojavu pomembnih dogodkov, ki so jih določili organi, vključno z rezultati preiskave in sanacijskimi ukrepi, da bi se izognili takim dogodkom. Podjetje ali uporabnik vse informacije v zvezi z medicinskimi pripomočki takoj posreduje pristojnim organom za nadzor po prodaji, določenim v Direktivi Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih. Ti organi po potrebi o tem obvestijo druge pristojne organe. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev predloga spremembe 8. | |
Predlog spremembe 96 Predlog direktive Člen 65 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pristojni organ določi dovoljene meje za izpuščanje radioaktivnih snovi. Ta dovoljenja za izpuste: |
2. Pristojni organ določi in objavi dovoljene meje za izpuščanje radioaktivnih snovi. Ta dovoljenja za izpuste: |
Predlog spremembe 97 Predlog direktive Člen 65 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) upoštevajo rezultate optimizacije javne izpostavljenosti; |
(a) upoštevajo doze, ki jih posamezniki iz prebivalstva prejmejo zaradi obstoječih primerov izpostavljenosti antropogenim virom sevanja in drugih načrtovanih dejavnosti, ter rezultate optimizacije javne izpostavljenosti; |
Predlog spremembe 98 Predlog direktive Člen 68 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) doseganje in vzdrževanje optimalne ravni varstva; |
(a) doseganje in vzdrževanje najvišje ravni varstva javnega zdravja in okolja; |
Predlog spremembe 99 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic. |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za licencirano dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic. |
Obrazložitev | |
Gre za določbe o dejavnostih iz kategorij, ki predstavljajo visoko tveganje, zato sodijo v kategorijo licenciranih dejavnosti. | |
Predlog spremembe 100 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Države članice se morajo med seboj nemudoma obvestiti o vsakem sevanju v primeru izrednega dogodka na njihovem ozemlju. |
Predlog spremembe 101 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 3 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) posamezniki, da bi zmanjšale izpostavljenost. |
(c) posamezniki, da bi zmanjšale izpostavljenost ter jih v celoti in čim prej obvestile o tveganjih in možnih stranskih učinkih nastalega izrednega dogodka. |
Predlog spremembe 102 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da so posamezniki iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega dogodka, obveščeni o njim namenjenih ukrepih zdravstvenega varstva in o tem, kako naj ukrepajo v takšnih primerih. |
1. Države članice zagotovijo, da so posamezniki iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega dogodka, obveščeni o njim namenjenih ukrepih zdravstvenega varstva in o tem, kako naj ukrepajo v takšnih primerih. To so posamezniki, ki prebivajo v oddaljenosti do najmanj 50 km od objekta, ki predstavlja tveganje. |
Predlog spremembe 103 Predlog direktive Člen 72 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 72a |
|
Obveščanje prebivalstva |
|
Ko je izredni dogodek priglašen, države članice zagotovijo, da se o njem čim prej obvesti prebivalstvo. |
|
Objavijo se vsi podatki, ki so potrebni za oceno dogodka in njegovega razvoja, zlasti podatki in napovedi v zvezi z vremenskimi razmerami, gibanjem zraka in talnimi usedlinami, hitrostjo doz v okolju in ravnjo kontaminacije osnovnih živil. Pristojni organi objavijo napovedi efektivne doze in ekvivalentne doze za bistvene organe, načrtovane in opravljene intervencije ter pričakovane in dejanske preostale doze. |
Predlog spremembe 104 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice v svoj zakonodajni okvir za varstvo pred sevanjem in zlasti v splošni sistem varstva zdravja ljudi vključijo določbo o varstvu nečloveških vrst pred sevanjem v okolju. Ta zakonodajni okvir uvaja okoljska merila, namenjena varstvu populacij občutljivih ali reprezentativnih nečloveških vrst glede na njihov pomen kot del ekosistema. Kadar je ustrezno, se opredelijo vrste dejavnosti, za katere je upravičen regulativni nadzor, da bi se izvajale zahteve iz tega zakonodajnega okvira. |
Države članice v svoj zakonodajni okvir za varstvo pred sevanjem in zlasti v splošni sistem varstva zdravja ljudi vključijo določbo o varstvu nečloveških vrst pred sevanjem v okolju. Ta zakonodajni okvir uvaja okoljska merila, namenjena varstvu populacij občutljivih ali reprezentativnih nečloveških vrst glede na njihov pomen kot del ekosistema. Kadar je ustrezno, se opredelijo vrste dejavnosti, za katere je upravičen regulativni nadzor, da bi se izvajale zahteve iz tega zakonodajnega okvira. V ta namen države članice okrepijo raziskave na tem področju in posodabljajo pravni okvir, da se ustrezno upoštevajo vse nove ugotovitve. |
Predlog spremembe 105 Predlog direktive Člen 78 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice zahtevajo od podjetij, da sprejmejo ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje velike okoljske škode v primeru nenamernega izpusta ali za blažitev obsega take škode. |
Države članice zahtevajo od podjetij, da sprejmejo ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje velike okoljske škode v primeru nenamernega izpusta ali za blažitev obsega take škode. Nacionalni organi zagotovijo redna naključna preverjanja lokacij ali objektov ter dejavnosti, ki jih uporabljajo podjetja, s čimer zagotovijo, da so ti ukrepi sprejeti ali se izvajajo. |
Predlog spremembe 106 Predlog direktive Člen 79 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pristojni organi držav članic pri določanju programov za spremljanje stanja v okolju ali pozivanju k izvajanju teh programov po potrebi vključijo reprezentativne nečloveške vrste ter prvine okolja, ki predstavljajo pot izpostavljenosti za posameznike iz prebivalstva. |
Pristojni organi držav članic pri določanju programov za spremljanje stanja v okolju ali pozivanju k izvajanju teh programov vključijo reprezentativne nečloveške vrste ter prvine okolja, ki predstavljajo pot izpostavljenosti za posameznike iz prebivalstva. Da bi nacionalni organi držav članic izboljšali preglednost in učinkovitost sprejetih ukrepov, si redno izmenjujejo podatke in informacije o spremljanju stanja radioaktivnosti v okolju, pri čemer nove podatke takoj razširijo. |
Predlog spremembe 107 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe za izvajanje nalog iz te direktive. |
1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe za izvajanje regulativnega nadzora iz te direktive; pristojni organ ali organi so funkcionalno neodvisni od vseh institucij, ki podpirajo jedrsko energijo ali jo upravljajo. |
Predlog spremembe 108 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Vsaka država članica zagotovi, da se prek njenega pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo zagotavlja sodelovanje javnosti pri določanju ali spreminjanju mej doz. |
Predlog spremembe 109 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1b. Postopki sodelovanja javnosti vključujejo primerne časovne okvire za različne faze, tako da je na voljo dovolj časa za obveščanje prebivalstva ter njegovo učinkovito pripravo in sodelovanje pri sprejemanju odločitev. |
Predlog spremembe 110 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1c. Pristojni organ zagotovi, da se pri odločitvi o mejah doz ustrezno upošteva izid sodelovanja javnosti. |
Predlog spremembe 111 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) strokovnjakov za varstvo pred sevanji; |
(c) strokovnjakov za varstvo pred sevanjem in uradnikov za varstvo pred sevanjem; |
Predlog spremembe 112 Predlog direktive Člen 81 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice določijo določbe za zagotavljanje stalne strokovne usposobljenosti teh služb in strokovnjakov. |
Države članice določijo določbe za zagotavljanje stalne strokovne usposobljenosti in neodvisnosti teh služb in strokovnjakov. |
Predlog spremembe 113 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) vzpostavitvi dokumentiranih postopkov za obveščanje in usposabljanje izpostavljenih delavcev. |
Predlog spremembe 114 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(la) vzpostavitev dokumentiranih postopkov za obveščanje in usposabljanje izpostavljenih delavcev. |
Predlog spremembe 115 Predlog direktive Člen 91 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja poskrbijo za oznake vsebnikov in dokumentacijo o dejavnostih z visokoaktivnimi zaprtimi viri v obliki, odporni proti vremenskim vplivom. Dokumentacija vsebuje kemično, toksikološko in radiološko sestavo vsebine ter opis, ali je ta v trdni, tekoči ali plinasti obliki. |
Predlog spremembe 116 Predlog direktive Člen 101 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) cilje, ki bi jih dosegli s strategijo; |
(a) cilje, ki bi jih dosegli s strategijo, zlasti v smislu preostale doze; |
Predlog spremembe 117 Predlog direktive Člen 101 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) ustrezne referenčne nivoje, ob upoštevanju razponov referenčnih nivojev iz Priloge I. |
črtano |
Predlog spremembe 118 Predlog direktive Člen 107 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [00.00.0000]. Določbe iz Poglavja IX v zvezi z varstvom okolja se prenesejo najpozneje do [00.00.0000]. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. |
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [00.00.0000]. Določbe iz Poglavja IX v zvezi z varstvom okolja se prenesejo najpozneje do [00.00.0000]. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Komisija o teh sporočilih poroča Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 119 Predlog direktive Člen 107 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če namerava država članica sprejeti standarde, ki so strožji od standardov iz te direktive, o tem obvesti Komisijo in države članice. |
Predlog spremembe 120 Predlog direktive Člen 107 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva. |
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija pripravi povzetek teh sporočil, ki ga pošlje Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 121 Predlog direktive Priloga I | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA I |
črtano |
Razponi referenčnih nivojev za javno izpostavljenost |
|
1. Optimizacija javne izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka in obstoječih primerov izpostavljenosti temelji na referenčnem nivoju, ki se določi v okviru naslednjih razponov, izraženih v mSv efektivne doze (akutne ali letne): |
|
(a) več kot 20 in največ 100, |
|
(b) več kot 1 in največ 20, |
|
(c) 1 ali manj. |
|
Izbira referenčnega nivoja mora izpolnjevati pogoje iz točk 2–5. |
|
2. Brez poseganja v referenčne nivoje, določene za doze za organe, se referenčni nivoji, izraženi v efektivnih dozah, določijo v razponu od 1 do 20 mSv na leto za obstoječe primere izpostavljenosti in od 20 do 100 mSv za izpostavljenost v primeru izrednega dogodka. |
|
3. V posebnih primerih se uporablja referenčni nivo pod razponi iz točke 1, zlasti: |
|
(a) referenčni nivo pod 20 mSv se lahko določi pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, če je mogoče zagotoviti ustrezno varstvo, ne da bi prišlo do nesorazmerne škode zaradi ustreznih protiukrepov ali previsokih stroškov; |
|
(b) referenčni nivo pod 1 mSv na leto se lahko določi, kadar je ustrezno, v obstoječem primeru izpostavljenosti za posebne primere izpostavljenosti ali poti izpostavljenosti, povezane z viri. |
|
4. Za prehod z izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka na obstoječ primer izpostavljenosti se določijo ustrezni referenčni nivoji, zlasti ob koncu določenih dolgoročnih protiukrepov, kot je premestitev. |
|
5. Določeni referenčni nivoji morajo upoštevati značilnosti obstoječih primerov ter družbena merila, ki lahko vključujejo: |
|
(a) za izpostavljenosti do vključno 1 mSv na leto: splošne informacije o ravni izpostavljenosti, brez posebnega upoštevanja izpostavljenosti posameznikov; |
|
(b) v razponu do vključno 20 mSv na leto: posebne informacije, na podlagi katerih lahko posamezniki po možnosti obvladujejo lastno izpostavljenost; |
|
(c) v razponu do vključno 100 mSv na leto: oceno doz za posameznike in posebne informacije o nevarnostih sevanja ter razpoložljivih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti. |
|
Predlog spremembe 122 Predlog direktive Priloga III – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Dajanje v promet naprave ali proizvodov |
Dajanje v promet naprave ali proizvodov, ki oddajajo ionizirajoče sevanje |
Predlog spremembe 123 Predlog direktive Priloga III – del A – točka 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) radiološka tveganja, povezana z okvarami in nesrečami, ki lahko prizadenejo napravo ali proizvod. |
Predlog spremembe 124 Predlog direktive Priloga III – del B – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) ali je naprava ali proizvod ustrezno označen in ali je bila potrošniku predložena ustrezna dokumentacija z navodili za pravilno uporabo in odstranjevanje. |
(5) ali je naprava ali proizvod ustrezno označen in ali je bila uporabniku predložena ustrezna dokumentacija z navodili za pravilno uporabo in odstranjevanje. |
Predlog spremembe 125 Predlog direktive Priloga III – del B a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ba. Pristojni organi predhodno in v celoti obvestijo potencialne uporabnike naprav in proizvodov ter zagotovijo njihovo udeležbo v postopku odločanja. |
Predlog spremembe 126 Predlog direktive Priloga VI – del 3 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Splošna merila za izvzetje priglašenih dejavnosti ali odpravo nadzora za materiale iz dovoljenih dejavnosti, so naslednja: |
Splošna merila za izvzetje priglašenih dejavnosti ali odpravo nadzora za radioaktivne materiale iz dovoljenih dejavnosti, so naslednja: |
Predlog spremembe 127 Predlog direktive Priloga VI – del 3 – odstavek 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za umetne radionuklide: |
Za umetne radionuklide in naravne radionuklide, ki se uporabljajo zaradi njihovih cepljivih, oplodnih ali radioaktivnih lastnosti: |
Predlog spremembe 128 Predlog direktive Priloga VIII - naslov "Splošne določbe" – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica, se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni register doz. Ta omrežja ali registre je mogoče dopolniti z izdajo individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. |
Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica, se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni register doz. Ta omrežja ali registre bi bilo treba dopolniti z izdajo individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. |
Predlog spremembe 129 Predlog direktive Priloga X – del A – točka 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. informacije o naravi in obsegu škode, ki je lahko posledica različnih izrednih dogodkov; |
Predlog spremembe 130 Predlog direktive Priloga X – del A – točka 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4b. informacije o pogojih odškodnine za telesne poškodbe in materialno škodo, nastalo v primeru izrednega dogodka; |
Predlog spremembe 131 Predlog direktive Priloga X – del A – točka 4 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4c. informacije o pogojih shranjevanja in uporabe tablet stabilnega joda, ki jih zagotovijo pristojni organi. |
Predlog spremembe 132 Predlog direktive Priloga X – del B – točka 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) informacije o vrsti izrednega dogodka, do katerega je prišlo, in, kjer je mogoče, tudi o njegovih značilnostih (kot so npr. njegov izvor, obseg in verjetni razvoj); |
(a) informacije o vrsti izrednega dogodka, do katerega je prišlo, in tudi o njegovih značilnostih (kot so npr. njegov izvor, obseg in verjetni razvoj); |
OBRAZLOŽITEV
Ta predlog prenovljene direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov je po mnenju poročevalca še en korak za večje varstvo pred izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju. Predlog na podlagi člena 31 Pogodbe Euratom združuje direktive o medicinski izpostavljenosti, o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov, o operativni zaščiti zunanjih delavcev in o obveščanju prebivalstva z Direktivo 96/29/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov.
Eden od ciljev prenovitve je odpraviti nasprotujoče določbe v sedanji zakonodaji. Ta cilj je s predlogom v veliki meri dosežen, zato je potrebnih le malo sprememb. Mnogi vidiki varstva pred sevanjem, ki jih obravnava direktiva o temeljnih standardih, v praksi delujejo zelo dobro, tako da tudi na tem področju ni potrebnih veliko sprememb.
Cilj tega predloga je tudi vključiti najnovejše znanstvene podatke in izkušnje na področju varstva pred sevanjem v sedanjo zakonodajo. V predpisih Pogodbe Euratom so se vedno upoštevala znanstvena priporočila Mednarodne komisije za radiološko zaščito (ICRP). V Publikaciji št. 103(2007) je priporočila spremembe sedanjega sistema radiološke zaščite, kar se v tem predlogu direktive upošteva.
Poleg tega bodo z namenom povečati varstvo prebivalstva v direktivo o temeljnih standardih prvič vključeni naravni viri sevanja. Ta korak je dobrodošel. Vendar lahko predlagane zahteve za registracijo na področju odlaganja privedejo do nasprotujočih ciljev v zvezi z odlaganjem različnih radioaktivnih snovi. Da se to prepreči, poročevalec predlaga spremembo pravil, ki urejajo področje radioaktivnih snovi, prisotnih v naravi.
Več manjših sprememb predlaga na področju medicinske izpostavljenosti, da se prepreči podvajanje dela v zvezi z medicinskimi pripomočki, ki oddajajo ionizirajoče sevanje. Medicinski pripomočki z ionizirajočim sevanjem utegnejo biti namreč zajeti v direktivi o medicinskih pripomočkih in direktivi o temeljnih standardih. Zaradi različnih področij direktiv je na prvi pogled smiselno, da obe vključujeta obveznost poročanja. Za proizvajalce in uporabnike teh pripomočkov pa lahko to pomeni zamudne upravne postopke. Da bi to preprečili, poročevalec predlaga, da bi te medicinske pripomočke obravnavali v okviru direktive o medicinskih pripomočkih (93/42/EGS), v kateri so že podrobno določeni instrumenti za spremljanje in nadzor.
Poročevalec načeloma pozdravlja vključitev poglavja o varstvu okolja v direktivo. Meni pa, da lahko to pomeni uvajanje določb, ki jih v sedanjem trenutku ni mogoče izvajati. Cilj predlaganih določb o okoljskih merilih je tudi, da se varstvo posameznikov zagotovi z določitvijo predpisov o varstvu nečloveških vrst. Ker pa trenutno še ni trdne znanstvene podlage za ugotavljanje, kako sevanje vpliva na nečloveške vrste, s takšnimi predpisi tudi ni mogoče bolje zaščititi ljudi. Tudi Mednarodna komisija za radiološko zaščito (ICRP) nima na voljo podatkov in vrednosti, ki bi jih lahko uporabili kot znanstveno podlago za uvedbo takih okoljskih meril. Zato bi bilo treba to poglavje iz predloga črtati. Poročevalec meni, da bo mogoče pripraviti samostojen pravni akt o varstvu okolja pred ionizirajočim sevanjem, ko bo na voljo dovolj zanesljivih podatkov. Takrat bi bilo treba predstaviti ustrezen predlog na podlagi okoljskih ciljev iz Lizbonske pogodbe in ga obravnavati v postopku soodločanja.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Matthias Groote
Predsednik
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi predloga direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja [COM(2012)0242]
Spoštovani gospod predsednik,
v pismu z dne 4. julija 2013 ste v skladu s členom 37 Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o morebitni spremembi pravne podlage zgoraj omenjenega predloga direktive.
Pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, sta člena 31 in 32 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom).
Na glasovanju o osnutku poročila v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane dne 4. julija 2013 je bil sprejet predlog spremembe, ki spreminja pravno podlago na člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
I – Ozadje
Glede na predlog Komisije velik del zakonodaje Euratom obravnava različna vprašanja v zvezi z varstvom pred sevanjem, ki so v Pogodbi Euratom opredeljena kot osnovni varnostni standardi. Ker so se ta vprašanja razvijala v daljšem časovnem obdobju, se zaradi posodobitev zakonodaje pojavlja precej neskladnosti med različnimi akti in zastarelih sklicevanj. Namen predloga je zato odpraviti te neskladnosti v skladu s politiko Komisije za poenostavitev evropske zakonodaje.
Predlog tako posodablja več obstoječih delov zakonodaje Euratom, tako da jih prilagaja najnovejšim znanstvenim podatkom in operativnim izkušnjam, pojasnjuje zahteve in zagotavlja skladnost s pravnim redom, zagotavlja skladnost z mednarodnimi priporočili ter pokriva celoten niz primerov in kategorij izpostavljenosti.
II – Upoštevni členi Pogodb
Kot pravna podlaga v predlogu Komisije sta predložena naslednja člena Pogodbe Euratom iz poglavja 3 z naslovom „Varovanje zdravja“ (poudarek dodan):
Člen 31
Komisija izdela temeljne standarde potem, ko pridobi mnenje skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, zlasti izvedencev za javno zdravje. Komisija o tako izdelanih temeljnih standardih zahteva mnenje Ekonomsko-socialnega odbora.
Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na predlog Komisije, ki mu posreduje mnenja odborov, s kvalificirano večino določi temeljne standarde.
Člen 32
Na zahtevo Komisije ali države članice se lahko temeljni standardi revidirajo ali dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 31.
Komisija mora preučiti vsako predloženo zahtevo države članice.
Izraz „temeljni standardi“ je opredeljen v členu 30 Pogodbe Euratom (poudarek dodan):
Člen 30
V Skupnosti se določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.
Izraz „temeljni standardi“ pomeni:
(a) največje dovoljene doze, ki še zagotavljajo zadostno varnost;
(b) največjo dovoljeno izpostavljenost in kontaminacijo;
(c) temeljna načela, ki urejajo zdravstveni nadzor delavcev.
Pravna podlaga, ki je bila sprejeta na glasovanju v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, se glasi tako (poudarek dodan):
Člen 192
1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191.
[...]
Člen 191 PDEU se glasi tako:
Člen 191
1. Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:
– ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja;
– varovanju človekovega zdravja;
– skrbni in preudarni rabi naravnih virov;
– spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.
2. Cilj okoljske politike Unije je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve.
V tej zvezi usklajevalni ukrepi, ki ustrezajo zahtevam varstva okolja, vključujejo, kadar je to primerno, zaščitno klavzulo, ki državam članicam dovoljuje, da iz negospodarskih okoljskih razlogov sprejmejo začasne ukrepe, za katere velja nadzorni postopek Unije.
[...]
III – Predlagana pravna podlaga
Člen 31 Pogodbe Euratom zagotavlja pravno podlago za sprejetje temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred sevanjem. Člen 32 Pogodbe Euratom zagotavlja pravo podlago za revizijo in dopolnitev temeljnih standardov. Svet odloča soglasno in se posvetuje s Parlamentom.
Člen 191 PDEU zagotavlja pravno podlago za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi dosegli cilje okoljske politike Unije. Te ukrepe je treba sprejeti v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, zato je Parlament sozakonodajalec.
IV – Sodna praksa o pravni podlagi
Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, „da mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“[1]. Izbira neustrezne pravne podlage je lahko torej razlog za razveljavitev akta.
V tem primeru je zato treba ugotoviti, ali ima predlog:
1. dva namena oziroma dva sestavna dela, pri čemer je eden glavni ali prevladujoči namen ali sestavni del, drugi pa samo stranski, ali
2. sočasno več ciljev ali sestavnih delov, ki so med seboj neločljivo povezani, ne da bi bil eden v odnosu do drugega drugoten ali posreden.
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije mora akt v prvem primeru temeljiti na eni sami pravni podlagi, in sicer tisti, ki jo zahteva glavni ali prevladujoči namen ali sestavni del, v drugem primeru pa mora akt temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah.[2]
V. Cilj in vsebina predlagane direktive
Cilj predloga je konsolidirati obstoječo zakonodajo Euratom, da bi določili temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, z namenom, da bi jih države članice uporabljale enotno.
Vsebina predloga je zelo obsežna ter vključuje poglavja o splošnih načelih varstva pred sevanjem, izobraževanju, regulativnem nadzoru in zaščiti različnih kategorij ljudi ter novo poglavje o varstvu okolja.
VI – Opredelitev ustrezne pravne podlage
Kot je pravna služba pravilno poudarila, vsi pravni akti, ki se spreminjajo s predlogom, temeljijo na členih 31 in 32 Pogodbe Euratom in dejstvo, da je bilo dodano novo poglavje o okolju, zato ne spreminja določitve glavnega ali prevladujočega namena ali sestavnega dela predloga v primerjavi s pravnimi akti, ki se spreminjajo, zlasti ob upoštevanju obsežne vsebine besedila, v katerem to poglavje predstavlja le manjši del.
Prevladujoči namen in sestavni del predloga je tako določili temeljne varnostne standarde za zaščito pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja v okviru sistema Euratom, medtem ko so vidiki, ki se nanašajo na okoljsko politiko Unije, samo stranski, zaradi česar morata člena 31 in 32 Pogodbe Euratom ostati edina pravna podlaga predloga.
VII – Sklep
Glede na zgornjo analizo sta člena 31 in 32 Pogodbe Euratom ustrezna pravna podlaga predloga.
VIII – Priporočilo
Na seji dne 17. septembra 2013 se je Odbor odločil, s 13 glasovi za in 11 proti[3], da vam priporoči, da je ustrezna pravna podlaga za predlog direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja člen 31 in 32 Pogodbe Euratom.
S spoštovanjem,
Klaus-Heiner Lehne
- [1] Zadeva 45/86, Komisija proti Svetu („Generalised Tariff Preferences“ (Splošni tarifni preferenciali)) [1987] ZOdl 1439, odst. 5; Zadeva C-440/05, Komisija proti Svetu [2007] ZOdl. I-9097; Zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu (8. september 2009) (UL C 267 z dne 07.11.2009, str.8).
- [2] Glej omenjeno zadevo C–411/06, odstavka 46–47.
- [3] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Françoise Castex (podpredsednik), Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner (podpredsednica), Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), József Szájer, Alexandra Thein, Axel Voss, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka, Olle Schmidt (v skladu s členom 187(2)).
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (25.3.2013)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
(COM(2012)0242 – C7‑0151/2012 – 2011/0254(NLE))
Pripravljavka mnenja: Anthea McIntyre(*)
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ionizirajoče sevanje je naravni pojav, vendar ga je mogoče tudi umetno ustvariti. Delavci, bolniki in prebivalstvo so lahko izpostavljeni takšnim ravnem sevanja, ki lahko poškodujejo organe.
Po drugi strani pa je uporaba radioaktivnih snovi in virov sevanja pomemben sestavni del številnih industrijskih panog po vsej EU, ki zaposlujejo veliko ljudi; zato se od leta 1959 dalje določajo osnovni standardi za zaščito delavcev in prebivalstva.
Trenutno veljavne ukrepe, določene v Direktivi Sveta 96/29/Euratom v skladu s priporočili Mednarodne komisije za radiološko varstvo (ICRP), na številnih področjih dopolnjuje podrobnejša zakonodaja, ki vpliva na radiološko varstvo.
Septembra 2011 je Komisija predstavila nov osnutek direktive, da bi poenostavila obstoječe predpise glede radiološkega varstva in združila vse obstoječe direktive v novo direktivo o temeljnih varnostnih standardih. Direktiva o temeljnih varnostnih standardih si prizadeva vključiti najnovejša priporočila Mednarodne komisije za radiološko varstvo in uskladiti ureditev EU s temeljnimi varnostnimi standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).
Čeprav pripravljavka mnenja na splošno podpira predlog Komisije za doslednejši pristop, je še vedno prepričana, da je treba zagotoviti upoštevanje pristopa, ki temelji na sorazmernem tveganju.
Pripravljavko mnenja kljub pomembnosti poenostavitve skrbi, da nekatere od predlaganih sprememb v predlogu ne zagotavljajo dodatnih koristi za večjo zaščito delavcev, temveč bodo pri izvajanju nesorazmerno obremenile države članice. Treba je poudariti, da se regulativne ureditve držav članic med seboj močno razlikujejo in zato enoten pristop ni primeren. Države članice potrebujejo pri izvajanju zakonodaje prožnost v skladu s svojimi vzpostavljenimi praksami.
Pripravljavka mnenja meni, da je treba doseči ravnovesje med poslovno uporabo, poklicnimi tveganji in visoko zaskrbljenostjo družbe.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, z namenom, da bi jih države članice uporabljale enotno. |
1. Ta direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, z namenom njihove uporabe s strani držav članic. |
Obrazložitev | |
Regulativne ureditve držav članic se med seboj močno razlikujejo; zato v državah članicah ni realno pričakovati enotnega izvajanja. Zastavljene cilje predlagane zakonodaje je mogoče doseči tudi brez enotnega izvajanja. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka (c) – točka (i) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
i) upravljanje zračnih in vesoljskih plovil; |
i) praksa, pri kateri so delavci izpostavljeni kozmičnemu sevanju, tudi upravljanje zračnih in vesoljskih plovil; |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost delavcev v času njihovega dela; |
(24) Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost delavcev, tako zaposlenih kot samozaposlenih ter pripravnikov in prostovoljcev, v času njihovega dela; |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(35) Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika bodisi osebo, ki dela za delodajalca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih, ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost; |
(35) Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika bodisi osebo, ki dela za delodajalca, tudi pripravnika ali prostovoljca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih, ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost; |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Člen 4 – točka (38) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(38) Praktikant pomeni osebo, ki se usposablja ali uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil; |
(38) Praktikant pomeni osebo, staro 16 let ali več (vključno s pripravniki in študenti), ki se usposablja ali uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil, ki vključujejo dejavnosti, ki bi veljale – če bi šlo za zaposlenega – za delo z ionizirajočim sevanjem. |
Obrazložitev | |
Vključitev pripravnikov in študentov je pomembna zaradi uskladitve s preostalim besedilom. | |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice določijo pravne zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi naslednjih načel upravičenosti, optimizacije in mej doz: |
Države članice določijo pravne zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi posodobljenih in trdnih znanstvenih dokazov ter naslednjih načel upravičenosti, optimizacije in mej doz: |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da vse nove spremembe temeljijo na najnovejših, trdnih znanstvenih dokazih. | |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje pod stalnim nadzorom pristojnih organov. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem. |
1. Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje v posvetovanju s predstavniki delavcev. Njihovo odločitev nadzorujejo pristojni organi. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem ter v posvetovanju s predstavniki delavcev. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka primerljivo z varstvom posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti. |
1. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka enakovredno varstvu posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 20 mSv na leto; |
(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 15 mSv na leto; |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka (b) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 150 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen; |
(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 50 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen; |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 150 mSv na leto. |
(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 50 mSv na leto. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so poklicno izpostavljeni: |
1. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da brez izjeme seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so poklicno izpostavljeni: |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka (a a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) o varnih delovnih postopkih za zmanjšanje tveganj; |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka (d a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) o okoliščinah, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora; |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Po potrebi se zagotovijo tudi informacije o tveganjih, povezanih s pogostim letenjem. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Article 17 – paragraph 1 – point b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov; |
(b) opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov ter za poročanje o njih; |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V primerih, kjer omejeno tveganje za izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov. |
1. V primerih, kjer je mogoče za prakso določiti merljivo mejo doze, omejeno tveganje za izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov. Licenciranje naj bi se zahtevalo v primeru, ko se dovoljenje uporablja za vse dejavnosti podjetja. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice zahtevajo licenciranje naslednjih dejavnosti: |
2. Države članice zahtevajo licenciranje za podjetja, ki opravljajo naslednje dejavnosti, ali po potrebi v skladu z odstavkom 1 registracijo naslednjih dejavnosti: |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – točka (a a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo; |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 3 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) oceniti izpostavljenost take posadke; |
(a) oceniti izpostavljenost take posadke ali delavcev; |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 1 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno lečo ali večjo od 150 mSv na leto za kožo in okončine; |
(a) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno lečo ali večjo od 50 mSv na leto za kožo in okončine; |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Dozimetrija delavcev kategorije B mora zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo B. Države članice lahko zahtevajo osebno dozimetrijo tudi za delavce kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi služba za dozimetrijo. |
2. Dozimetrija delavcev kategorije B mora zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo B. Države članice bi morale zahtevati osebno dozimetrijo tudi za delavce kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi služba za dozimetrijo. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost. |
3. Zapis doz iz odstavka 1 se vnese v podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga vzpostavi država članica v skladu s Prilogo VIII. Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo, da imajo delavci na svojo zahtevo dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih mestih. |
1. Države članice zahtevajo, da imajo delavci na svojo zahtevo pravočasen dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih mestih. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 3a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Pregled delavcev se izvede med delovnim časom in za delavce brezplačno. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 49 – odstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov ureja člen 11 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu1. |
|
1UL L 193, 29.6.1989, str. 1. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 50 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica zagotovi, da sistem individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo, kakor ga imajo stalno zaposleni delavci podjetja. |
1. Vsaka država članica zagotovi, da sistem individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo in zdravstveno nego, kakor ga imajo stalno zaposleni delavci podjetja. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Osebje se redno usposablja in nadzoruje se skladnost z veljavnimi predpisi. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic. |
1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za licencirano dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic. |
Obrazložitev | |
Gre za določbe o dejavnostih iz kategorij, kjer je visoko tveganje, zato sodijo v licencirano kategorijo dejavnosti. | |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 2 – točka (f a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) vzpostavitev dokumentiranih postopkov za obveščanje in usposabljanje izpostavljenih delavcev. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2 – točka 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(la) vzpostavitev dokumentiranih postopkov za obveščanje in usposabljanje izpostavljenih delavcev. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Priloga 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica, se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni register doz. Ta omrežja ali registre je mogoče dopolniti z izdajo individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. |
Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica, se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni register doz. Ta omrežja ali registre bi bilo treba dopolniti z izdajo individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. |
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
21.3.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 1 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Richard Falbr, Thomas Händel, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Jutta Steinruck |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Jürgen Creutzmann, Edite Estrela, Sergio Gutiérrez Prieto, Anthea McIntyre, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Sógor |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Fiona Hall, Angelika Werthmann |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
4.7.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
53 0 4 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Martina Anderson, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Lajos Bokros, Franco Bonanini, Nessa Childers, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jo Leinen, Corinne Lepage, Linda McAvan,Vladko Todorov Panajotov ( Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andrés Perelló Rodríguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Erik Bánki, Esther de Lange, Gaston Franco, James Nicholson, Alojz Peterle, Vittorio Prodi, Kārlis Šadurskis, Alda Sousa, Struan Stevenson, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská |
||||