POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji
17.10.2013 - (COM(2013)0242 – C7‑0119/2013 – 2013/0128(COD)) - ***I
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Vital Moreira
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji
(COM(2013)0242 – C7‑0119/2013 – 2013/0128(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0242),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0119/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0335/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[1]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije[2],
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[3],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Jordanijo na drugi strani[4] (v nadaljnjem besedilu: „pridružitveni sporazum EU-Jordanija“) je začel veljati 1. maja 2002. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje sta se nadalje razvila v okviru akcijskih načrtov ESP, od katerih najnovejši zajema obdobje 2010–2015. Leta 2010 je Unija odobrila Jordaniji partnerstvo „naprednega statusa“, ki pomeni razširjeno področje sodelovanja med pogodbenicama. Leta 2013 pridružitveni sporazum EU-Jordanija dopolnil Okvirni sporazum med Unijo in Jordanijo o splošnih načelih za sodelovanje Jordanije v programih Unije, ki spodbuja sodelovanje med Unijo in Jordanijo.
(2) Na jordansko gospodarstvo so znatno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010 naprej, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji. Na jordansko gospodarstvo močno vpliva zlasti velik pritok beguncev iz Sirije, ki so poiskali zatočišče v Jordaniji. Ob veliko slabših globalnih gospodarskih razmerah so večkratne motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta, ki so prisilile Jordanijo, da nadomesti uvoz plina iz Egipta z dražjimi gorivi za proizvodnjo električne energije, ter znatna finančna sredstva, ki so potrebna za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije na ozemlju Jordanije, povzročili večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.
(3) Od začetka arabske pomladi je Unija ob različnih priložnostih poudarila svojo zavezanost k podpiranju Jordanije pri procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila ponovno potrjena v sklepih desetega srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Jordanijo decembra 2012.
(3a) Jordanija je zaradi svoje geografske lege tudi strateška država za stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu, vendar je v enaki meri še posebej občutljiva na zunanje šoke s političnega in gospodarskega vidika. Zato je pomembno, da se Jordaniji zagotovi ustrezna pomoč ter da se spodbuja politični in gospodarski dialog med Unijo in Jordanijo.
(4) Jordanija je začela vrsto političnih reform, ki so predvsem privedle do tega, da je jordanski parlament septembra 2011 sprejel več kot 40 ustavnih sprememb, ki predstavljajo pomemben korak k vzpostavitvi popolnoma demokratičnega sistema. Politična in gospodarska podpora Unije jordanskemu procesu reform je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.
(4a) V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta[5], bi morala biti makrofinančna pomoč Unije izreden finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno pomoč, namenjeno ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja upravičenke na področju zunanjega financiranja in podpori pri izvajanju političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, izboljšati plačilnobilančno stanje ter okrepiti izvajanje ustreznih sporazumov in programov z Unijo.
(5) Avgusta 2012 so se jordanski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o neprevidnostnem triletnem aranžmaju „stand-by“ („program MDS“) v višini 1 364 milijona SDR (posebna pravica črpanja) v podporo Jordaniji za program ekonomskih prilagoditev in reform. Cilji programa MDS so skladni z namenom makrofinančne pomoči Unije, in sicer odpraviti kratkoročne težave s plačilno bilanco, izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov pa je skladno s ciljem makrofinančne pomoči Unije.
(6) Unija je dala na voljo 293 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo Jordaniji za program gospodarskih in političnih reform. Poleg tega je bilo leta 2012 Jordaniji dodeljenih 70 milijonov EUR v okviru Podpore partnerstvu, reformam in vključujoči rasti (Support for partnership, reforms and inclusive growth – SPRING) ter 10 milijonov EUR v humanitarni pomoči Unije za podporo sirskim beguncem.
(7) Zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi je Jordanija decembra 2012 zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.
(7a) Ker je Jordanija država, ki spada v okvir evropske sosedske politike, bi morala veljati za upravičeno do prejemanja makrofinančne pomoči Unije.
(8) Glede na to, da je ▌v plačilni bilanci Jordanije še vedno prisotna znatna vrzel zunanjega financiranja, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, in čeprav Jordanija izvaja odločne programe gospodarske stabilizacije in reform ter glede na občutljivost zunanjega finančnega položaja Jordanije na zunanje šoke, ki zahteva ohranjanje zadostne stopnje deviznih rezerv, se makrofinančna pomoč Unije, namenjena Jordaniji („makrofinančna pomoč Unije“), v sedanjih izjemnih razmerah zdi primeren odziv na prošnjo Jordanije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Program makrofinančne pomoči Unije ▌bi z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podpiral ekonomsko stabilizacijo in program strukturnih reform.
(8a) Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Jordanije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.
(9) Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Jordanije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Jordanije in dodana vrednost splošne vključenosti Unije.
(9a) Komisija bi morala zagotoviti, da bi bila makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.
(9b) Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Jordanije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale zunanjo politiko Unije in zagotavljale njeno doslednost.
(9c) Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Jordanije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.
(10) Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali biti posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala ▌redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in uresničevanje omenjenih ciljev.
(12) Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Jordanija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija opravljala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.
(13) Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.
(13a) Zneski v določbah za makrofinančno pomoč bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.
(14) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Z namenom zagotoviti Evropskemu parlamentu in Svetu možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju Komisija morala redno obveščati o dogodkih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.
(15) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[6]. ▌
(15a) Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z jordanskimi oblastmi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral na splošno uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju morebitnega pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Jordaniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Unija da ▌na voljo makrofinančno pomoč Jordaniji (v nadaljevanju: makrofinančna pomoč Unije) v višini največ 180 milijonov EUR, da bi podprla ekonomsko stabilizacijo in reforme Jordanije. Pomoč prispeva h kritju plačilnobilančne potrebe Jordanije, kot so opredeljene v programu MDS.
2. Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se zagotovi Jordaniji v obliki posojil. Komisija je pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih ustanov in jih nato posodi Jordaniji. Rok zapadlosti posojil ne sme presegati 15 let.
3. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori med MDS in Jordanijo ter ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, opredeljenimi v pridružitvenemu sporazumu med EU in Jordanijo ter akcijskem načrtu med EU in Jordanijo za obdobje 2010–2015, ki je bil dogovorjen v okviru evropske sosedske politike. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi na področju izplačil, in tema institucijama pravočasno posreduje ustrezne dokumente.
4. Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 2(1).
4a. Če se finančne potrebe Jordanije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali prekine.
Člen 1a
Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Komisija spremlja izpolnjevanje tega predpogoja skozi celoten življenjski cikel makrofinančne pomoči Unije. Ta člen se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU[7].
Člen 2
1. Komisija ▌se v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) dogovori z jordanskimi oblastmi o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju (v nadaljevanju: memorandum o soglasju), ki vključuje časovni okvir za ▌izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji ekonomske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja Jordanija ob podpori MDS.
1a. Namen teh pogojev je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji, vključno za uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upoštevajo tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.
2. Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija in jordanske oblasti.
▌
4. Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 3(2) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so ekonomske politike Jordanije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije ▌. Komisija pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter, kadar je to potrebno, z Evropskim parlamentom in Svetom.
Člen 3
1. V skladu s pogoji iz odstavka 2 da Komisija ▌na voljo makrofinančno pomoč Unije v dveh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.
1a. Zneski makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[8].
2. Komisija se odloči o začetku izplačevanja obrokov na podlagi izpolnjevanja vseh naslednjih pogojev:
(a) predpogoja iz člena 1a;
(b) stalne evidence zadovoljivih dosežkov pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS; ter
(c) izvajanja pogojev ekonomske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v okviru določenega časovnega obdobja.
Drugi obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po sprostitvi prvega obroka.
2a. Če pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni, Komisija začasno zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za navedeno začasno zamrznitev ali ukinitev.
3. Makrofinančna pomoč Unije se izplača jordanski centralni banki. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju proračuna, se lahko sredstva Unije nakažejo jordanskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.
Člen 4
1. Posli najemanja in dajanja posojil, povezani z makrofinančno pomočjo Unije, se izvedejo v eurih z istim datumom valute, Unije pa ne vključujejo v spremembe rokov zapadlosti ali jo izpostavijo tečajnemu tveganju ali tveganju obrestne mere ali drugemu komercialnemu tveganju.
2. Kadar okoliščine to dovoljujejo in če Jordanija za to zaprosi, lahko Komisija ▌sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in skladnost te klavzule z ustrezno klavzulo v pogojih za najemanje posojil.
3. Kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojil in če Jordanija to zahteva, lahko Komisija sklene refinancirati vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturirati ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne povzroči podaljšanja ▌roka zapadlosti posojila ali povečanja zneska še dolgovane glavnice na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.
4. Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Jordanija.
5. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o poteku dejavnosti iz odstavkov 2 in 3.
Člen 5
1. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta[9] in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012[10].
1a. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.
2. V memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, ki se skleneta z jordanskimi oblastmi, so določbe, ki:
(a) zagotavljajo, da Jordanija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sproži sodne postopke za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v skladu s tem sklepom;
(b) zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti določitev posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[11], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96[12] ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[13];
(c) izrecno pooblaščajo Komisijo, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;
(d) izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;
(e) zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Jordanija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.
2a. Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja zanesljivost jordanskih finančnih ureditev, upravne postopke, mehanizme notranje in zunanje kontrole, ki so pomembni za pomoč, ter upoštevanje dogovorjenega časovnega okvira s strani Jordanije.
Člen 6
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 7
1. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno tega izvajanja. V poročilu se:
(a) oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;
(b) ocenijo gospodarske razmere in napovedi za Jordanijo ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 2(1);
(c) navede povezava med pogoji ekonomske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočo gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Jordanije ter odločitvijo Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.
2. Najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadnem vrednotenju, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost končanih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter oceni, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.
Člen 8
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V …,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] * Spremembe: poudarjeni in ležeči tisk označuje novo ali nadomeščeno besedilo, črtano besedilo pa je označeno z znakom ▌.
- [2] UL C […], […], str. […].
- [3] Stališče Evropskega parlamenta z dne … 2013 in Sklep Sveta z dne … 2013.
- [4] Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (UL L 129, 15.5.2002, str. 3).
- [5] Sklep št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (UL L 218, 14.8.2013, str. 15).
- [6] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
- [7] Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
- [8] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).
- [9] Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
- [10] Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
- [11] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
- [12] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
- [13] Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
OBRAZLOŽITEV
S skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s sklepom o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (ki ga je Parlament sprejel 4. julija 2013), sta se Parlament in Svet zavezala, da bodo prihodnji posamezni sklepi o odobritvi makrofinančne pomoči Unije v celoti odsevali premisleke in načela iz te izjave.
Zato predlogi sprememb v tem poročilu o predlogu Komisije za sklep o makrofinančni pomoči Jordaniji:
(i) odražajo premisleke in načela iz te skupne izjave; in/ali
(ii) usklajujejo besedilo tega predloga z uvodnimi izjavami in členi iz sklepa o zagotavljanju makrofinančne pomoči Kirgiški republiki (kot je bilo dogovorjeno med neformalnimi tristranskimi pogajanji za hiter dogovor v drugi obravnavi).
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (11.10.2013)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji
(COM(2013)0242 – C7‑0119/2013 – 2013/0128(COD))
Poročevalka: Annemie Neyts-Uyttebroeck
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njihovimi državami članicami na eni strani in Jordanijo na drugi strani je začel veljati maja 2002. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje sta se nadalje razvila v okviru akcijskih načrtov ESP, od katerih najnovejši zajema obdobje 2010–2015. Leta 2010 je Unija odobrila Jordaniji partnerstvo „naprednega statusa“, ki pomeni razširjeno področje sodelovanja med pogodbenicama. |
(1) Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njihovimi državami članicami na eni strani in Jordanijo na drugi strani je začel veljati maja 2002. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje sta se nadalje razvila v okviru akcijskih načrtov ESP, od katerih najnovejši zajema obdobje 2010–2015. Leta 2010 je Unija odobrila Jordaniji partnerstvo „naprednega statusa“, ki pomeni razširjeno področje sodelovanja med pogodbenicama. Leta 2013 je pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Jordanijo na drugi strani dopolnil Okvirni sporazum med Unijo in Jordanijo o splošnih načelih za sodelovanje Jordanije v programih Unije, ki spodbuja sodelovanje med Unijo in Jordanijo. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Na jordansko gospodarstvo so znatno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010 naprej, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji. Skupaj s slabšim globalnim okoljem, večkratnim motnjam dobave zemeljskega plina iz Egipta, ki so prisile Jordanijo, da nadomesti uvoz plina iz Egipta z dražjimi gorivi za proizvodnjo električne energije, ter pomembnim pritokom beguncev iz Sirije so povzročili večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju. |
(2) Na jordansko gospodarstvo so znatno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010 naprej, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji. Na jordansko gospodarstvo močno vpliva zlasti velik pritok beguncev iz Sirije, ki so poiskali zatočišče v Jordaniji. Ob veliko slabših globalnih gospodarskih razmerah so večkratne motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta, ki so prisile Jordanijo, da nadomesti uvoz plina iz Egipta z dražjimi gorivi za proizvodnjo električne energije, ter znatna finančna sredstva, ki so potrebna za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije na ozemlju Jordanije, povzročili večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Jordanija je zaradi svoje geografske lege tudi strateška država za stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu, vendar je v enaki meri še posebej občutljiva na zunanje šoke s političnega in gospodarskega vidika. Zato je pomembno, da se Jordaniji zagotovi ustrezna pomoč ter da se spodbuja politični in gospodarski dialog med Unijo in Jordanijo. |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Jordanija je začela vrsto političnih reform, ki so predvsem privedle do tega, da je jordanski parlament septembra 2011 sprejel več kot 40 ustavnih sprememb, ki predstavljajo pomemben korak k vzpostavitvi popolnoma demokratičnega sistema. Politična in gospodarska podpora Unije jordanskemu procesu reform je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike. |
(4) Jordanija je pod vodstvom kralja Abdulaha II začela izvajati zelo obsežen proces političnih reform, ki so predvsem privedle do tega, da je jordanski parlament septembra 2011 sprejel več kot 40 ustavnih sprememb, ki predstavljajo pomemben korak k vzpostavitvi popolnoma demokratičnega sistema. Še vedno so prisotni izzivi na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti kar zadeva svobodo izražanja in digitalne svoboščine. Proces reform je treba podpreti. Politična in gospodarska podpora Unije jordanskemu procesu reform torej ni le skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike, temveč je tudi v interesu Unije. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Jordanija bi morala biti upravičena do makrofinančne pomoči Unije glede na dejstvo, da gre za državo, ki je zajeta v evropsko sosedsko politiko. V zvezi s tem je pomembno še naprej spodbujati tesno sodelovanje in dialog z Jordanijo v okviru evropske sosedske politike, da bi se okrepila demokratična, politična in gospodarska stabilnost Jordanije. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) Makrofinančna pomoč Unije Jordaniji mora biti v skladu s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije in podpirati temeljne pravice in vrednote, ki jih Unija spodbuja s svojim zunanjim delovanjem, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9b) Za zagotavljanje skladnosti sprejetih ukrepov se morata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje posvetovati pred začetkom izvajanja vsake operacije makrofinančne pomoči. |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije bi morali biti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala te cilje redno spremljati. |
(10) Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije bi morali biti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati uresničevanje teh ciljev. |
POSTOPEK
Naslov |
Makrofinančna pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0242 – C7-0119/2013 – 2013/0128(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 23.5.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 23.5.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Annemie Neyts-Uyttebroeck 30.5.2013 |
||||
Datum sprejetja |
10.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 2 10 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Bastiaan Belder, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Richard Howitt, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Mirosław Piotrowski, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Tokia Saïfi, György Schöpflin, Werner Schulz, Sofokles Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Laurence J.A.J. Stassen, Davor Ivo Stier, Charles Tannock, Nikola Vuljanić, Sir Graham Watson, Karim Zéribi |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Andrew Duff, Hélène Flautre, Elisabeth Jeggle, Dominique Vlasto, Paweł Zalewski |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Vojtěch Mynář, Andreas Picilidis (Andreas Pitsillides), Vilja Savisaar-Toomast |
||||
MNENJE Odbora za proračun (2.10.2013)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji
(COM(2013)0242 – C7‑0119/2013 – 2013/0128(COD))
Pripravljavka mnenja: Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky)
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Od začetka leta 2011 so na gospodarstvo Jordanije močno vplivali domači dogodki, povezani z arabsko pomladjo, in neprestani nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji, ki so povečali pritok beguncev. Upad turizma in manjši pritok neposrednih tujih naložb, višje cene energije ter stalne motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta so zavrli gospodarsko rast in s tem povzročili poslabšanje plačilne bilance in fiskalnega položaja.
Kljub znatnim prizadevanjem za fiskalno konsolidacijo in finančno podporo tujih donatorjev (vključno s 36-mesečnim aranžmajem „stand-by“ z MDS v višini 2 milijard USD), so še vedno prisotne znatne potrebe v zvezi s plačilno bilanco in financiranjem. Glede na slabšanje gospodarskih razmer in napovedi je jordanska vlada zaprosila za makrofinančno pomoč EU v znesku 200 milijonov EUR.
Komisija je glede na strateški pomen te države v okviru evropske sosedske politike in na podlagi člena 212 PDEU predložila zakonodajni predlog za makrofinančno pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji v višini 180 milijonov EUR v obliki srednjeročnega posojila. Posojilo se bo financiralo z najemanjem posojil, ki ga bo izvedla Komisija, proračunski stroški pomoči pa bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % izplačanih zneskov iz jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 04 01 14 „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“. Rezervacije se bodo oblikovale v proračunih 2015–16.
Predlagana makrofinančna pomoč bo izjemne narave in časovno omejena, zagotovljena pa bo vzporedno z aranžmajem „stand-by“ MDS, vendar s krajšim trajanjem. Pomoč bo dopolnila tisto, ki jo zagotavljajo drugi večstranski in dvostranski donatorji v okviru programa pod pokroviteljstvom MDS.
Pomoč bo zagotovljena v dveh obrokih v obdobju dveh let z nekaj večjim izplačilom na začetku zaradi nujnosti finančnih potreb. Pričakuje se, da bo prvi obrok izplačan ob koncu leta 2013 v višini 100 milijonov EUR, drugi pa v prvi polovici leta 2014 v znesku 80 milijonov EUR.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije bi morali biti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala te cilje redno spremljati. |
(10) Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije bi morali biti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, izboljšanje regulativnega okvira ter okolja za naložbe in za ustanavljanje MSP, ustvarjanja novih delovnih mest, davčne reforme in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala te cilje redno spremljati. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija je pooblaščena, da se v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) dogovori z jordanskimi organi o pogojih ekonomske politike in finančnih pogojih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, določenih v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za njihovo izpolnjevanje (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Pogoji ekonomske politike in finančni pogoji so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3). Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji, vključno za uporabo makrofinančne pomoči Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev. |
1. Komisija je pooblaščena, da se v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) dogovori z jordanskimi organi o pogojih ekonomske politike in finančnih pogojih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, določenih v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za njihovo izpolnjevanje (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Pogoji ekonomske politike in finančni pogoji so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3). Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji, vključno za uporabo makrofinančne pomoči Unije, pa tudi spodbujanje strukturnih reform, namenjenih podpiranju trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanju delovnih mest in fiskalni konsolidaciji. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev. |
POSTOPEK
Naslov |
Makrofinančna pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0242 – C7-0119/2013 – 2013/0128(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 23.5.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 23.5.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky) 20.5.2013 |
||||
Datum sprejetja |
2.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 1 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Andrej Plenković, Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Oleg Valjalo, Derek Vaughan, Angelika Werthmann |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Susy De Martini, Andreas Picilidis (Andreas Pitsillides), Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Theodor Dumitru Stolojan |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Eva Ortiz Vilella |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Makrofinančna pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0242 – C7-0119/2013 – 2013/0128(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
29.4.2013 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 23.5.2013 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 23.5.2013 |
BUDG 23.5.2013 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Vital Moreira 18.6.2013 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
16.9.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
14.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, Vital Moreira, Paul Murphy, Niccolò Rinaldi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Jan Zahradil |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jarosław Leszek Wałęsa |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elisabeth Jeggle, Krzysztof Lisek, Iosif Matula, Paul Rübig, Catherine Stihler |
||||
Datum predložitve |
17.10.2013 |
||||