Postopek : 2013/2092(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0338/2013

Predložena besedila :

A7-0338/2013

Razprave :

PV 09/12/2013 - 26
CRE 09/12/2013 - 26

Glasovanja :

PV 10/12/2013 - 7.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0534

POROČILO     
PDF 179kWORD 136k
18.10.2013
PE 514.925v02-00 A7-0338/2013

o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju

(2013/2092(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Angelika Niebler

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju

(2013/2092(INI))

Evropski parlament,

   ob upoštevanju člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zadeva politiko na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter vesoljsko politiko, sklicujoč se zlasti na oblikovanje evropske vesoljske politike za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja politik Unije,

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom „Vesoljska industrijska politika EU“ (COM(2013)0108),

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (COM(2010)0614),

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“ (COM(2011)0152),

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2012 z naslovom „Vzpostavitev ustreznih odnosov med EU in Evropsko vesoljsko agencijo“ (COM(2012)0671),

   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/578/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo(1),

   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. oktobra 2010, 31. maja 2011, 2. decembra 2011 ter 30. maja 2013,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012(2) o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bi koristila državljanom,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0338/2013),

A. ker je s členom 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski uniji podeljena izrecna vloga pri oblikovanju vesoljske politike za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja svojih politik;

B.  ker zaradi vse močnejše konkurence novih držav, ki opravljajo polete v vesolje, kot sta Kitajska in Indija, politična moč posameznih držav članic EU na nacionalni ravni morda ne zadošča več za soočanje s prihodnjimi izzivi tega sektorja;

C. ker je vesoljska politika bistven element strategije Evropa 2020;

D. ker so številne storitve, ki jih državljani vsakodnevno uporabljajo, kot so npr. televizija, širokopasovni internet, navigacijski sistemi ali vseevropski samodejni sistem za klic v sili eCall, posredno ali neposredno odvisne od vesoljske industrije;

E.  ker evropska vesoljska industrija za polni delovni čas zaposluje več kot 34.500 visokokvalificiranih oseb, ker njen skupni letni promet znaša približno 6,5 milijarde EUR in ker je treba pomenu te industrije kot sektorja z velikim potencialom rasti in inovacij ter kot ustvarjalca delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v tem obdobju težkih gospodarskih razmer nameniti posebno pozornost;

F.  ker je usklajevanje ukrepov na področju vesoljske politike med EU, državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo še vedno pomanjkljivo in zato prihaja do podvajanja struktur in neizkoriščenosti sinergijskih učinkov; poudarja, da bi uvedba jasnega okvira upravljanja v vesoljskem sektorju omogočila izjemno povečanje učinkovitosti;

G. ker Evropska vesoljska agencija kot medvladna organizacija nima uradnega odnosa z Evropskim parlamentom in zato državljani ne dobijo neposrednih povratnih informacij, kot je običajno na drugih področjih politike Unije;

H. ker vesoljska industrija zahteva obsežne naložbe in ima neobičajno dolge razvojne cikle, zato je zanesljivost načrtovanja zanjo bistvenega pomena; ker se bo preglednost, ki jo to zagotavlja, zaradi obstoja stabilnega regulativnega okvira in jasnega okvira upravljanja močno povečala;

I.   ker lahko evropski sistem nosilnih raket prispeva k zagotovitvi neodvisnega dostopa do vesolja;

J.   ker je EU zdaj odvisna od neevropskega vojaškega sistema GNSS, program Galileo pa je bil zasnovan in razvit pod civilnim nadzorom, kjer bo ostal tudi v prihodnje;

K. ker ima komercialna prodaja za evropski vesoljski sektor bistveno pomembnejšo vlogo kot za njegove glavne mednarodne tekmece;

L.  ker imajo satelitske storitve pomembno vlogo pri zagotavljanju informacij za rastoče sektorje digitalne družbe in prispevajo k doseganju ciljev digitalne agende EU;

M. ker bi lahko trg storitev satelitske navigacije in opazovanja zemlje po ocenah strokovnjakov v desetih letih znašal 300 milijard USD in ker je že danes v zahodnih državah članicah EU 6–7 % BDP odvisnih od satelitske navigacije;

N. ker postaja mednarodno usklajevanje uporabe frekvenčnega spektra vse pomembnejše zaradi vse večjega povpraševanja po možnostih brezžične komunikacije ter zaradi fizikalnih lastnosti širitve radijskih valov in z njimi povezanim vse večjim pomanjkanjem radijskih frekvenc;

Evropska usmeritev vesoljske politike

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o vesoljski industrijski politiki EU; meni, da bi se morala Komisija osredotočiti na manjše število ukrepov za vesoljsko industrijsko politiko, navedenih v sporočilu, da bi dosegla dejansko izkoristili potencial za rast v vesoljskem sektorju;

2.  poudarja, da morajo biti vsi akterji, ki sodelujejo pri upravljanju prihodnjih vesoljskih politik EU, tudi Komisija, Agencija za evropski GNSS, Evropska vesoljska agencija, nacionalne agencije in specializirane agencije, kot je Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), medsebojno povezani in morajo delovati na dolgoročni osnovi;

3.  meni, da bi nacionalne agencije lahko posredovale konkretne predloge v tej smeri, da bi Komisija lahko uskladila prispevke držav članic in opredelila vizijo EU;

4.  poudarja, da mora Komisija čim prej pripraviti jasen načrt za program GMES/Copernicus in za razvoj in uvedbo satelitov Sentinel ter pravni in operativni okvir, ki je predlagan za ta kompleksni sistem;

5.  podpira načrt Komisije, da sprejme ukrepe za vzpostavitev skladnega regulativnega okvira EU za vesolje; zagovarja vzpostavitev pravega notranjega trga EU za vesoljske izdelke in storitve; meni, da je pomembno, da se politika oblikuje in razvije tako, da njeno izvajanje ne bo imelo škodljivega vpliva na tržne pogoje oziroma jih ne bo izkrivljalo; meni, da sta konkurenčna nevtralnost in preglednost pomembna temelja razvoja evropske vesoljske politike;

6.  ugotavlja, da Komisija doslej še ni sprejela horizontalnega pristopa, s katerim bi vesoljsko politiko ter njene cilje in koristi uskladila z različnimi politikami Unije; poziva Komisijo, naj to stori tako, da bo vesoljska politika v prihodnje upoštevana na področjih, kot so telekomunikacije, promet, okolje, kmetijstvo, varnost ali kultura;

7.  pozdravlja izjavo Komisije, da telekomunikacije, navigacija in opazovanje Zemlje, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, prinašajo strateško pomembno znanje za EU, ki podpira njene zunanje odnose na področjih, kot sta razvojna in humanitarna pomoč;

8.  poziva Komisijo, naj kot prednostne naloge obravnava naslednja tematska področja: institucionalna vprašanja, projekta Galileo in Copernicus, vesoljsko industrijo kot gonilo rasti in instrument za zaposlovanje, oceno učinka z vesoljem povezanih dejavnosti, neodvisen dostop do vesolja, vlogo raziskav in razvoja, satelitsko komunikacijo, nadzor in sledenje v vesolju ter vesoljske odpadke;

9.  se strinja z dejstvom, ki ga je izpostavila Komisija, da so številne komponente vesoljskega sistema v dvojni rabi ali vojaške narave in se zato zanje uporablja Direktiva 2009/43/ES z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(3), kot je bila spremenjena z Direktivo 2012/47/EU z dne 14. decembra 2012 v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov, Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(4) ali skupno stališče o izvozu orožja; pozdravlja predlog iz sporočila za predložitev uradnega poročila Parlamentu glede sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo pred koncem leta 2013; poziva Komisijo, države članice in delovno skupino Sveta EU za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), naj pojasni, kateri regulativni okvir naj se uporablja za vsako kategorijo blaga in tehnologij;

Institucionalna vprašanja

10. priznava uspehe na področju vesoljskih misij, ki jih je Evropska vesoljska agencija dosegla v preteklih desetletjih, ter poziva preostale države članice, ki še niso članice te agencije, naj razmislijo o pridružitvi in tesnejšem sodelovanju; vendar ugotavlja, da je mogoče okrepljeno operativno učinkovitost ter politično usklajevanje in odgovornost dolgoročno doseči le s tesnejšim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije in Evropske unije, med drugim tako, da se prepreči podvajanje dejavnosti in prekrivanje; poziva Komisijo, naj kar se da natančno preveri, ali bi bilo mogoče v prihodnje Evropsko vesoljsko agencijo kot meddržavno organizacijo vključiti v strukture upravljanja Unije, dokler ne bo primerno spremeniti Evropsko vesoljsko agencijo v evropsko agencijo;

11. meni, da bi morala medtem EU v tesnem sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo bolje usklajevati vesoljsko politiko in programe držav članic, da bi dosegla pravi evropski pristop, hkrati pa zagotovila spoštovanje interesov Evropske vesoljske agencije in držav članic; ugotavlja, da je le tako mogoče izboljšati in ohraniti konkurenčnost vesoljske industrije;

12. poziva Komisijo, države članice in Evropsko vesoljsko agencijo, naj ustanovijo neke vrste koordinacijsko skupino, katere člani bodo na rednih srečanjih medsebojno usklajevali strategije in ukrepe na področju vesolja, da bi se izognili podvajanju struktur ter razvili skupni pristop do mednarodnih vprašanj in forumov;

13. ugotavlja, da pogostejša uporaba vesoljskih naprav v vojaške namene ne sme zmanjšati ali omejiti civilne uporabe in morebitnih prihodnjih civilnih aplikacij; poziva države članice in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sprožijo pregled sedaj že zastarele Pogodbe o vesolju iz leta 1967 ali vzpostavijo nov regulativni okvir, ki bo upošteval tehnološki napredek od 60. let 20. stoletja;

Galileo in Copernicus (GMES)

14. poudarja, da morata biti dokončanje projekta Galileo in nadaljevanje projekta Copernicus kot vodilnih projektov evropske vesoljske politike prednostni nalogi, da bi bilo dejansko mogoče že leta 2014 državljanom omogočiti prve storitve projekta Galileo;

15. poudarja, da je EGNOS prvi operativni evropski program GNSS; poziva Komisijo in države članice, naj uporabo programa EGNOS spodbujajo in uvajajo na različnih področjih, kot je promet;

16. obžaluje, da je v preteklosti prihajalo do zastojev pri izgradnji evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo; pozdravlja, da od tedaj v zemljini orbiti krožijo že štirje sateliti; poudarja, da je treba javnosti bolje predstaviti prednosti in koristi posebej projekta Galileo ter bolj na splošno evropske vesoljske industrije, in poziva Komisijo, naj v povezavi s prihodnjimi izstrelitvami satelitov Galileo organizira odmevne javne dogodke v prestolnicah EU ter tako promovira projekt Galileo in njegove možnosti uporabe;

17. poudarja, da mora EU obveščati ljudi, pritegniti prihodnje inženirje, širiti informacije o satelitski navigaciji EU ter predlagati sklop spodbud za vse uporabnike, da bi uporabljali tehnologije, ki jih omogočata programa Galileo in EGNOS;

18. je prepričan, da je cilj popolne operativne zmogljivosti, ki bo temeljila na konstelaciji 27 satelitov in ustreznega števila nadomestnih satelitov ter na ustrezni zemeljski infrastrukturi, osnovni pogoj za uresničitev dodane vrednosti Galilea, zlasti v smislu visoke natančnosti in neprekinjenega delovanja, ter s tem za uživanje številnih gospodarskih in družbenih koristi;

19. obžaluje, da sistem EGNOS še ne pokriva celotne EU, in poziva k razširitvi sistema na južno, vzhodno in jugovzhodno Evropo, s čimer bi omogočili njegovo uporabo po vsej Evropi;

20. poziva Komisijo in države članice, naj Parlament obveščajo o načrtih za uporabo programa Copernicus in vladne storitve programa Galileo v podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike;

Vesoljska industrija kot gonilo rasti in instrument za zaposlovanje

21. ugotavlja, da zlasti mala in srednja podjetja, pa ne samo ta, potrebujejo neke vrste hitro financiranje javnih organov, da bi imela na voljo dovolj finančnih sredstev za dolgoročne naložbe v raziskave in razvoj; je prepričan, da je z javnim financiranjem in prisotnostjo javnih prejemnikov izdelkov in storitev vesoljske industrije moč spodbuditi inovacije ter tako ustvariti rast in delovna mesta;

22. ponovno opozarja, da EU ne sme zamuditi priložnosti za razvoj prodajnega trga satelitske navigacije, in poudarja pomen akcijskega načrta Agencije za evropski GNSS za razširitev trga GNSS, ki bo bistvenega pomena za prihodnost gospodarstva EU;

23. opozarja, da lahko nove uporabe satelitske navigacije povečajo varnost, učinkovitost in zanesljivost dejavnosti v letalskem, pomorskem, cestnem in kmetijskem sektorju ter na področjih varnosti v cestnem prometu, plačevanja pristojbin, upravljanja prometa in parkiranja, upravljanja voznih parkov, klicev v nujnih primerih, iskanja in spremljanja blaga, spletnih rezervacij, varnosti na morju, digitalnih tahografov, prevoza živali in trajnostne rabe zemljišč;

24. je seznanjen z dejstvom, omenjenim v sporočilu, da se 60 % elektronske opreme na evropskih satelitih trenutno uvaža iz ZDA; poziva k pobudi o tem, kako v tem okviru varovati občutljive ali osebne podatke in kako uporabljati sedanje postopke javnega naročanja, da se zagotovi – če je le možno –, da bo nakup vesoljske infrastrukture od držav članic služil kot nadaljnje gonilo rasti v tem sektorju;

25. poziva Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo, Evropsko obrambno agencijo in države članice, naj določijo pomembne tehnologije v okviru skupnega procesa za zagotovitev evropske neodvisnosti in naj razvijejo alternativne možnosti, ki bodo vključevale manjšo odvisnost od tretjih držav; opozarja na nevarnost, da bi ZDA v primeru nestrinjanja lahko ustavile ali onemogočile evropsko vesoljsko infrastrukturo;

26. poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo evropsko industrijo k razvoju vesoljskih komponent na evropski ravni, da bi postali manj odvisni od uvoza iz tretjih držav;

27. ugotavlja, da lahko imajo podjetja iz nevesoljskih industrijskih panog koristi od proizvodov, ki so rezultat vesoljskih raziskav; zato poziva vse udeležene strani, naj vzpostavijo sodelovanje med akterji vesoljske in nevesoljske industrije ter partnersko sodelujejo pri razvoju tehnologij, ki bi lahko privedle do revolucionarnih inovacij v korist družbe; poudarja pomen boljšega seznanjanja javnosti z oprijemljivimi koristmi, ki jih lahko vesoljska industrija prinese v vsakdanje življenje Evropejcev;

28. poudarja, da bi lahko zlasti gospodarska panoga vesoljskih storitev in robotike omogočila številne priložnosti na trgu, predvsem za mala in srednja podjetja;

29. poudarja, da so samostojni in inteligentni robotski sistemi bistvena tehnologija za nadaljnje raziskovanje vesolja; zato opozarja na učinkovito rabo evropskih sredstev iz programa Obzorje 2020, zlasti za ukrepe pred komercializacijo;

30. poudarja, da je ustrezen nabor visokokvalificiranih delavcev bistven za konkurenčnost evropske vesoljske industrije; zato poziva vse udeleženi strani, naj poglobijo sodelovanje med univerzami in gospodarstvom ter nadarjene mlade, zlasti ženske, spodbujajo k delu v tej panogi (npr. z uvedbo nacionalnih dodiplomskih programov in sistemov usposabljanja ter razpisov za evropske in neevropske raziskovalce); ugotavlja tudi, da je pridobivanje nadarjenih ljudi iz tretjih držav (ter privabljanje nadarjenih Evropejcev nazaj v Evropo) nepogrešljivo;

Dostop do vesolja

31. poudarja pomen dostopa vseh držav članic do vesolja in komercialne prodaje za evropsko vesoljsko industrijo; obenem opozarja, da je dostop do institucionalnih trgov v tretjih državah deloma zaprt za evropsko gospodarstvo; poudarja pomen enakih izhodiščnih pogojev za evropsko gospodarstvo na mednarodni ravni; zato poziva Komisijo, naj v okviru trgovinskih sporazumov (npr. čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb) spodbuja vzajemnost in poskrbi za enake možnosti in pravične pogoje konkurence;

32. poudarja, da je pomembno razviti in uporabljati evropske nosilne rakete za neodvisen dostop do vesolja; zato poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z Evropsko agencijo za vesolje dolgoročno poskrbijo za vzdrževanje in nadaljnji razvoj evropskega sistema nosilnih raket;

33. meni, da bi se morala evropska vesoljska industrija opreti na obstoječo vesoljsko infrastrukturo, ki je bila delno financirana z evropskimi javnimi sredstvi;

Vloga raziskav in razvoja

34. obenem pozdravlja, da naj bi se tudi v novem okvirnem raziskovalnem programu Obzorje 2020 v raziskave in inovacije na področju vesolja vložilo 1,5 milijarde EUR; poleg tega poziva Komisijo, naj v okviru Obzorja 2020 del proračuna nameni raziskavam in razvoju uporabe satelitske komunikacije;

35. meni, da je zlasti na področju raziskav potrebno tesnejše usklajevanje med EU, Evropsko agencijo za vesolje ter državami članicami; poziva vse tri, naj oblikujejo skupni načrt raziskav za obdobje do leta 2020 ter opredelijo prednostne naloge in cilje vesoljske politike, ki jih je treba doseči skupaj, da bi udeleženim akterjem, zlasti v gospodarstvu, zagotovili varnost načrtovanja; poudarja pomen sodelovanja s tretjimi državami na področju raziskav;

36. poudarja, da je razvoj aplikacij in storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema bistven, da se zagotovi popolna izraba naložb v infrastrukturo sistema Galileo ter razvoj vseh njegovih zmogljivosti, poudarja, da je za raziskave in razvoj na področju GNSS in za njegovo izvajanje treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva; obžaluje, da zmanjšanje finančnih sredstev, ki so dodeljena raziskavam in inovacijam na področju aplikacij na osnovi programov EGNOS in Galileo, občutno zavira tehnološki napredek in rast industrijske zmogljivosti v EU, pa tudi okoljsko učinkovito izvajanje, zato poziva Komisijo, naj predstavi rešitve, ki bodo malim in srednjim podjetjem omogočile lažji dostop do sredstev;

37. ugotavlja, da razvoj inovativnih uporab v Evropi zavirajo različne ovire; zato opominja Komisijo, da obstaja neizkoriščen trg za komercialno uporabo vesoljskih podatkov, pridobljenih s programi opazovanja Zemlje in satelitskimi programi; poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo ugotovila te ovire (kot so npr. odgovornost za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti/odpadki, negotovost glede razpoložljivosti storitev, pomisleki v zvezi z zakonodajo glede varnosti in varstva podatkov, pomanjkanje ozaveščenosti o potencialu ter pomanjkanje interoperabilnosti) ter poiskala morebitne predloge rešitev za dostop do teh trgov;

Satelitska komunikacija

38. poudarja, da ima satelitska komunikacija pomembno vlogo v evropski vesoljski industriji, saj naročila iz te panoge zagotavljajo trajno izkoriščenost zmogljivosti vesoljskih plovil in nosilnih raket ter tako prispevajo k cilju neodvisnega dostopa do vesolja za EU; v zvezi s tem opozarja tudi na vlogo neodvisnih tovornih zmogljivosti, ki so na voljo ob izstrelu komercialnih satelitov (tako imenovani hosted payload) in ki jih je moč uporabiti za preizkus novih proizvodov in tehnologij v vesolju ter tako pripomorejo k zmanjšanju stroškov in skrajšanju časa, ki so potrebni, da bi bilo mogoče ponuditi nove storitve;

39. poudarja, da je satelitska komunikacija učinkovita možnost za zagotavljanje večpredstavitvenih storitev tudi tistim v gospodarstvu in družbi, ki jih do sedaj ni bilo moč oskrbeti prek zemeljskih tehnologij;

40. poudarja, da satelitska omrežja prispevajo k izpolnjevanju ciljev digitalne agende EU, da se doseže popolno pokritje EU s širokopasovnimi internetnimi priključki, zlasti v odročnih regijah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo satelitski internet, ob upoštevanju tehnološke nevtralnosti, ustrezno upošteval v tehnološki kombinaciji, ki naj bi se uporabila za širjenje širokopasovnih povezav, na primer v kohezijski politiki EU;

40. ugotavlja, da imajo satelitske zveze vse pomembnejšo logistično funkcijo v kriznih situacijah, denimo pri naravnih nesrečah, ali za zaščito notranje varnosti, saj so podatkovne in komunikacijske povezave nepogrešljive v primerih, ko ni zemeljske infrastrukture ali je uničena;

41. zato poziva Komisijo, naj analizira sedanjo razpoložljivost radijskih frekvenc za satelitske komunikacije in prihodnje potrebe po njih ter na naslednji svetovni konferenci o radiokomunikacijah poskrbi, da bodo pri delitvi svetovnih in regionalnih radijskih frekvenc ustrezno zastopani interesi EU in interesi panoge satelitskih komunikacij;

42. meni, da potencial za inovacije na področju satelitskih komunikacije še zdaleč ni izčrpan; poudarja možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, kot sta na primer „Laser Communication Terminals“ (LCT) ali „High Throughput Satellites“ (HTS), s katerimi bi lahko zadovoljili potrebo po vse večji izmenjavi podatkov pri vse večjih podatkovnih hitrostih;

43. poudarja, da lahko Evropa svojo tehnološko prednost na področju satelitskih komunikacij ohrani le, če se bodo raziskovalna prizadevanja na tem področju nadaljevala na evropski ravni;

Vesoljski odpadki

44. poudarja, da so vesoljske infrastrukture hrbtenica raznolikih storitev, ki se vsakodnevno uporabljajo v gospodarstvu in družbi; opozarja, da bi izpad teh infrastruktur, denimo zaradi trkov med sateliti ter drugimi vesoljskimi objekti in odpadki, utegnil imeti negativne posledice za varnost gospodarskih subjektov in državljanov;

45. ugotavlja, da postajajo vesoljski odpadki vse večja težava; zato poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri vzpostavitvi svetovnega upravljanja vesolja; obenem poziva Komisijo in države članice, naj prek vseh diplomatskih kanalov tretje države spodbudijo k podpisu tako imenovanega kodeksa ravnanja za dejavnosti v vesolju, ki ga je pripravila EU;

46. poziva Komisijo, naj kar se da hitro na evropski ravni podpre vzpostavitev na začetku tega leta predlaganega podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju, da bi zagotovila večjo neodvisnost od institucij ZDA, ki objavljajo opozorila pred morebitnimi trki;

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 261, 6.8.2004, str. 63.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0013.

(3)

UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(4)

UL L 134, 29.5.2009, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Vesoljska industrija je resda nišni sektor z nekaj več kot 35.000 visokokvalificiranimi zaposlenimi, vendar njen letni promet kljub temu presega 6,5 milijarde EUR. Z vesoljsko tehniko so neposredno ali posredno povezane številne storitve. Obenem je vesolje gonilna sila rasti in inovacij. Od tehničnih dosežkov vesoljske industrije imajo koristi mnoge nevesoljske panoge. V številnih panogah, kot so denimo storitve satelitske komunikacije, zaseda evropsko gospodarstvo vodilna mesta.

Kljub temu so ZDA še vedno vodilna vesoljska sila, nenazadnje tudi zaradi višine proračuna, ki ga namenjajo civilnemu in vojaškemu vesoljskemu sektorju. Vendar tudi druge države, kot sta Kitajska ali Indija, vse bolj napredujejo na področju vesolja. Zato se moramo Evropejci vprašati, ali bi radi tudi v prihodnje obdržali nekatere vodilne položaje oz. jih v najboljšem primeru nadgrajevali, ali pa smo pripravljeni zgolj capljati za drugimi.

Evropski parlament se je vedno močno zavzemal za velikopotezno evropsko vesoljsko politiko, kar je razvidno tudi iz tega poročila.

Komisija v sporočilu z dne 28. februarja 2013 predlaga številne različne ukrepe, s katerimi bi dosegli sprostitev potenciala za rast v vesoljskem sektorju. Tudi Evropski parlament meni, da ima vesoljska industrija znaten potencial za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest ter s tem tudi za doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Vendar bo zato treba v prihajajočih mesecih in letih sprejeti nekatere pomembne odločitve. Najprej bo potrebna tesnejša koordinacija med vesoljskimi dejavnostmi EU, Evropske vesoljske agencije ter držav članice, da bi se izognili podvajanju in združili moči. EU konec koncev potrebuje pravi notranji trg za vesoljsko industrijo s skladnim pravnim okvirom, vendar pri tem ne želi stremeti k popolni harmonizaciji zakonodaje držav članic. Vzpostavljanje tega ravnotežja bo v prihodnje eden največjih izzivov.

Vrh tega bi se moralo evropsko gospodarstvo ob podpori evropske politike osredotočiti na področja, ki imajo že danes znaten potencial za rast in inovacije. Mednje nedvomno sodijo evropski satelitski navigacijski sistem Galileo, program za spremljanje Zemlje Copernicus (GMES) in satelitska komunikacija na splošno.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (24.9.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju

(2013/2092(INI))

Pripravljavka mnenja: Tarja Cronberg

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom „Vesoljska industrijska politika EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju“ (COM(2013)0108) kot pomemben korak k strateški neodvisnosti EU v vesoljski tehnologiji; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za gradnjo zmogljivosti, ki bodo zagotavljale avtonomen dostop do vesolja prek evropskih nosilnih raket in satelitov; poudarja, da je treba podpreti prizadevanja za okrepitev evropskega sodelovanja v sektorju, da bi prešli visoko raven fragmentacije, predvsem kar zadeva institucionalne zahteve; je prepričan, da je lahko samo stroškovno učinkovitejša in enotna evropska vesoljska industrija mednarodno konkurenčna; poudarja, da je treba evropsko vesoljsko industrijsko politiko dodatno razviti ob usklajevanju z Evropsko vesoljsko agencijo, da bi zagotovili dopolnjevanje;

2.  poudarja, da je treba pred odločanjem o novih pobudah in prispevkih iz proračuna EU najprej pojasniti raven ambicij EU, zlasti kar zadeva njene strateške in geopolitične cilje; ugotavlja, da sporočilo ne opredeljuje odnosa med vesoljsko industrijsko politiko EU in skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP); meni, da bi bilo treba vesoljsko politiko EU obravnavati kot koristno za SVOP, saj zagotavlja boljšo sinergijo med civilnimi in vojaškimi vesoljskimi sredstvi po zgledu dvojne civilne in vojaške vloge SVOP; poziva Komisijo, države članice in visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj jasno opredelijo potencialni prispevek tega sektorja k skupni varnostni in obrambni politiki, naravo in stopnjo civilno-vojaških sinergij, vlogo teh tehnologij pri dejanski napotitvi operacij humanitarne pomoči in napovedovanju migracijskih tokov in vzorcev po konfliktu ali naravni nesreči ter pomen za misije in operacije SVOP ter druge ukrepe EU na področju preprečevanja konfliktov, nadzora nad orožjem, preprečevanja širjenja tehnologij orožja za množično uničevanje, boja proti terorizmu, migracij in nadzora nad mejami; poziva Komisijo in države članice, naj Parlament obveščajo o načrtih za uporabo programa Copernicus in vladne storitve programa Galileo v podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj Parlament seznanijo, kako bi lahko sodelovanje na področju vojaške uporabe vesolja potekalo v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja; priporoča okrepitev sodelovanja med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo, Evropsko obrambno agencijo in Evropsko službo za zunanje delovanje pri razvoju in skupni uporabi vesoljske tehnologije v podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike;

4.  pozdravlja izjavo Komisije, da telekomunikacije, navigacija in opazovanje Zemlje, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, prinašajo strateško pomembno znanje za EU, ki podpira njene zunanje odnose na področjih, kot sta razvojna in humanitarna pomoč;

5.  poudarja varnostno razsežnost programa Copernicus (prej globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES)), zlasti aplikacij za preprečevanje kriz in odzivanje nanje, humanitarno pomoč in sodelovanje, preprečevanje konfliktov, ki zajema spremljanje skladnosti z mednarodnimi pogodbami, in pomorski nadzor;

6.  poziva Komisijo, naj se drži časovnega načrta in finančnega okvira v zvezi s programom Galileo; poudarja dvojno uporabo njegove funkcije radijske navigacije in določanja položaja, vključno z ustreznimi aplikacijami za civilne in vojaške dejavnosti, zlasti možnost držav članic, da uporabijo regulirano javno storitev v vojaške namene; poudarja potrebo po razjasnitvi, v kolikšni meri se bodo regulirane javne storitve in druge storitve uporabljale za vojaške misije skupne varnostne in obrambne politike ali nacionalne vojaške misije zunaj okvira EU;

7.  je seznanjen z dejstvom, omenjenim v sporočilu, da se 60 % elektronske opreme na evropskih satelitih trenutno uvaža iz ZDA; poziva k pobudi o tem, kako v tem okviru varovati občutljive ali osebne podatke in kako uporabiti trenutne postopke javnega naročanja za zagotovitev – če je le možno –, da bo nakup vesoljske infrastrukture od držav članic služil kot nadaljnje gonilo rasti v tem sektorju; priznava, da imajo zaposleni v vesoljskem sektorju najvišje ravni izobraženosti in tehnološke usposobljenosti; kljub vsemu ugotavlja, da v sektorju še vedno primanjkuje bistvenih specifičnih spretnosti, ki segajo od inženirskih disciplin do diplom na področju fizike, kar je treba obravnavati; prav tako poziva Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo, Evropsko obrambno agencijo in države članice, naj določijo pomembne tehnologije v okviru skupnega procesa za zagotovitev evropske neodvisnosti in naj razvijejo alternativne možnosti, ki bodo vključevale manjšo odvisnost od tretjih držav; opozarja na nevarnost, da bi ZDA v primeru nestrinjanja lahko ustavile ali onemogočile evropsko vesoljsko infrastrukturo;

8.  se strinja z dejstvom, ki ga je izpostavila Komisija, da so številne komponente vesoljskega sistema v dvojni rabi ali vojaške narave in se zato zanje uporablja Direktiva 2009/43/ES z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(1), kot je bila spremenjena z Direktivo 2012/47/EU z dne 14. decembra 2012 v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov, Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(2) ali skupno stališče o izvozu orožja; pozdravlja predlog iz sporočila za predložitev uradnega poročila Parlamentu glede sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo pred koncem leta 2013; poziva Komisijo, države članice in delovno skupino Sveta EU za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), naj pojasni, kateri regulativni okvir naj se uporablja za vsako kategorijo blaga in tehnologij;

9.  podpira poudarek na podpori za vesoljske raziskave in inovacije v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorja 2020, ki morajo biti osnovni pogoj za nadaljnji razvoj tega področja, in dodelitev 3786 milijonov EUR v okviru večletnega finančnega okvira programu za globalno spremljanje okolja in varnosti (Copernicus), ki bo zagotovil zanesljive, pravočasne in natančne storitve za upravljanje globalnega okolja, pa tudi zagotovil razumevanje in blaženje vpliva klimatskih sprememb ter pomoč pri odzivanju na krize;

10. ugotavlja, da pogostejša uporaba vesoljskih naprav v vojaške namene ne sme zmanjšati ali omejiti civilne uporabe in morebitnih prihodnjih civilnih aplikacij; poziva države članice in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sprožijo pregled zastarele pogodbe o vesolju iz leta 1967 ali vzpostavijo nov regulativni okvir, ki bo upošteval tehnološki napredek od 60. let 20. stoletja; poudarja tudi nujno potrebo po zmanjšanju tveganja trka zaradi naraščajočega števila satelitov in naraščajoče količine vesoljskih odpadkov; pozdravlja pobudo Komisije, ki je predlagala organizacijski okvir za vzpostavitev in delovanje evropskega sistema za nadzor in sledenje v vesolju; enako pozdravlja s strani EU financirane večstranske pobude o mednarodnem kodeksu ravnanja za dejavnosti v vesolju kot načinu uvedbe pravil obnašanja v vesolju, saj si prizadeva za zagotovitev večje varnosti, zaščite in trajnosti v vesolju, ko poudarja, da je pri dejavnostih v vesolju potrebna visoka mera previdnosti ter ustrezna skrbnost in preglednost, da bi ustvarili zaupanje svetovnih akterjev v vesoljskem sektorju; meni, da mora vsak nov okvir upoštevati mnenja vseh držav članic, biti strateško zasnovan glede na dolgoročno prihodnost panoge, učinkovito preprečevati oboroževalno tekmo v vesolju in prepovedovati škodljive posege na vesoljskih objektih;

11. opozarja Komisijo in države članice na potrebo po okrepljenem mednarodnem sodelovanju pri vprašanjih, povezanih z vesoljem; poziva k večji stopnji sodelovanja s partnerji, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, da bi okrepili mirno sodelovanje v vesolju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.9.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

6

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pino Arlacchi, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Susy De Martini, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Werner Schulz, Sofoklis Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Laurence J.A.J. Stassen, Davor Ivo Stier, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Geoffrey Van Orden, Nikola Vuljanić

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Biljana Borzan, Kinga Gál, Metin Kazak, Barbara Lochbihler, Emilio Menéndez del Valle, Norbert Neuser, Doris Pack, Jean Roatta, Potito Salatto, Marietje Schaake, Alf Svensson, Renate Weber

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Manuel Fernandes, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Isabella Lövin, Antonio Masip Hidalgo, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Jarosław Leszek Wałęsa

(1)

UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(2)

UL L 134, 29.5.2009, str. 1.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.10.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Marisa Matias, Angelika Niebler, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Adina-Ioana Vălean

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Antonio Cancian, António Fernando Correia de Campos, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Marian-Jean Marinescu, Alajos Mészáros, Mario Pirillo, Laurence J.A.J. Stassen

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ramon Tremosa i Balcells

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov