PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi sporazuma o vladnih nabavah

21.10.2013 - (07917/2013 – C7‑0180/2013 – 2013/0086(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Helmut Scholz

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi sporazuma o vladnih nabavah

(07917/2013 – C7‑0180/2013 – 2013/0086(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07917/2013),

–   ob upoštevanju protokola o spremembi sporazuma o vladnih nabavah (07918/2013),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0180/2013),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0339/2013),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Narava in struktura sporazuma o vladnih nabavah

Sporazum o vladnih nabavah (sporazum GPA) je pravno zavezujoč mednarodni sporazum o dostopu do trgov javnih naročil, katerega podpisnice so nekatere članice STO. Ta večstranski sporazum, o katerem so pogajanja potekala sočasno z urugvajskim krogom leta 1994, je začel veljati 1. januarja 1996. Sestavljata ga dva dela:

· temeljno besedilo, ki opredeljuje razpisna pravila ter zagotavlja preglednost postopkov in enako obravnavo ponudnikov;

· kritje, ki ga sestavljajo priloge o dostopu do trgov, v katerih pogodbenice natančno določajo, kateri del svojega trga javnih naročil odpirajo za mednarodno konkurenco (tako imenovana „krita naročila“). Pri oddaji ponudb na področju kritih naročil pogodbenice ne razlikujejo med domačimi in drugimi ponudniki po sporazumu GPA.

V zvezi z uveljavljanjem te pravno zavezujoče narave se za spore med državami v skladu s sporazumom GPA uporablja sistem za reševanje sporov STO.

Sporazum GPA ima trenutno 15 pogodbenic, ki so skoraj izključno razvite države: Armenija, Kanada, EU (27 držav članic), Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Koreja, Lihtenštajn, Norveška, Singapur, Švica, Tajvan in Združene države Amerike. 27 pogodbenic ima status opazovalk[1], pri čemer je naslednjih 10 držav opazovalk v postopku pogajanj o pristopu: Albanija, Kitajska, Gruzija, Kirgiška republika, Moldavija, Nova Zelandija, Oman, Panama in Ukrajina.

V nasprotju z dvostranskimi sporazumi je sporazum GPA vzpostavil skupna pravila za večjo skupino držav. Toda sporazum iz leta 1996 je bil domnevno neprivlačen za veliko večino članic STO. Potrebna je bila sprememba, tudi zaradi razvoja dogodkov v širšem trgovinskem okolju.

Pogajanja

GPA je vseboval klavzulo o pregledu, ki pogodbenice zavezuje k pogajanjem o pravilih in kritju sporazuma. To je zagotovilo podlago za začetek pogajanj leta 1999. Decembra 2006 so pogodbenice sporazuma GPA dosegle dogovor o reviziji temeljnega besedila, ki opredeljuje pravila.

V imenu EU je pogajanja izvajala Komisija. Med pogajanji je začela veljati Lizbonska pogodba, ki za ratifikacijo sporazuma zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta. Ta postopek Evropskemu parlamentu in poročevalcu ne omogoča spreminjanja nekaterih delov sporazuma, Parlament lahko samo sprejme ali zavrne celoten paket. Naloga Parlamenta je torej oceniti, ali prednosti sporazuma odtehtajo morebitne negativne vidike in ali sporazum prekoračuje omejitve, opredeljene v prejšnjih sklepih Evropskega parlamenta.

Evropski parlament je prek odbora INTA redno prejemal pisna obvestila o pogajanjih.

30. marca 2012 so pogodbenice GPA dosegle politično soglasje o celotnem sporazumu, vključno s kritjem. Ta končni sporazum morajo ratificirati vse pogodbenice.

Postopek spreminjanja

Za ratifikacijo spremenjenega GPA je Komisija predlagala sklep Sveta o sklenitvi protokola o spremembi GPA na podlagi člena 207(4) z dne 22. marca 2013, ki ga odobri Evropski parlament. 14. junija 2013 je Svet Parlamentu poslal uradno napotitev. Svet mora sprejeti sklep, ko bo Parlament podal svoje soglasje. Sklep bo nato deponiran pri sekretariatu STO. Spremenjeni sporazum GPA bo začel veljati, ko bosta dve tretjini pogodbenic dokončali postopek ratifikacije.

Interes EU za izboljšanje področja uporabe sporazuma GPA

V mnogih državah so vlada in agencije pod njenim nadzorom največji kupci blaga vseh vrst, od osnovnih proizvodov do visokotehnološke opreme.

EU ima de iure odprt trg javnih naročil, pri čemer evropski javni organi kot naročniki tujim ponudnikom omogočajo dostop tudi do javnih naročil, ki jih sporazum GPA ne zajema. Toda mnoge države imajo vzpostavljene preferencialne sheme za domače dobavitelje. Sporazum GPA družbam iz EU zagotavlja pravno varnost glede dostopa do tujih trgov.

Poleg tega je EU vzpostavila niz skupnih pravil za razpise za javna naročila po svoji zakonodaji o javnih naročilih na notranjem trgu EU. Del te zakonodaje je trenutno v postopku revizije[2]. EU je vzpostavila sklop pravil, ki povečujejo preglednost in spodbujajo najsodobnejše razpisne prakse, vključno z elektronskimi naročili. Povečevanje preglednosti v pravilih za javna naročila v EU povečuje pravno varnost ter prispeva k boju proti korupciji in podkupovanju v državah nečlanicah.

Zagotavljanje storitev splošnega pomena za prebivalstvo, zlasti bistvenih storitev, kot so voda, zatočišče, ravnanje z odpadki, zdravstvo, izobraževanje in kultura, ostaja ena najpomembnejših nalog za vse vlade. Različne države se odločajo za različne pristope pri usklajevanju te naloge z učinkovito rabo omejenih javnih virov ter prizadevanji za doseganje najboljše vrednosti in kakovosti kupljenih storitev in blaga. V mnogih državah so javna naročila tudi bistveno orodje za spodbujanje zaposlovanja in gospodarskih dejavnosti ter za uveljavljanje najvišjih standardov v zvezi z varstvom okolja in dostojnimi delovnimi razmerami. Razlike obstajajo tudi v upravnih ravneh naročnikov. Težavna naloga sporazuma o vladnih nabavah je torej vzpostaviti poštene in enake pogoje, hkrati pa zagotoviti dovolj prostora za politične odločitve in raznolikost. Sporazum GPA poskuša to obravnavati z nekaterimi izrecnimi določbami o okoljevarstvenih ciljih in razmeroma visokim pragom (5 milijonov USD) za gradbena naročila.

Vpliv na delovne, socialne in okoljske vidike v EU

Revidirani sporazum GPA ne vpliva na stanje delovnega, socialnega in okoljskega prava v EU. Vprašanje, do katere mere lahko javni organi v EU kot naročniki zahtevajo skladnost z delovnim in okoljskim pravom države članice gostiteljice, urejajo direktive EU o javnih naročilih, ki so trenutno v postopku revizije. Toda sporazum GPA nalaga obveznost spoštovanja teh socialnih in okoljskih pravil vsem ponudnikom, ne glede na to, ali so iz EU ali iz drugih držav pogodbenic sporazuma GPA.

Značilnosti spremenjenega sporazuma GPA

Revizija sporazuma GPA izboljšuje temeljno besedilo, ki opredeljuje razpisna pravila, saj zagotavlja večjo jasnost in preglednost.

Kar zadeva izboljšana pravila, je EU med pogajanji poskušala preoblikovati besedilo novega sporazuma GPA, da bi upoštevala zaporedje postopka naročanja. Nova pravila imajo nekaj novih značilnosti:

· Omogočajo uporabo elektronskih dražb z dodatno prožnostjo za javne organe naročnike iz držav pogodbenic, na primer krajši čas objave obvestila v primeru uporabe elektronskih orodij.

· Pogodbenice sporazuma GPA bodo morale vzpostaviti brezplačno in centralizirano elektronsko zbirko podatkov z obvestili o naročilih, ki jih objavijo ministrstva in centralni naročniki. Te obveznosti večinoma temeljijo na modelu EU, enotni zbirki podatkov, ki se imenuje Tender Electronic Daily (TED – dnevna elektronska javna naročila).

· Podobno kot v sistemu EU bodo revidirana pravila o izboru omogočila izključitev družb, ki so bile spoznane za krive večjih kaznivih dejanj ali drugih hujših prekrškov oziroma kršitve poslovnih pravil, iz postopka javnih naročil.

· Revidirano besedilo sporazuma GPA vsebuje nove določbe za države v razvoju, ki želijo pristopiti k sporazumu. Države v razvoju, ki so že začele postopek pristopa k sporazumu, lahko izkoristijo ugodnosti sklopa prehodnih ukrepov, med drugim: i) cenovne ugodnosti; (ii) kompenzacije; (iii) postopno uvajanje posebnih subjektov in sektorjev; (iv) pragove, ki so v začetku postavljeni višje od trajne ravni. Vključena je tudi določba o odložitvi izvajanja posameznih obveznosti iz sporazuma GPA, razen zahteve za enako obravnavo blaga, storitev in dobaviteljev vseh drugih pogodbenic sporazuma v obdobju petih let po pristopu k sporazumu za najmanj razvite države ali v obdobju do treh let za druge države v razvoju. To obdobje se lahko dodatno podaljša.

· Revidirana pravila – v skladu z direktivami EU o javnih naročilih – vsebujejo tudi sklice na tehnične specifikacije, ki javnim organom kot naročnikom omogočajo, da upoštevajo okoljske premisleke, vsebovane v tehničnih specifikacijah;

· Poleg tega je EU dosegla, da so sedanje obveznosti v zvezi s statističnim poročanjem poenostavljene. To zajema omejitev količine podatkov, ki jih je treba predložiti, predložitev ocen in odstopanje od obveznosti za pogodbenice (kot je EU), ki vzdržujejo centralizirano zbirko podatkov.

V zvezi z razširjenim kritjem paket dodatkov za dostop do trga, kot ga določa sklep, vključuje:

· uporabo za pogodbenice s kritjem (najmanj) več kot 200 dodatnih vladnih agencij na centralni, lokalni ali drugi ravni;

· prvič uporabo za pogodbe „izgradi-upravljaj-prenesi“ v Koreji;

· kritje dodatnih storitev v skoraj vseh pogodbenicah, na primer na področju telekomunikacijskih storitev;

· nekatere izboljšave pri kritju blaga;

· prvič kritje za celoten razpon gradbenih storitev, za katere veljajo ustrezni pragovi, v vseh pogodbenicah;

· znižanje pragov, ki se v skladu s sporazumom uporabljajo v nekaterih pogodbenicah, in sicer v Izraelu, na Japonskem, v Koreji in na Nizozemskem v zvezi z Arubo;

· razširitev kritja za pobude za zasebno financiranje na Japonskem;

· postopna odprava kompenzacij v Izraelu (trenutno 20 % za vsako naročilo, dodeljeno tujemu ponudniku);

· v ZDA odprava določb „kupuj ameriško“ iz naročil, ki jih financira agencija za javne storitve na podeželju (Rural Utilities Service).

Na splošno so se za EU odprle tržne priložnosti zaradi razširitve kritih subjektov (države EGP, Kanada, Južna Koreja, Združene države Amerike, Izrael, Tajvan, Hongkong (Kitajska)), kritja blaga in storitev ter pragov kritega blaga in storitev (na Japonskem, v Koreji in Izraelu). To EU zagotavlja približno 30 milijard EUR v smislu dodatnih priložnosti za dostop na trg.

V zameno je EU ponudila razširjeno kritje subjektov za države EGP, Švico, Tajvan, Japonsko in ZDA, prav tako pa je ponudila gradbene koncesije za Korejo, države EGP in Švico, vzajemno delno odprtje železniškega sektorja za Japonsko in nabavo na podcentralni ravni za Kanado.

• [1]  Albanija, Argentina, Avstralija, Bahrajn, Kamerun, Čile, Kitajska, Kolumbija, Hrvaška, Gruzija, Indija, Indonezija, Jordanija, Kirgiška republika, Malezija, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Nova Zelandija, Oman, Panama, Ruska federacija, Savdska Arabija, Šrilanka, Turčija, Ukrajina, Vietnam.
• [2]  Pogajalci Parlamenta in Sveta so julija dosegli politično soglasje o končnem besedilu.

MNENJE Odbora za razvoj (17.9.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah
(07917/2013– C7‑0180/2013 – 2013/0086(NLE))

Pripravljavec mnenja: Filip Kaczmarek

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum o javnih naročilih (v nadaljevanju: sporazum GPA) iz leta 1994 ima omejeno število članic, od katerih je večina razvitih gospodarstev. Eden od ciljev revidiranega sporazuma GPA je širitev sedanjega članstva. Zato zagotavlja spodbude državam v razvoju, na primer možnost, da zaprosijo za začasne višje pragove in postopno uvajanje subjektov in sektorjev, da bi se olajšalo odpiranje trgov za tujo konkurenco.

Vendar ni jasno, ali so z revidirano klavzulo o posebni in različni obravnavi za države v razvoju izboljšana pravila, ki veljajo sedaj. Novo besedilo omogoča prehodno dodatno varovanje za trge v državah v razvoju, sedaj pa se je o izjemah mogoče pogajati, ne da bi jih bilo treba časovno omejiti. Sicer pa novo besedilo državam v razvoju ne ponuja resnično izboljšanega dostopa do trgov drugih pogodbenic sporazuma GPA.

Kljub na splošno pozitivnim izboljšavam pri razpisnih postopkih in preglednosti, ni mogoče pričakovati, da bodo države sporazum podpisale, če ni dokazov, da koristi presegajo stroške, na primer upravne stroške, povezane s postopkom pridružitve ter socialne in gospodarske stroške zaradi izgub trga javnih naročil za domača podjetja, in če se ne vzpostavijo varnostne mreže, ki so nujne za zmanjšanje učinkov takih izgub na najmanjšo mero.

Dolgoročni učinki liberalizacije nacionalnih trgov javnih naročil in posledično večji dostop do trga so pozitivni, kljub zgoraj naštetim pomanjkljivostim revidiranega besedila.

*******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 6 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Leonidas Donskis, Mikael Gustafsson, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Philippe Boulland, Edvard Kožušník, Isabella Lövin, Judith Sargentini
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emma McClarkin, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, Vital Moreira, Paul Murphy, Niccolò Rinaldi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elisabeth Jeggle, Krzysztof Lisek, Iosif Matula, Catherine Stihler