POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
25.10.2013 - (COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD)) - ***I
Odbor za pravne zadeve
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalki: Evelyn Regner, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)
(Skupne seje odborov – člen 51 Poslovnika)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
(COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0614),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0382/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj, ki so jih na predsednika Parlamenta naslovili nacionalni parlamenti o usklajenosti osnutka akta z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
– ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 51 poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0340/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov, naj kot pristojna odbora v svoje poročilo vključita naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba na vseh ravneh v družbi odločati uravnoteženo po spolu in hkrati poskrbeti za odpravo razlik med spoloma pri plačilu, saj te precej prispevajo k feminizaciji revščine. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. |
(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov. |
(5) (5) Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov, znanja in idej ter tako obogatili raznolikost človeških virov in izboljšali poslovne obete. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30-odstotne zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40-odstotne do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno s kvotami. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011. |
(6) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30-odstotne zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40-odstotne do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno z začasno uveljavljenimi kvotami, ki bi sprožile spremembe in hitre reforme glede vztrajnih neenakosti spolov in spolnih stereotipov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Institucije in agencije Unije ter Evropska centralna banka bi morale postaviti zgled, kar zadeva enakost spolov pri odločanju, med drugim tako, da bi določile cilje za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh. Brez odlašanja bi bilo treba uveljaviti stroga pravila za notranje in zunanje postopke zaposlovanja v vseh institucijah in agencijah Unije ter jih spremljati. Posebno pozornost je treba nameniti politikam zaposlovanja na vodstveni ravni. Institucije in agencije Unije bi morale vsako leto objaviti poročilo o svojih prizadevanjih na tem področju. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter gospodarskega razvoja in rasti ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če za vodstvene položaje v družbah in položaje odločanja še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Družbe in podjetja bi morale preučiti možnost vzpostavitve dotoka žensk, usposobljenih za prevzem položajev v upravah in nadzornih svetih, ki bo spodbujal, podpiral in razvijal sposobne ženske na vseh ravneh in skozi celotno poklicno pot. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7b) Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, ki bi moškim in ženskam omogočale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7c) Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Ker ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih to lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba moških pri družinskih obveznostih je bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju spolnih stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bi ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bi to želeli. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi zagotovile izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje otroškega varstva ter možnosti za deljen starševski dopust. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb. |
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter zato z namenom boljšega upoštevanja družbenih in potrošniških razmer prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na veliko gospodarsko in družbeno odgovornost tovrstnih družb pozitivno vpliva na gospodarsko uspešnost zadevnih družb. Zato bi bilo treba uvesti in okrepiti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh vodstvenih ravneh. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Imenovanje žensk v upravne odbore je ovirano zaradi številnih dejavnikov, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s sankcijami, temveč tudi z izobraževalnimi pobudami in spodbudami za pospeševanje dobre prakse. V prvi vrsti je treba v poslovnih šolah in na univerzah bolj ozaveščati o tem, kako enakost spolov koristno prispeva k povečanju konkurenčnosti družb. Poleg tega je treba spodbujati redno menjavanje članov v odborih in uvesti pozitivne ukrepe za spodbujanje in nagrajevanje prizadevanj držav in družb za sprejetje odločnejšega pristopa k tem spremembam v najvišjih organih gospodarskega odločanja na ravni Unije. Nenazadnje pa so davčni sistem in javna naročila primerni instrumenti za spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato naj bi večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitivno vplival na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. |
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, so ženske še vedno veliko premalo zastopane v organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, obenem pa je očitno zelo problematična tudi v nekaterih institucijah in agencijah Unije, kot je Evropska centralna banka. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten, kar jasno kaže na demokratični deficit ter na nepravično in diskriminativno zastopanost žensk in je v nasprotju z načeli Unije o enakih možnostih in enakem obravnavanju spolov pri zaposlovanju in na poklicnem področju. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, kot je Francija, ki si je leto 2017 zastavila kot skrajni rok za doseganje ciljev iz te direktive in je v manj kot dveh letih dosegla cilj 20 %, zastavljen za leto 2014, ali Norveška, ki je v treh letih dosegla cilj 40 %. V obeh primerih so bili rezultati doseženi z zavezujočimi ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do uravnotežene zastopanosti spolov z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do otroškega varstva. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. |
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno izvrševanje določb iz direktive ne bi smelo biti odvisno od različnih načinov izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore evropskih družb. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Neuravnotežena zastopanost spolov je večja na višjih ravneh v družbah. Poleg tega veliko žensk na visokih vodstvenih položajih na primer zaseda mesta na področjih človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja ali vertikalne organizacijske strukture v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta v družbah. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12b) Eden od glavnih dejavnikov pravilnega izvajanja direktive je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale enakovredno ne glede na njihov spol. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 12 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12c) Glede na staranje prebivalstva v Uniji in pomanjkanja znanja in spretnosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice prebivalstva Unije za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita proces in sama kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. |
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da so kandidati ocenjeni objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi preglednega in jasno določenega izbirnega postopka in objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z zavezujočim ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov, izkoreninjenju vztrajnih razlik v plačilu med spoloma in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela, vključno z obstoječim pojavom „steklenega stropa“. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra, tako moških kot žensk. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Doseganje teh ciljev je bistvenega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva, spodbujanje inovacij in krepitev strokovnih standardov v upravnih odborih družb. Zato je Unija napovedala, da sta enakost na trgu dela in postopoma večja enakost spolov v upravnih odborih družb evropska cilja desetletja na področju enakosti in da bo preučila postopke za povečanje ozaveščenosti o napredku, ki je bil dosežen na tem področju.
|
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se pospešila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela in okrepila konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale oblikovati politiko spolov za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis pomembnih ukrepov, ki se izvajajo v družbi, na primer imenovanje kandidatov ženskega in moškega spola na najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske ter kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih razmer za vse zaposlene, na primer pomoč za starševski dopust in zagotavljanje pomoči pri gospodinjskih opravilih in otroškem varstvu. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. |
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe s sedežem v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. Države članice pa bi morale uvesti politike za podporo in spodbudo malih in srednjih podjetij, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v upravnih odborih. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. V tej direktivi bi bilo treba upoštevati raznolikost izbirnih postopkov v državah članicah in njihovih nacionalnih posebnosti. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale poskusiti do 1. januarja 2020 doseči cilj, da bo med neizvršnimi direktorji najmanj 40 % predstavnikov nezadostno zastopanega spola. Za doseganje tega cilja bi morale tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, predizbirne ali izbirne postopke za imenovanje novih kandidatov na ta mesta izvajati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Cilj 40 % se načeloma nanaša le na dosego splošne zastopanosti obeh spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov in kandidatk v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Uvodna izjava 22 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22b) Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale preučiti možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, če je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej. |
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej, v skladu z ustreznimi mehanizmi, ki jih vzpostavijo države članice skladno s to direktivo. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Javna podjetja bi morala ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zaradi svoje narave biti zgled zasebnemu sektorju. Zato bi morala Komisija preučiti razmere v državah članicah in oceniti, ali bi lahko kdaj v prihodnje javna podjetja, ki ne sodijo v opredelitev malih ali srednjih podjetij, vključili v področje uporabe te direktive. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Uvodna izjava 23 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23b) Komisija bi morala zbrati številčne in druge podatke o zastopanosti spolov v drugih velikih podjetjih, ki ne kotirajo na borzi in so tudi gospodarsko zelo pomembna, in te podatke analizirati. Nato bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi dobili pregled stanja v teh podjetjih v državah članicah ter bi ocenili, ali je treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za vključitev teh podjetij v področje uporabe te direktive enkrat v prihodnje. Komisija bi morala obenem pojasniti možnosti, ki so za to na voljo, saj bodo morda za ta podjetja zaradi nacionalnih posebnosti potrebne posebne ureditve. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji. |
(24) Kjer upravni odbor sestavljajo samo trije neizvršni direktorji, je matematično nemogoče doseči več kot 40-odstotni delež zastopanosti obeh spolov. Zato bi morali v takšnih primerih člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi neizvršnimi direktorji. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, mednarodne izkušnje, multidisciplinarnost, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
(27) Metode zaposlovanja, izbiranja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta direktiva spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, še vedno pa je treba povečati udeležbo nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča raznolikost izbirnih postopkov za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izberejo kandidate na podlagi kvalifikacij ali ustreznih drugih objektivnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) Kjer predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, na noben način ni vnaprej določen. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). |
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s to direktivo, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni, izključitev iz javnih razpisov, delno izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). Države članice bi morale imeti možnost, da poleg sankcij, ki so navedene na neizčrpnem seznamu v tej direktivi, uvedejo še druge sankcije, med drugim prisilno razpustitev zadevne družbe, ki jo v primeru hudih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. |
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Te družbe pa bi morale v skladu s členom 5 te direktive v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji ter opisati svoje politike na tem področju. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti vključene v letno poročilo družbe in objavljene na ustrezen in lahko dostopen način na njeni spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, bi morale vključevati tudi celovit opis konkretnih ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Poleg tega bi morale družbe, ki niso dosegle ciljev ali izpolnile lastnih zavez, upravičiti svoje razloge za to ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki so jih že sprejele in ki jih nameravajo v prihodnje sprejeti za uresničitev teh ciljev in izpolnitev teh zavez. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. |
(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, odpravo obstoječih razlik med spoloma pri plačilu in izboljšanje konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja prožen okvir ter dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. |
(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bodo ustrezno seznanjeni s pomenom, prenosom in izvajanjem te direktive. Kampanje za obveščanje javnosti bi znatno prispevale k ozaveščanju družb, ki ne kotirajo na borzi, in jih spodbujale k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice se spodbujajo, naj si izmenjajo izkušnje in dobre prakse v zvezi s prenosom in izvrševanjem te direktive. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Ta direktiva določa učinkovite ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 2 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; |
(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki ima sedež v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno z razpisi za prijave na delovno mesto, ter postopke za predizbor, izbor ali imenovanje na način, ki učinkovito prispeva, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da javna podjetja ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe za mesta v upravnih odborih izbirajo najbolj usposobljene kandidate iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu, na podlagi primerjave kvalifikacij, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana, nediskriminatorna in nedvoumna merila. Države članice v primeru volilnega postopka zagotovijo raznoliko zastopanost spolov pri sestavi ožjega seznama kandidatov, ob tem pa zagotovijo, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen. |
|
|
Države članice za dosego cilja 40 % v skladu s členom 23(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da ima na vseh stopnjah postopkov zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže 40 odstotkom, vendar ne presega 49 odstotkov. |
2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je vsaj 40 odstotkov. Če odbor neizvršnih direktorjev sestavljajo samo trije člani, zadošča razmerje ena proti dve. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
črtano |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. |
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, neuspešnemu kandidatu razkrijejo vsaj število in spol kandidatov v izboru, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola, pri čemer se spoštuje anonimnost kandidatov v skladu s pravom EU o varstvu podatkov. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3. |
5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da se dokazovanje o tem, da kršitve odstavka 1 ni bilo, naloži družbam, ki kotirajo na borzi, kadar neuspešni kandidat nezadostno zastopanega spola, ki meni, da je bil oškodovan, ker se zanj niso uporabile določbe iz odstavka 1, na sodišču ali pred drugim pristojnim organom predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola. |
|
|
Ta odstavek državam članicam ne preprečuje uvedbe pravil dokazovanja, ki so ugodnejša za tožeče stranke. |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
6a. Če se izbira iz odstavka 1 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, delničarjem posredujejo ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja njenih obveznosti. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo na svoji spletni strani in v svojem letnem poročilu. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, predloži izjavo o razlogih, zakaj ni dosegla teh ciljev ali izpolnila teh zavez, ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. Izjava o razlogih je del informacij iz odstavka 2. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. V ta namen države članice učinkovito sodelujejo s socialnimi partnerji in civilno družbo. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. |
1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s členom 4(1) in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: |
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj naslednje ukrepe: |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) izključitev iz javnega razpisa; |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ab) delna izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije; |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. |
Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene spolne diskriminacije ali druge oblike diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. |
Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Oprostitev se samodejno ukine, če ni bilo doseženega zadostnega napredka pri uresničevanju cilja te direktive, kar velja v primeru, da je delež nezadostno zastopanega spola nižji od 30 % do leta 2017 ali, če gre za javna podjetja, do leta 2015. |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija predloži do 1. julija 2017 ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) ter 5(1) in (2) za družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov in vodstveni ravni v družbah, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednja podjetja iz člena 2. |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o tem, kako vse institucije in agencije Unije uporabljajo načela iz te direktive ter kako so vključena v pravila, ki urejajo njihove notranje kadrovske postopke. V ta namen vse institucije in agencije Unije najkasneje do 31. decembra 2018 in nato vsako leto Komisiji predložijo poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svoji spletni strani. Temu poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog, ki področje uporabe te direktive razširi na vse institucije in agencije Unije. |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. |
4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. Komisija tudi preuči, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive razširiti na javna podjetja, ki ne kotirajo na borzi in niso zajeta v opredelitvi MSP, velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in izvršne direktorje družb, ki kotirajo na borzi. |
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Soporočevalki pozdravljata predlog kot nadaljnji ukrep na podlagi resolucije Parlamenta „Ženske in vodenje podjetij“, sprejete leta 2011, in glede na še vedno obstoječe neenakosti na vodilnih položajih družb. Predlagana direktiva prispeva k varovanju načela enakosti kot ustanovne vrednote EU in pomeni konkretizacijo strategije EU za enakost spolov na vseh ravneh in v vseh sektorjih gospodarskega življenja, kot je ob mnogih priložnostih opozoril Evropski parlament.
Leta 1984 in 1996 je Evropski svet izdal dve priporočili, ki sta spodbujali zasebni sektor k povečanju udeležbe žensk na vseh ravneh odločanja, in pozval Evropsko komisijo, naj sprejme ukrepe na tem področju. Marca 2011 je Komisija vzpostavila dialog z velikimi družbami v EU, ki kotirajo na borzi, in izdala „Izjavo o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij“, ki so jo družbe lahko podpisale in se tako zavezale, da bodo povečale zastopanost žensk v svojih upravnih odborih na 30 % do leta 2015 in na 40 % do leta 2020. Toda v naslednjem letu je izjavo podpisalo samo 24 podjetij.
Na splošno je napredek pri povečevanju zastopanosti žensk zelo počasen[1] v vsej EU, stopnja napredka pa je zelo neenakomerna in znaša od 5 % do 25 %. Zato sta soporočevalki prepričani, da bi moral evropski zakonodajalec sprejeti ustrezno zakonodajo.
Soporočevalki menita, da je člen 157(3) PDEU ustrezna pravna podlaga za zavezujoče ukrepe, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela. To je potrdil tudi Odbor za pravne zadeve na svoji seji dne 20. junija 2013.
Pomen sprejetja zakonodaje EU
V zadnjih letih so mnoge države članice sprejele pobude za učinkovitejšo obravnavo vprašanja uravnotežene zastopanosti spolov. Nekatere države članice so nizko stopnjo zastopanosti žensk v upravnih odborih poskušale izboljšati s sprejetjem zakonodaje[2], kar je občutno pospešilo proces doseganja uravnotežene zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih. Druge države članice so zgolj spodbujale proaktivne pobude in ukrepe družb, ki so se izkazali za zelo koristne, a so še vedno nezadostni za doseganje otipljivih rezultatov. Zato je treba omeniti, da po vsej EU še vedno obstajajo velike razlike tako glede ukrepov kot rezultatov.
V Franciji se je delež žensk v upravnih odborih francoskih družb CAC 40 med oktobrom 2010 in januarjem 2012 povečal za 10 odstotnih točk na 22,3 %. V Italiji, ki je leta 2011 sprejela zakon, po katerem morajo v družbah, ki kotirajo na borzi, in družbah v državni lasti do leta 2015 tretjino mest v upravi in nadzornem svetu zasedati ženske, se je število žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, med januarjem 2012 in oktobrom 2012 povečalo za 4,9 odstotne točke.
V drugih državah članicah so bile nacionalne pobude za samourejanje, prostovoljne cilje in upravljanje družb (kot so kodeksi ravnanja[3]) namenjene spodbujanju družb k imenovanju večjega števila žensk na vodilne položaje.
Pozitivni učinki zavezujočih ciljev so otipljiv dokaz, da jih družbe lahko dosežejo s sprejemanjem ukrepov za zagotavljanje zaposlovanja, uravnoteženega po spolu. Poleg tega je treba omeniti, da so v državah članicah, ki niso sprejele nobenih zavezujočih ukrepov, družbe še vedno daleč od sprejemljive zastopanosti obeh spolov.
Trden skupni okvir je bistven za družbe, ki sodelujejo v čezmejnih dejavnostih, pa tudi za mobilnost in poklicne možnosti v organih odločanja, ki jih sestavljajo usposobljeni zaposleni moškega in ženskega spola.
In končno, za učinkovito obravnavo izzivov, s katerimi se EU sooča v občutljivih okoliščinah gospodarske krize, je treba za doseganje rasti, konkurenčnosti in finančne uspešnosti družb uporabiti ves človeški kapital. Ukrepi za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih prispevajo k temu cilju.
Predlagana direktiva
Predlog, utemeljen na načelih enakosti, preglednosti, upoštevanju zaslug, pravičnosti, skupnih postopkih in ciljih, ima veliko dodano vrednost. Treba je omeniti, da bo skladnost z obveznostmi, ki jih določa direktiva, družbam naložila omejene upravne obremenitve. Direktiva bo izboljšala socialno pravičnost na trgu dela ter prispevala h gospodarski rasti s celovito uporabo vseh razpoložljivih virov, znanj in spretnosti ter prednosti, kar bo omogočilo učinkovito izkoriščanje človeškega potenciala v EU.
Poleg tega je predlog skladen z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti.
Namen direktive:
Predlog vsebuje jasen cilj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola na neizvršnih položajih vseh javnih družb, ki kotirajo na borzi, in ustrezen okvir za države članice in družbe za oblikovanje učinkovitih postopkov za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih vseh družb, ki kotirajo na borzi. Izboljšal bo upravljanje podjetij, ker ženskam ponuja večje možnosti, da zasedejo vodilne položaje ter s svojimi znanji in spretnostmi povečajo gospodarsko uspešnost družb.
Področje uporabe direktive:
Soporočevalki ugotavljata, da predlagana direktiva opredeljuje začasen ukrep za določitev jasne skupne strategije za vse države članice za uresničitev skupnega cilja: dosego vsaj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji zasebnih družb, ki kotirajo na borzi, do leta 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki so v državni lasti in kotirajo na borzi, do leta 2018.
Direktiva državam članicam omogoča, da med njenim prenosom upoštevajo nacionalne posebnosti. Zato bi morale države članice tesno sodelovati z družbami in zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju ustreznih postopkov in mehanizmov, ki bodo omogočili doseganje 40-odstotnega cilja ob hkratnem upoštevanju roka, ki ga določa direktiva.
Države članice, ki že imajo vzpostavljen učinkovit sistem, ga bodo lahko ohranile pod pogojem, da bo pri doseganju najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih enako učinkovit kot predlagani sistem. Poleg tega bodo države članice morale določiti ustrezne in odvračilne sankcije za družbe, ki bodo kršile direktivo.
Če 40-odstotni cilj ne bo dosežen do leta 2018 za družbe, ki so v celoti ali delno v lasti države, in do leta 2020 za zasebne družbe, države članice zagotovijo, da bo cilj bolj uravnotežene zastopanosti spolov dosežen.
Posebne določbe za družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja
Zahteve po pravičnosti in preglednosti so strožje v zvezi z družbami in podjetji, ki so v celoti ali delno v lasti države in za katere je mogoče trditi, da so javna podjetja v smislu člena 2 (b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006. To pomeni kateri koli podjetje, v katerem lahko javni organi neposredno ali posredno izvršujejo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njem ali predpisov, ki ga urejajo. Glede na gospodarsko in družbeno odgovornost takih družb sta okrepljena preglednost in enakost bistvenega pomena. Poleg tega ni mogoče zanikati, da ima javni sektor v družbi vlogo vzornika, zato bi moral odražati upoštevanje zaslug in socialno pravičnost. Države članice v takih družbah izvršujejo prevladujoč vpliv ter imajo zato več instrumentov za hitrejšo uvedbo sprememb. V tem smislu sta enakost spolov in večja udeležba žensk pri sprejemanju gospodarskih odločitev bistven cilj družb v državni lasti. Zato predlagana direktiva predpisuje, da morajo take družbe izpolniti obveznost uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih prej kot v zasebnem sektorju, in sicer do leta 2018.
Glavne točke predloga soporočevalk:
Razširitev področja uporabe:
Soporočevalki poudarjata pomen razširitve področja uporabe direktive za učinkovito povečanje njene veljavnosti in vpliva v vseh družbah, ki kotirajo na borzi.
– Neodvisno od svoje velikosti bi morale vse družbe, ki kotirajo na borzi, izpolniti cilj, določen v direktivi. To zahtevo upravičujejo tako njihove gospodarske in družbene odgovornosti kot njihov gospodarski pomen. Po temeljitem premisleku pa sta se poročevalki dogovorili, da bosta ohranili izjemo za MSP, kakor predlaga Komisija, hkrati pa spodbujata države članice, naj uvedejo politike za podporo in spodbudo MSP, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v upravnih odborih družb.
– Vključitev sektorjev, v katerih prevladuje en sam spol: družbe iz vseh sektorjev, ki kotirajo na borzi, bi morale zaradi svojega gospodarskega pomena ter gospodarske in družbene odgovornosti izpolnjevati cilj direktive.
– Poročevalki sta na podlagi številnih zahtev sklenili, da bosta vključili klavzulo o pregledu, ki bo vsebovala poziv Komisiji, naj v poročilu iz odstavka 9 preuči, ali bi bilo mogoče področje uporabe direktive razširiti na podjetja, ki ne kotirajo na borzi in niso zajeta v opredelitvi MSP, na velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ter na izvršne direktorje družb, ki kotirajo na borzi.
Zavezujoč postopek:
Soporočevalki poudarjata, da bi bilo treba izrecno navesti, da direktiva državam članicam in družbam nalaga obveznost doseganja cilja s sprejetjem učinkovitih ukrepov.
Večja preglednost v postopku imenovanja/izvolitve neizvršnih članov upravnih odborov:
Soporočevalki močno podpirata okrepljeno preglednost v postopku imenovanju in izvolitve članov upravnih odborov, ker je to edini način, da se učinkovito zajamčita raznolikost in izbira na podlagi upoštevanja zaslug.
Uravnotežena zastopanost:
Soporočevalki sta prepričani, da bi družbe za dosego cilja enakosti spolov morale sprejeti potrebne ukrepe za doseganje vsaj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola. Kjer upravni odbor sestavljajo samo trije neizvršni direktorji in 40-odstotne kvote torej ni mogoče doseči za enega od spolov, zadošča razmerje ena proti dve.
Neizpolnjevanje pravil:
Soporočevalki menita, da bi morale družbe, ki niso izpolnile pogojev, utemeljiti, zakaj niso dosegle ciljev ali uresničile zavez, in navesti, katere konkretne ukrepe nameravajo sprejeti kot učinkovito jamstvo, da bo cilj bolj uravnotežene zastopanosti spolov dosežen.
Sankcije:
Poleg tega soporočevalki poudarjata, da morajo države članice zagotoviti uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij za družbe, ki kotirajo na borzi in ne uvedejo, uporabljajo ali spoštujejo predvidenih postopkov za imenovanje ali izvolitev neizvršnih direktorjev. Predlagata, da se na seznam možnih sankcij, ki jih predlaga Komisija, doda izključitev iz javnih razpisov; na ta seznam je bila dodana tudi delna izključitev od prejemanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Soporočevalki poudarjata pomen učinkovitih nadaljnjih ukrepov in pregledov. V ta namen je bistvenega pomena, da države članice od leta 2017 dalje in nato vsaki dve leti predložijo poročilo o izvajanju direktive.
Krepitev učinkovitosti direktive in obveščanja javnosti:
Soporočevalki sta prepričani, da bo treba pripraviti programe ozaveščanja in komunikacijske kampanje za pravilno in učinkovito obveščanje zainteresiranih strani in državljanov o učinku direktive na gospodarstvo in družbo. Programi za obveščanje javnosti bodo bistvenega pomena za ozaveščanje družb, ki ne kotirajo na borzi, in jih bodo spodbujali k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov.
- [1] Od leta 2003 do leta 2011 se je delež žensk v upravnih odborih povečal z 8,5 % na 13,7 %, kar pomeni dvig za 5,2 odstotne točke v malo več kot osmih letih. To kaže na počasno povprečno stopnjo sprememb, ki znaša približno 0,6 odstotne točke letno. (vir: Poročilo Evropske komisije o napredku: http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/women-on-boards_en.pdf)
- [2] Belgija, Francija in Italija so uzakonile kvote s sankcijami, medtem ko sta Nizozemska in Španija uzakonili kvote brez sankcij. Poleg tega imajo Danska, Finska, Grčija, Avstrija in Slovenija natančna pravila v zvezi z družbami v državni lasti. (vir: Poročilo Evropske komisije o napredku)
- [3] V Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu nacionalni pravilniki za upravljanje družb v različnem obsegu spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Klaus-Heiner Lehne
predsednik
Odbor za pravne zadeve
BRUSELJ
Mikael Gustafsson
predsednik
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD))
Spoštovani gospod predsednik,
Odbor za pravne zadeve je na svoji seji 24. aprila 2013 odločil, da v skladu s členom 37(3) Poslovnika Parlamenta prevzame pobudo v zvezi z vprašanjem, ali je primerno uporabiti člen 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot pravno podlago za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (COM(2012)0614).
V skladu s členom 51 sta pri tem predlogu Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov skupna odbora. Odbor FEMM se je odločil, da podpre samoiniciativno oceno odbora JURI o pravni podlagi, ki jo je izbrala Evropska komisija, in to sporočil odboru JURI v pismu z dne 24. aprila 2013.
Ozadje
1. Predlog
Predlagana direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi (člen 1).
Predlog velja za družbe, ki kotirajo na borzi, a ne za mala in srednja podjetja (člen 3). Člen 4(1) predloga zahteva, da „države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018“.
Za dosego tega cilja države članice zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola, razen če objektivna ocena pretehta v korist kandidata nasprotnega spola (člen 4(3)). V primeru, da neuspešni kandidat predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, člen 4(5) določa, da mora družba, ki kotira na borzi, dokazati, da ni kršila pravil.
Predlog kot dodatni ukrep vključuje določbo tako imenovane „fleksi-kvote“ za izvršne direktorje (člen 5(1)), kar pomeni, da morajo družbe, ki kotirajo na borzi, sprejeti posamezne zaveze glede uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji, kar je treba doseči v enakem roku kot cilj 40 % za neizvršne direktorje.
Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev za neizvršne direktorje ali svojih posameznih zavez glede izvršnih direktorjev, mora poročati o razlogih za to ter opisati ukrepe, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti (člen 5(3)).
Predlog določa tudi sankcije (člen 6), ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo upravne kazni ali razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1) direktive.
Člen 7 določa, da so določbe iz direktive minimalne zahteve. Člen 8 vsebuje določbe za izvajanje ter tudi določa, da so lahko tiste države članice, ki so že sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, oproščene zahtev v zvezi z imenovanji neizvršnih direktorjev iz te direktive, če dokažejo, da se lahko z njihovimi lastnimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola.
2. Pravna podlaga predloga
Predlog Komisije temelji na členu 157 (3) PDEU, ki določa:
„(3) Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.“
Analiza
1. Načela, ki jih je uvedlo Sodišče
Nekatera načela v zvezi z izbiro pravne podlage so vidna iz sodne prakse Sodišča. Glede na posledice pri določitvi pravne podlage v smislu stvarne pristojnosti in postopka je izbira ustrezne pravne podlage ustavnega pomena[1]. Poleg tega mora vsaka institucija v skladu s členom 13(2) PEU delovati znotraj pristojnosti, ki so ji dodeljene s pogodbo[2]. Iz sodne prakse Sodišča tudi izhaja, da mora izbira pravne podlage ukrepa Unije temeljiti na objektivnih dejstvih, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med temi pa sta zlasti cilj in vsebina ukrepa[3].
2. Pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija
Komisija utemeljuje izbiro pravne podlage takole: Člen 157(3) PDEU je pravna podlaga za kakršne koli zavezujoče ukrepe – vključno s pozitivnimi ukrepi – katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela[4].
V oceni učinka, priloženi predlogu Komisije, je še nadalje obrazloženo: Pravica EU za zagotavljanje enakih možnosti in enako obravnavanje moških in žensk glede zaposlovanja in poklica izhaja iz člena 157(3) PDEU. Ta določba je posebna pravna podlaga za kakršne koli zavezujoče ukrepe, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela[5].
3. Namen in vsebina predlagane direktive
Cilj predlagane direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi (člen 1).
Glavni elementi predloga za dosega tega cilja so pravila o uravnoteženi zastopanosti spolov med člani upravnih odborov družb, ki ne opravljajo vodstvenih funkcij (neizvršni člani upravnih odborov), zlasti cilj o 40 % in postopkovna pravila. Ukrepi so že bili natančno razloženi (glej Ozadje, točka 1).
V uvodni izjavi 14 predlagane direktive je navedeno, da „ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj [...]“.
4. Področje uporabe člena 157(3) PDEU
Člen 157 (3) Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da „sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica“. Da bi se ugotovilo, ali je lahko člen 157(3) PDEU ustrezna pravna podlaga za predlog, je treba ugotoviti, ali ukrepi, predlagani za omenjeno posebno poklicno skupino, spadajo med „zaposlovanje in poklic“, kot navaja ta določba.
a) Osebe, na katere se nanaša predlaga direktiva
Najprej je treba določiti značilnosti oseb, na katere se nanaša predlagana direktiva. Predlog meri na široko opredelitev pojmov „direktor“, „neizvršni direktor“ in „izvršni direktor“[6] in se nanaša na različne sisteme struktur vodstvenih organov družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi (enotirni, dvotirni ali mešani sistemi)[7]. Vendar je jasno, da člani upravnih odborov, na katere se nanaša predlagana direktiva, opravljajo za družbo plačane naloge (nadzorne naloge v primeru neizvršnih članov upravnega odbora ter vodstvene naloge v primeru izvršnih članov upravnega odbora). Poleg tega imajo v družbi mesto, na katerega so nameščeni ali z njega odstranjeni v skladu s postopki, ki se med državami članicami razlikujejo.
b) „glede zaposlovanja in poklica“ iz člena 157(3)PDEU
Kot drugi korak, pri poskusu opredeljevanja, kaj „glede zaposlovanja in poklica“ iz člena 157(3) PDEU zajema, se lahko srečamo s pojmom „delavec“, ki ga je Sodišče Evropske unije opredelilo v ustaljeni sodni praksi[8], vključno v zadevah glede enakega obravnavanja žensk in moških. Sodišče je odločilo, da tega pojma „ni mogoče razlagati različno glede na nacionalne pravne ureditve, ampak ima veljavo po pravu Skupnosti“, „opredeliti ga je treba glede na objektivna merila, ki so značilna za delovno razmerje ob upoštevanju pravic in dolžnosti zadevne osebe“. Sodišče je opredelilo, da je značilnost delovnega razmerja to, da „neka oseba v določenem času v korist druge osebe in pod njenim vodstvom opravi storitve, za katere dobi kot protidajatev plačilo“.
Poleg tega je Sodišče presodilo, da „sui generis pravna narava delovnega razmerja glede na nacionalno pravo ne more imeti nikakršnih posledic na status delavca v smislu prava Skupnostni“[9].
Glede na navedeno, se ne zdi, da je izključeno, da se člani uprave, čeprav lahko dobijo svoje delovno mesto po različnih postopkih v različnih sistemih držav članic, lahko obravnavajo, kot da so v delovnem razmerju.
Poleg tega se sodba Sodišča v zadevi C-232/09 Danosa v LKB Līzings SIA[10], ki zadeva vprašanje, ali se lahko član izvršilnega odbora kapitalske družbe obravnava kot delavec v okviru direktive o nosečih delavkah[11], tukaj zdi pomembna. V tej zadevi je Sodišče razsodilo, da „član take uprave, ki za plačilo opravlja storitve za družbo, ki ga je imenovala in katere del je, ki svojo dejavnost opravlja pod vodstvom ali nadzorom drugega organa te družbe in ki ga je kadar koli mogoče brez omejitev odpoklicati s funkcije, na prvi pogled izpolnjuje pogoje, da se opredeli kot delavec v smislu zgoraj navedene sodne prakse Sodišča“[12]. Zdi se, da odnos članov neizvršnega odbora zadevnega podjetja kaže značilnosti, ki jih je navedlo Sodišče, saj zasedejo svoje mesto, ne glede na postopek, ki je lahko zaposlovanje, izbira ali imenovanje oziroma kombinacija teh, in jih lahko z njega odstavi drugi organi v podjetju, na primer delničarji. Zato se jih lahko označi za delavce (pod pogojem, da so drugi pogoji, ki jih je naštelo Sodišče, izpolnjeni).
Zanimivo je tudi, da je Sodišče, prav tako v sodbi Danosa, razsodilo, da zaradi varstva pred diskriminacijo na podlagi spola, četudi član uprave ne bi izpolnil pogojev, ki opredeljujejo delavca v okviru prava EU – in tako ne sodijo v področje uporabe Direktive 92/85/EGS oziroma Direktive 76/207/EGS[13], ta oseba spada, „če jo predložitveno sodišče opredeli kot „samozaposlenega delavca“, – v področje uporabe Direktive 86/613[14], ki se uporablja za samozaposlene osebe in ki, kot je navedeno v členu 1 te direktive, nadomešča Direktivo 76/207 glede uporabe načela enakega obravnavanja teh delavcev“[15]. Čeprav je očitno, da je Sodišče razsodilo le o zadevah, ki jih zajemajo te direktive, pa je treba ugotoviti, da bi član uprave sodil v eno od teh kategorij, saj se sploh ne obravnava možnost, da je ta poklicna skupina ujeta med zadevne določbe.
Glede na to ozadje se zdi, da obstaja jasen dokaz o tem, da člani neizvršnih odborov spadajo na področje načela ratione personae iz člena 157(3) PDEU, zlasti, ker so zaščiteni – ne glede na to, ali so delavci ali samozaposleni – pred diskriminacijo v okviru obstoječega pravnega reda z zakonodajo, sprejeto na pravni podlagi, ki izhaja iz člena 157(3) PDEU in mu ustreza. Zato ne bi bilo logično, če ta ista pravna podlaga ne bi omogočila priprave nove zakonodaje za izboljšanje enakosti spolov, kot je predlagani ukrep, ki se sedaj obravnava.
Zdi se vredno pobliže analizirati ukrepe, ki jih je zakonodajalec Unije že sprejel na podlagi člena 157(3) PDEU (in prejšnjega člena 141(3) Pogodbe o ES).
– Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu[16] v svojem členu 14 določa "pogoje za dostop do zaposlitve, samozaposlitve ali poklica […], ne glede na panogo in na vseh ravneh poklicne hierarhije".
– Direktiva Sveta 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost[17], ki temelji na členu 157(3) PDEU, v svojem členu 2 določa, da se direktiva ne uporablja samo za samozaposlene delavce, torej za „osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost za svoj račun“, ampak tudi za zakonce, ki običajno sodelujejo v dejavnosti samozaposlenega delavca.
– Člen 4 iste Direktive 2010/41/EU prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola v zvezi z „ustanavljanjem, opremljanjem ali razširjanjem podjetja ali ustanovitvijo ali razširjanjem katere koli oblike samostojne dejavnosti“.
Ti primeri kažejo, da je zakonodajalec izraz „glede zaposlovanja in poklica“ interpretiral tako, da se nanaša na vse vrste poklicnih dejavnosti in vse sfere poklicnega življenja. Zato to ustreza dejstvu, da je Sodišče zadevne pojme razumelo široko, kot je navedeno zgoraj.
c) Člen 157(3) PDEU kot del socialne politike EU
Vendar pa v skladu z načelom prenosa pristojnosti iz člena 4(1) in člena 5(1) PDEU kot tudi iz člena 51(2) Listine o temeljnih pravicah nobeno tolmačenje pristojnosti Unije nima učinka razširitve teh pristojnosti prek meja, ki jih določa Pogodba. Glede tega je treba nameniti pozornost dejstvu, da je člen 157(3) PDEU del naslova IX tretjega dela PDEU, ki obravnava socialno politiko Unije. Njeni cilji so opisani v členu 151 kot „spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev“.
Lahko se trdi, da, glede na to, da predlagana direktiva zadeva vprašanja, ki se nanašajo na sestavo odborov družbe, ki pa je del prava gospodarskih družb držav članic, ne bi smela temeljiti na členu 157(3) PDEU, saj kot pravna podlaga sodi na področje socialne politike Unije. Vendar pa je treba opozoriti, da Komisija predlog jasno umešča v okvir socialne politike. Predlog predstavlja kot pozitiven ukrep, s katerim bi zagotovili spoštovanje temeljnega načela enakosti med moškimi in ženskami v pravu EU in s tem izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov v odborih družb iz številnih razlogov, ki so zapisani v uvodnih izjavah, kot na primer „učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala“ (uvodna izjava 7), „enakost na trgu dela“ (uvodna izjava 9) in „odprava razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu“ (uvodna izjava 9).
d) Dvojna pravna podlaga?
Predlog se istočasno nanaša tudi na razloge za gospodarsko upravljanje in upravljanje podjetij, ki podpirajo predlagane ukrepe (glej na primer uvodni izjavi 5 in 7), kar pa ni v nasprotju s tem. Prav tako prisotnost teh elementov ne zahteva uporabe dvojne pravne podlage. Kar zadeva več pravnih podlag je Sodišče menilo, da če se pri pregledu ukrepa EU izkaže, da ima ta dvojni cilj ali ima dve sestavini, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora akt temeljiti samo na eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino[18]. Po drugi strani pa mora ukrep temeljiti na različnih ustreznih določbah Pogodbe, kadar ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge[19].
Glavni poudarek tega predloga je zagotavljanje izvajanja načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica. Treba je tudi povedati, da v predlogu ni nobenega načrta za harmonizacijo prava gospodarskih družb, prav nasprotno, zasnovan je za uporabo znotraj prava gospodarskih družb držav članic in ne glede na specifične nacionalne sisteme ter tako natančno odraža različne sisteme, ki obstajajo v državah članicah. Ponovna presoja tega vprašanja bi se zdela primerna, če bi se teža ukrepov zaznavno preusmerila med zakonodajnim postopkom.
6. Člen 157(4) PDEU kot pravna podlaga
Rečeno je bilo, da je člen 157(4) PDEU primerna pravna podlaga za ukrepe predlagane vrste, in poudariti je treba, da ta določba ne predstavlja pravne podlage, ampak samo določa, „da bi zagotovili dejansko polno enakost med moškimi in ženskami v delovnem življenju, načelo enakega obravnavanja državam članicam ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali prepreči ali izravna neugoden položaj v poklicni karieri“. Ta določba tako državam članicam omogoča sprejemanje specifičnih ukrepov, čeprav ne obstajajo dokazi, da zakonodajalec Unije ni sprejel nobenega ukrepa.
7. Zahteve za pozitivne akcijske ukrepe
Nazadnje je treba oceniti, ali predlagani ukrepi ustrezajo okviru, ki ga določa Listina o temeljnih pravicah, in sodni praksi Sodišča, ki se nanaša na pozitivne akcijske ukrepe. Načeloma Listina v svojem členu 21(1) prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, vendar v členu 23 priznava, da načelo enakosti ne preprečuje sprejemanja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola. V skladu z ustaljeno sodno prakso zagotavljanje enakega dostopa do zaposlitve in enako spodbujanje možnosti za moške in ženske ne izključuje ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk, ki so med drugim namenjene odpravljanju dejanske neenakosti, ki vplivajo na možnosti žensk[20]. Vendar ta izjema ne dovoljuje ukrepov, ki zagotavljajo absolutno in brezpogojno prednost ženskam pri napredovanju ali zaposlovanju. Kadar so kandidati in kandidatke za to delovno mesto enako kvalificirani in kjer je na ravni ustreznega delovnega mesta manj žensk kot moških, se da prednost spodbujanju kandidatk, če ni izključeno, da zaradi enega ali več meril, povezanih s posameznim kandidatom, ki do kandidatke niso diskriminatorni, pretehtajo njemu v korist[21].
Kot je predlagano, direktiva vsebuje v členu 4(3) določbo, s katero se na splošno zahteva, da se prednost da kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Istočasno pa omogoča „objektivno oceno, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom“, da se „pretehta v korist kandidata nasprotnega spola“. Tako je ponujena zahtevana možnost za upoštevanje individualnih razmer.
Priporočilo Odbora za pravne zadeve
Odbor za pravne zadeve je navedeno vprašanje obravnaval na seji 20. junija 2013. Na tej seji je bilo z 11 glasovi za, 6 glasovi proti in s 4 vzdržanimi glasovi[22] odločeno, da se kot primerna pravna podlaga za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, priporoči člen 157(3) PDEU.
S spoštovanjem,
Klaus-Heiner Lehne
- [1] Mnenje 2/00 v zadevi Kartagenski protokol [2001], ZOdl., I-9713, odst. 5; zadeva C-370/07 Komisija proti Svetu [2009], ZOdl. I-8917, odstavki 46-49; mnenje 1/08 v zadevi Splošni sporazum o trgovini s storitvami [2009] ZOdl., I-11129, odst. 110.
- [2] Zadeva C-403/05 Parlament proti Komisiji [2007], ZOdl., str. I-9045, točka 49, in navedena sodna praksa.
- [3] Glej najnovejšo zadevo C-411/06 Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., I-7585.
- [4] COM(2012)0614, obrazložitveni memorandum, str. 9.
- [5] SWD(2012)0348, str. 24. V zvezi s tem Komisija ne izključuje možnosti, da uporabi člen 50(1) PDEU, ki je bil pravna podlaga za sprejemanje ukrepov za dosego notranjega trga pri pravu gospodarskih družb, kot dodatne podlage za dopolnitev člena 157(3) PDEU.
- [6] Člen 2 predloga opredeljuje neizvršnega direktorja kot katerega koli člana enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, razen izvršnega direktorja, in katerega koli člana nadzornega sveta v dvotirnem sistemu upravljanja (člen 2, točka 5), medtem ko je izvršni direktor opredeljen kot kateri koli član enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, ki je zadolžen za vsakodnevno vodenje družbe, in kateri koli član uprave v dvotirnem sistemu upravljanja (člen 2, točka 4).
- [7] COM(2012)0614, obrazložitveni memorandum, str. 11.
- [8] Zadeva 66/85 Lawrie-Blum [1986] ZOdl. 2121, odstavka 16 in 17; Zadeva C-176/96 Lehtonen and Castors Braine [2000] ZOdl.-2681, odstavek 45; Zadeva C-138/02 Collins [2004] ZOdl. I-2703, odstavek 26; Zadeva C-456/02 Trojani [2004] ZOdl. I-7573, odstavek 15; Zadeva C-392/05 Alevizos [2007] ZOdl. I-03505, odstavek 67; Zadeva C-166/06 Sari Kiiski v Tampereen kaupunki [2007] ZOdl. I-07643, odstavek 25; Zadeva C-94/07 Andrea Raccanelli v Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV [2008] I-05939, odstavek 33.
- [9] Zadeva 53/81 Levin [1982] ZOdl.1035, odstavek 16; Zadeva 344/87 Bettray [1989] ZOdl.1621, odstavka 15 in 16; Zadeva C-188/00 Kurz [2002] ZOdl. I-10691, odstavek 32 in Trojani, odstavek16.
- [10] [2010] ZOdl. I-11405.
- [11] Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 1).
- [12] Danosa v LKB Līzings SIA, ibid., odstavek 51.
- [13] Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, 14.2.1976, str. 40).
- [14] Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (UL L 359, 19.12.1986, str. 56).
- [15] Danosa v LKB Līzings SIA, ibid., odstavek 70.
- [16] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
- [17] UL L 180, 15.07.10, str. 1.
- [18] Zadeva C-42/97 Parlament proti Svetu [1999] ZOdl. I-868, odstavki 39–40; Zadeva C-36/98 Španija proti Svetu [2001] ZOdl. I-779, odstavek 59; Zadeva C-211/01 Komisija proti Svetu [2003] ZOdl. I-8913, odstavek 39.
- [19] Zadeva C-165/87 Komisija proti Svetu [1988] ZOdl. 5545, odstavek 11; Zadeva C-178/03 Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2006], ZOdl. I-107, odstavki 43–56.
- [20] Zadeva C-476/99 Lommers [2002] ZOdl. I-2891, odstavki 31–50; Zadeva C-366/99 Griesmar [2001] ZOdl. I-9383, odstavki 62–67.
- [21] Zadeva C-409/95 Marschall [1997] ZOdl.: I-6363, odstavki 21–35; Zadeva C-158/97 Badeck and Others [2000] ZOdl. I-1875, odstavki 13–67; Zadeva C-407/98 Abrahamsson and Anderson [2000] ZOdl. I-5539, odstavki 39–65.
- [22] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik, ki je nadomeščal stalnega poročevalca), Evelyn Regner (podpredsednica), Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Françoise Castex (podpredsednica), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Luigi Berlinguer, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Eva Lichtenberger, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Dimitar Stoyanov, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka in Frédérique Ries (v skladu s členom 187(2)).
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (27.9.2013)
za Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
(COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD))
Pripravljavec mnenja: Olle Schmidt
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Cilj politike EU za enakost spolov, da se ustvari enak dostop za moške in ženske do vodilnih in vplivnih mest, je za Unijo pomemben izziv. Pripravljavec mnenja se strinja, da mora EU za uresničitev tega cilja sprejeti odločne zakonodajne ukrepe.
Zato v celoti podpira cilje Komisije v okviru direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Vendar predlog ni dovolj širok, kar zadeva področje uporabe in ukrepe.
V primerjavi z drugimi sektorju v EU je delež žensk v upravnih odborih družb v finančnem sektorju višji. Kljub temu ženske v tretjini upravnih odborov v tem sektorju sploh niso zastopane.
Pripravljavec mnenja podpira izbrani poudarek na družbah, ki kotirajo na borzi. Vendar bi morala Komisija dve leti po izvajanju te direktive preučiti možnost, da se področje uporabe razširi na družbe, ki ne kotirajo na borzi in presegajo prag za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja.
Razširjeno področje uporabe: institucije EU in Evropska centralna banka
Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba direktivo razširiti, tako da bi se nanašala na institucije in agencije EU, tudi na Evropsko centralno banko (ECB). V izvršilnem odboru, svetu in razširjenem svetu ECB ženske sploh niso zastopane, kar je zelo problematično in potrjuje, da gre za sistematično napako pri postopku imenovanja na najvišje vodstvene položaje v Uniji. Države članice so odgovorne za spodbujanje žensk k zasedanju teh najvišjih položajev.
Institucije EU morajo biti zgled, kar zadeva uravnoteženo zastopanost spolov, ne pa potrjevati stereotip o nasprotnem, in sicer tako da določijo standarde za zasebni sektor in izboljšajo verodostojnost EU. Zato bi bilo treba načela te direktive vključiti v pravila, ki se nanašajo na notranje kadrovske postopke institucij EU.
Pot naprej: pravilo „upoštevaj ali pojasni“
Pripravljavec mnenja se ne strinja z zavezujočim ciljem v zvezi s spoloma, ki ga predlaga Komisija, saj je bistveno, da se prepreči poseganje v lastninske pravice delničarjev in njihovo svobodo do izbora predstavnikov v upravnih odborih družb. Poleg tega močno dvomi, da bo prišlo do učinkov prelivanja od večje zastopanosti žensk med neizvršnimi direktorji na izvršne in vodstvene položaje, kakor pričakuje Komisija.
Pomanjkanje empiričnih raziskav v podporo takemu razmišljanju in izkušnje Norveške z obveznimi kvotami med direktorji v upravnih odborih kažejo, da je takšno razmišljanje zgrešeno. Fiksno zastavljene kvote ne spremenijo bistveno stanja v zvezi z neuravnoteženo zastopanostjo spolov.
Zato želi pripravljavec mnenja poudariti, da je treba pozornost preusmeriti na povečanje števila žensk na vseh vodstvenih ravneh, da se doseže boljša zastopanost spolov v poznejši fazi na izvršnih položajih in položajih v upravnih odborih („pristop od spodaj navzgor“).
Zato predlaga obliko modela „upoštevaj ali pojasni“, podobno kot ga imajo v danski zakonodaji, v skladu s katerim morajo družbe določiti posamezne cilje za uravnoteženo zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji in na vseh vodstvenih ravneh v družbi, pri tem pa se upoštevajo posebne značilnosti podružnic in družb. Družbe bi morale tudi obvezno oblikovati politiko spolov za spodbujanje dejavnih ukrepov v korist zagotavljanja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v družbah.
Družbe bi morale javno razkrivati, da izpolnjujejo zahteve, in sicer: status uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih in na vodstvenih ravneh, njihovo razmerje do posebnih ciljev v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, politiko spolov, in ukrepe, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti za doseganje teh ciljev. Te informacije se navedejo v letnih poročilih in objavijo na spletnem mestu družb, na katere se nanaša ta direktiva.
Zgolj imenovanje nekaj dodatnih neizvršnih direktoric v teh družbah še ni dovolj. Model „upoštevaj ali pojasni“ zagotavlja, da bodo delničarji in direktorji zadevnih družb vplivali na njihovo notranjo politiko in kulturo, tako da se bodo v večji meri odpravile ovire, na katere ženske naletijo pri vzpenjanju po hierarhični lestvici gospodarskih družb.
Za družbe, ki ne bi upoštevale postopkov za določanje posameznih ciljev in politike spolov, bi bilo treba uporabiti sankcije v obliki upravnih kazni. Vendar družbam teh upravnih kazni ne bi smeli naložiti za to, ker niso dosegle samostojno zastavljenih ciljev v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, saj bi jih lahko to odvrnilo od tega, da si zastavijo ambiciozne cilje.
Večja preglednost pri zaposlovanju v upravnih odborih
Pripravljavec mnenja pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje formaliziranega in preglednejšega imenovanja direktorjev v upravnih odborih gospodarskih družb. Vendar obrnjeno dokazno breme, pri katerem morajo družbe v primerih pritožb neuspešnih kandidatov dokazovati pravilen izbor, ni sorazmerno. Morebitni pritožniki naj bi bili dovolj zaščiteni z obveznostjo družb, da predložijo merila, na katerih je temeljil izbor, in z veljavnimi protidiskriminacijskimi predpisi.
Politike družb v zvezi s spoloma bodo s pravilom „upoštevaj ali pojasni“ zaradi obveznosti poročanja o uravnoteženi zastopanosti spolov, ki jo je predlagal pripravljavec mnenja, za vlagatelje, morebitne iskalce zaposlitve in splošno javnost bolj pregledne
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov, naj kot pristojna odbora v svoje poročilo vključita naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. |
(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Institucije in agencije EU bi morale biti zgled in zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov. Načela iz te direktive bi bilo treba vključiti v pravila o notranjih kadrovskih postopkih Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter vseh institucij in agencij EU, tudi Evropske centralne banke. V vseh institucijah EU je treba oblikovati učinkovitejše politike spolov, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje različnih institucij EU. Institucije v ta namen zagotovijo, da se doseže uravnotežena zastopanost spolov pri zaposlovanju na visokih vodstvenih položajih, vključno z generalnimi direktorji, direktorji in vodji enot. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6b) Ker so zelo prepoznavne, bi morale biti institucije in agencije EU zgled za izvajanje politik za bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških. Zaradi boljše zastopanosti državljanov je treba posebno pozornost nameniti politikam zaposlovanja na višjih položajih. Za vsako imenovanje na vodstvene položaje je treba predložiti seznam kandidatov, ki upošteva enakost moških in žensk. Institucije in agencije EU morajo najkasneje do 31. decembra 2018 v letnem poročilu poročati o svojih s tem povezanih prizadevanjih. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 6 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6c) Bistveno je, da se v vodstvu Komisije, ki je izvršilni organ EU, zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, da bodo evropski državljani bolje zastopani. Zato se države članice poziva, naj za vsako mesto v kolegiju komisarjev imenujejo kandidata in kandidatko, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v kolegiju Komisije. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6d) Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), in evropski nadzorni organi bi morali spoštovati vse vidike enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi spola. Odbore nadzornikov evropskih nadzornih organov bi bilo treba tudi spodbujati, da na javnem posvetovanju v Evropskem parlamentu predstavijo seznam kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov za mesta predsednikov in izvršnih direktorjev. Pri končnem izboru za ta mesta bi morala biti spola uravnoteženo zastopana. Pomembno je tudi to, da sta spola uravnoteženo zastopana v usmerjevalnem odboru in svetovalnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 6 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6e) V nadzornem svetu Evropske centralne banke, vključno z mestoma predsednika in podpredsednika, bi morala biti uravnotežena zastopanost z vidika spola. Države članice, ki so uvedle euro, bi bilo treba spodbujati, da v primeru, ko se sprosti mesto v izvršilnem odboru ECB, za prosto mesto imenujejo dva kandidata, in sicer moškega in žensko. Države članice je treba spodbujati, da na mesto guvernerjev nacionalnih centralnih bank imenujejo ženske, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v Svetu ECB in razširjenem svetu ECB ter splošnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti, razvoja in rasti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če za vodstvene položaje v podjetjih in položaje odločanja še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Dejstvo, da ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba in sodelovanje moških pri družinskih obveznostih sta bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bodo ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bodo želeli. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje varstva za otroke ter možnosti za deljen starševski dopust. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb. |
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na njihovo veliko gospodarsko in družbeno odgovornost pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb in trajnosten gospodarski razvoj. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk in prizna njihov prispevek na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. Države članice bi morale zato uvesti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh ravneh, in sicer s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mreženja in mentorstva. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. |
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. Tako je tudi v nekaterih institucijah in agencijah EU, med njimi v Evropski centralni banki, ki bi morala biti vzor in zastopati vse državljane. Spomniti je treba, da vodje držav in vlad pri imenovanju novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke konec leta 2012 kljub nestrinjanju Evropskega parlamenta niso pristali na upoštevanje vidika enakosti moških in žensk in so tako kršili člen 2 Pogodbe. Tudi v zasebnem sektorju je neuravnotežena zastopanost spolov v organih odločanja občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. Vendar določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj imajo družbe še vedno svobodo izbiranja kandidatov na podlagi kakovosti ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Vendar so številne države dosegle podobne dobre rezultate s prostovoljnimi mehanizmi, ki se opirajo na trdne sisteme socialnega varstva in podpirajo udeležbo žensk v delovni sili. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. |
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, povzročajo odstopanja v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Spola sta v družbah bolj neuravnoteženo zastopana na višjih ravneh. Poleg tega je veliko žensk na visokih vodstvenih položajih zaposlenih na področju človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja in „linijskega upravljanja“ v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta. To je temeljna zahteva, da bi se za ženske dejansko spremenile možnostih za napredovanje na najvišje položaje odločanja. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. |
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih, merilih glede kvalifikacij in imenovanjih za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji, preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju in družbam omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja notranji trg. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb in na višjih vodstvenih ravneh, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih skupnih zahtev za pozitivne ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Imenovanje članov upravnih odborov ter izvršnih in neizvršnih direktorjev odbora mora v celoti ostati posebna pravica in odgovornost delničarjev. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Reduciranje posameznikov na predstavnike različnih skupin v družbi, kot so moški, ženske ali etnične manjšine, je v nasprotju s ciljem zagotavljanja enakih možnosti za vse. Vsakega posameznika je treba obravnavati kot posameznika in zato ne bi smeli z zakonom določati kvot za zastopanje. Upoštevati je treba, da se lahko s posameznimi zavezami družb celoviteje spremenita njihov odnos do žensk in moških ter praksa. Tako lahko družbe tudi sprejmejo ukrepe širše, ne pa zgolj med neizvršnimi direktorji. Zato mora v vseh družbah veljati politika spolov, družbe pa morajo v svojih letnih poročilih pregledno poročati o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih in na vodstvenih ravneh. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 16 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16c) Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki kotirajo na borzi, oblikujejo politiko spolov za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis ustreznih ukrepov, izvedenih v tej družbi, in sicer: imenovanje kandidatk in kandidatov za najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske, kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih pogojev, na primer prožne določbe za starševski dopust in zagotavljanje subvencioniranih storitev za pomoč pri čiščenju in otroškega varstva. Hkrati bi morale te politike vključevati organizacije zaposlenih, da bi koristile ženskam na vseh družbenih ravneh. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. |
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu ustrezno regulirane. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Tudi družbe, ki ne kotirajo na borzi, imajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Zato bi morale biti načeloma vključene v področje uporabe te direktive. Ker pa zastopanost spolov v teh družbah na splošno ni dobro poznana in ker bi morda bile potrebne posamezne določbe, da bi se odrazile njihove posebnosti in razlike znotraj držav članic in med njimi, bi jih bilo treba vključiti pozneje. Komisija bi lahko po temeljiti preučitvi vseh pomembnih vidikov predstavila predlog, ki bi to upošteval. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij. Ta izjema za mala in srednje velika podjetja bi morala veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, in bi se lahko po bodočem predlogu Komisije uporabljala za tiste, ki ne kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. Pomembno je tudi, da organizacije zaposlenih sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik spolov v družbi. Predstavništvo zaposlenih v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, je tudi pozitiven način povečanja raznolikosti z vključitvijo poglavitnih vidikov in dejanskega poznavanja notranjega delovanja družbe. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale imeti dolžnost izvajati ustrezne in učinkovite postopke za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Družbe, ki kotirajo na borzi, bi lahko na primer preučile možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, če je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkreten izbor posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Da bi se pri odločanju o gospodarstvu upoštevali čim bolj raznoliki pogledi in izkušnje, bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da pri zaposlovanju upoštevajo enakost moških in žensk, pa tudi raznolikost pri izobrazbi, starosti, geografskem izvoru, etnični pripadnosti ter izobrazbeni in poklicni poti. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej. |
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
(26) V skladu s to sodno prakso bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da izberejo najbolj kvalificirane kandidate za neizvršne direktorje na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi lahko dali kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne spoštujejo poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter da zlasti pojasnijo, katere ukrepe bodo izvedle, da bi zagotovile uravnoteženo zastopanost spolov. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
(27) Metode zaposlovanja, izbora in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta direktiva spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, hkrati pa vztrajati na cilju, da se poveča udeležba nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča raznolikost izbirnih postopkov za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izbirajo kandidate na podlagi kvalifikacij ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, če je mogoče, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire. |
črtano |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). |
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), objavo odločb o naloženi upravni kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve ter znesku naložene kazni. Sankcije se uporabljajo v primeru družb, ki kotirajo na borzi in ne izpolnjujejo postopkov, predvidenih za imenovanje ali izbor neizvršnega direktorja iz člena 4(1) ali obveznosti razkritja, kakor so opredeljene v členu 5 te direktive. Vendar primeri, ko družbe ne izpolnjujejo količinskega cilja iz člena 4(1) ne veljajo za kršitev te direktive in ne bi smeli privesti do uporabe režima sankcioniranja. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. |
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določajo člen 5(1), člen 5(1a) in člen 5(2) te direktive, pa morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih politikah na tem področju. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na ustrezen in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Nadalje bi morale družbe, ki ne izpolnjujejo pogojev, utemeljiti, zakaj ne izvajajo ustreznih mehanizmov, in navesti, katere konkretne ukrepe je treba sprejeti, da bi uresničili cilj izboljšanja ravnotežja med spoloma. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Uvodna izjava 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj iz člena 4(1) najpozneje do 1. januarja 2040. Komisija bi morala oceniti, ali ukrepi držav članic zadostujejo za doseganje želenih rezultatov, in odločiti, ali je mogoče ustrezne člene te direktive opustiti, da se prepreči navzkrižje z nacionalnimi ukrepi. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja prožen okvir ter dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Uvodna izjava 38 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(38a) Da se zagotovi, da države članice v celoti izvajajo cilje v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov iz te direktive in so ti vključeni v posamezne politike ustreznih družb ter da se preveri pričakovani učinek prelivanja te direktive, predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo. V poročilu se tudi ovrednotijo pozitivne in negativne posledice morebitne razširitve področja uporabe ciljev z zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov na družbe, ki ne kotirajo na borzi, in ponovno oceni potreba po uvedbi pravno zavezujočih ciljev na ravni EU. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. |
(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da jih učinkovito seznanijo s pomenom direktive ter njenim prenosom in izvajanjem. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, izbora ali imenovanj in tako zagotovijo, da izbor neizvršnih direktorjev temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri postopkih zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev lahko prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevne družbe, ki kotira na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izborom kandidatov. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. |
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljil izbor. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. |
7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določata člen 5(1) in člen 5(2) te direktive, morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih zavezah na tem področju. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze so namenjene doseganju oprijemljivega napredka pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola v upravi ne dosega ene tretjine, oblikujejo politiko spolov za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola na izvršni in neizvršni ravni v družbi. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o: |
|
|
a) zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, |
|
|
b) predstavitvi in razčlembi posebnih ukrepov, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) ter odstavka 1 in 1a tega člena, |
|
|
c) posebnih ukrepih, načrtovanih za naslednje leto, |
|
|
d) napredku v zvezi s cilji iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena. |
|
|
Družbe, ki kotirajo na borzi, objavijo te informacije na ustrezen in dostopen način na svoji spletni strani. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 in 1a tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. |
1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Države članice poročajo Komisiji o sankcijah, ki se uporabljajo, da bi se določbe te direktive spoštovale. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: |
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj naslednje ukrepe: |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) objavo odločbe o naložitvi upravne kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve [in znesku naložene kazni]; |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1). |
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členoma 5(1) in 5(1a). |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice, predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) in 5(1) za družbe, ki kotirajo na borzi. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov družb, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja iz člena 2. Komisija pretehta izdelavo predloga za razširitev področja uporabe na družbe, ki ne kotirajo na borzi in niso mala in srednje velika podjetja, pri čemer upošteva ves zadeven evropski in mednarodni napredek ter značilnosti in raznoliko naravo teh družb. |
|
|
Če se v poročilu pokaže, da prizadevanja družb niso privedla do znatnega povečanja deleža nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih družb, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, Komisija pretehta izdelavo ustreznih zakonodajnih predlogov za spremembo zahtev iz te direktive, da uvede strožje pravne ukrepe. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b. Komisija predstavi poročilo o tem, kako bi bilo mogoče načela te direktive uporabiti in vključiti v pravila, ki urejajo notranje kadrovske postopke vseh institucij in agencij EU. V ta namen vse institucije in agencije EU predložijo Komisiji najkasneje do 31. decembra 2018 in nato vsako leto poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svoji spletni strani. Temu poročilu je lahko, če je to primerno, priložen zakonodajni predlog, ki bi področje uporabe direktive razširil na vse institucije in agencije EU. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato za družbe, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020 izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3) in (4) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2019 in vsaki dve leti za tem predloži poročili iz odstavka 1a in 1b. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) |
||||
|
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 22.11.2012 |
FEMM 22.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 22.11.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Olle Schmidt 14.1.2013 |
||||
|
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 |
||||
|
Obravnava v odboru |
24.4.2013 |
18.6.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
17.9.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 2 6 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marino Baldini, Jean-Paul Besset, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Arlene McCarthy, Marlene Mizzi, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Fabrizio Bertot, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Mojca Kleva Kekuš, Thomas Mann, Gay Mitchell, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Andreas Schwab, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Nils Torvalds |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Alda Sousa |
||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (11.7.2013)
za Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
(COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD))
Pripravljavka mnenja: Marije Cornelissen
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija je oktobra 2012 podala zakonodajni predlog o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Leto pred tem so imele družbe, ki kotirajo na borzi v EU, še zadnjo priložnost, da same s pravili poskrbijo za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih, ko jih je marca 2012 podpredsednica Komisije Vivian Reding pozvala, naj podpišejo izjavo o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij. Podpisalo jo je samo 24 družb v vsej Evropi. Ker je število žensk na vodilnih položajih v upravnih odborih družb vztrajno nizko in samourejanje očitno ni (bilo) uspešno, da bi se stanje v preteklih desetletjih bistveno izboljšalo, je čas, da se sprejme zakonodajni ukrep.
Področje uporabe: izvršni – neizvršni direktorji
Pripravljavka mnenja predlaga, da se celotna direktiva uporablja za izvršne in neizvršne direktorje. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj imajo družbe še vedno svobodo izbiranja kandidatov na podlagi kakovosti ali drugih ustreznih dejavnikov. Delež ženskih izvršnih direktorjev je še zlasti nizek (10 % leta 2013 v primerjavi s 17 % med neizvršnimi direktorji). Ključni členi direktive o prilagoditvi izbirnega postopka bi se morali zato uporabljati za vse direktorje.
Raznolikost postopkov
V predlogu Komisije je poudarek na posebnemu načinu izbire kandidatov za mesta v upravnih odborih. Ta bi moral biti pregleden, nevtralen in temeljiti na kvalifikacijah posameznikov. Vendar pa način izbire ali imenovanja članov upravnih odborov ni vedno enak izbirnemu postopku za običajne uslužbence. V nekaterih državah članicah člane upravnih odborov imenujejo ali izvolijo delavci ali člani sindikatov, kot na primer v nemškem sistemu ureditve soodločanja („Mitbestimmung“). Polega tega posamezne lastnosti niso vedno edino ustrezno merilo. Uravnoteženost različnih znanj, izkušenj, državljanstva ali vidika zastopanosti je lahko pomemben ali celo odločilen dejavnik pri dokončni izbiri direktorjev. Sindikati in podjetja so zahtevali več prožnosti pri načinu imenovanja ali izbire.
Pripravljavka mnenja zato v členu 4(1) predlaga, da se državam članicam in podjetjem dopusti, da prosto prilagajajo svoj izbirni postopek ali postopek imenovanja, ob tem pa se osredotočijo na rezultate. Prilagajanje lahko poteka v različnih oblikah in se lahko uporablja za postopke imenovanja in zaposlovanja ter izbirne postopke, če je njihov cilj vsaj 40-odstotna zastopanost žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.
Poudarek na celotnem postopku zaposlovanja
Predlog Komisije se osredotoča samo na izbiro posameznih kandidatov za položaje v upravnih odborih. Vendar se postopek zaposlovanja članov upravnih odborov ne začne v fazi izbora, temveč v fazi oblikovanja nabora kandidatov za izbor. Če v naboru ni dovolj sposobnih in ustreznih žensk, še vedno ni verjetno, da bo izbrana ženska, tudi če so izbirna merila popolnoma nevtralna glede spola.
Pripravljavka mnenja zato predlaga, da se med obveznosti poročanja za družbe, ki niso izbrale žensk, čeprav so te še vedno nezadostno zastopane, vključi poročanje o izboru, in sicer naj se zahtevajo podatki o številu žensk med izbranimi ter o uporabljenih merilih pri izbiranju kandidatov in o ukrepih, ki jih bodo sprejeli za zagotavljanje ustrezno kvalificiranih in ustreznih kandidatov iz manj zastopanega spola v naslednjem postopku.
Obveznosti poročanja in razlage
Direktiva bi morala biti namenjena tistim družbam, ki se ne trudijo dovolj ali niso dovolj uspešne pri spodbujanju enakosti spolov v svojih upravnih odborih. Pripravljavka mnenja zato želi razlikovati med družbami, ki dobro delajo, in tistimi, ki ne. Vse družbe bodo morale vsako leto v svojih letnih poročilih in pristojnim nacionalnim organom predložiti podatke o zastopanosti spolov v upravnih odborih. Če družba imenuje predstavnika prekomerno zastopanega spola, potem se njena obveznost razkritja, poročanja in razlage, okrepi. Razkriti bo morala sestavo izbora kandidatov po spolu ter razloge in merila za izbor predstavnika prekomerno zastopanega spola, opisati ukrepe za boljšo uravnoteženost spolov pri izboru in povečanje možnosti za imenovanje direktorja izmed pripadnikov nezadostno zastopanega spola v prihodnosti.
Določba o začasni odložitvi uporabe
Komisija se poskuša izogniti vmešavanju v veljavne nacionalne ukrepe za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih. Pripravljavka mnenja predlaga, da se državam članicam še naprej prepusti možnost, da začasno odložijo uporabo nekaterih ključnih členov te direktive. Če država članica meni, da bi lahko s prostovoljnimi ali drugim ukrepi prav tako izpolnila cilje direktive, potem bi morala imeti možnost, da se o tem prepriča. Vseeno pa predlaga okrepitev zaščitnih ukrepov, da bo nacionalna politika enako učinkovita pri doseganju cilja 40-odstotne zastopanosti iz direktive. Zato bi morala biti začasna odložitev odvisna od odobritve Komisije. Če poleg tega vmesni cilj 30-odstotne zastopanosti žensk v upravni odborih ne bo dosežen do leta 2017, bo v tej državi članici direktiva nemudoma začela veljati.
Sankcije in spodbude
Pripravljavka mnenja se strinja s pristopom Komisije, da se državam članicam podeli ključna odgovornost za uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij. Vendar je treba uvesti dodatne spodbude. Države članice bi morale imeti možnost nagraditi družbe, da bi uporabile cilj 40 % kot merilo pri dodeljevanju javnih naročil. Poleg tega bi morale biti institucije EU vzor, ko bi dodeljevale naročila zgolj družbam, ki so izpolnile cilje 40 %. Skladnost z direktivo (ki je ne smemo zamenjevati s končnim ciljem) bi morala biti pogoj za prejemanje sredstev EU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Naslov 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predlog |
Predlog |
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
|
o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih |
o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in velikih javnih podjetij ter s tem povezanih ukrepih |
|
(Besedilo velja za EGP) |
(Besedilo velja za EGP) |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 157(3) Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 8, in 157(3) in (4) Pogodbe, |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju člena 4 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba vzpostaviti uravnoteženost po spolu pri odločanju na vseh ravneh v družbi in hkrati poskrbeti za odpravo razlik med spoloma pri plačilu, saj slednje pomembno prispevajo k feminizaciji revščine. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Pri notranji kadrovski politiki bi morale institucije in agencije EU zagotavljati skladnost z načelom enakosti spolov, zlasti z zagotavljanjem z vidika spola uravnoteženega odločanja na vseh ravneh znotraj svojih organov. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva za uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu. Precej je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar med drugim kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, na podlagi katerih bi moški in ženske lahko usklajevali poklicno in družinsko življenje, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb. |
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se okrepi uspešnost vodstvene skupine in izboljša kakovost odločanja, ker vključuje bolj uravnotežen razpon mnenj. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi zato moralo pozitivno vplivati na uspešnost poslovanja zadevnih družb. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato bi večji delež žensk v upravnih odborih družb moral imeti pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. Države članice bi si zato morale izmenjevati informacije in dobro prakso za doseganje boljših rezultatov s sprejemanjem ukrepov za spodbujanje enakosti spolov. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. |
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da se kandidati ocenjujejo objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o zaposlovanju, izbirnih postopkih in postopkih imenovanja ter merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, zahteva, da razpise za prosta delovna mesta ter izbirne postopke in postopke zaposlovanja in imenovanja prilagodijo, ker se je izkazalo, da je to potrebno za uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji. Ukrep na ravni EU je poglavitno orodje, da se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, v upravnih odborih družb in na vseh vodstvenih ravneh v podjetju bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se okrepila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela in povečala konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi, vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati le za neizvršne direktorje, da bi se brez prevelikega poseganja v vsakodnevno vodenje družb zagotovila bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških v upravnih odborih. Ker neizvršni direktorji opravljajo nadzorne naloge, je laže najti usposobljene kandidate zunaj družbe in v veliki meri tudi zunaj posameznega sektorja, v katerem je družba dejavna – ta vidik je pomemben za gospodarske sektorje, v katerih so predstavniki določenega spola med delavci še zlasti premalo zastopani. |
(20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse direktorje. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Te družbe in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale prilagoditi svoje izbirne postopke, razpise za delovna mesta ter postopke zaposlovanja in imenovanja, da bi najpozneje 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej. |
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v večjih javnih podjetjih v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji doseči že prej. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji. |
(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, in večjim javnim podjetjem ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na več kot polovico mest v upravnem odboru, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s štirimi, petimi ali šestimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi direktorji. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
(26) Države članice bi morale v skladu s členom 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in, kjer je primerno, v skladu z ustrezno sodno prakso zagotoviti preglednost izbirnih postopkov, razpisov za prosta delovna mesta ter postopkov zaposlovanja in imenovanja, obenem pa pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati zasebno življenje, priznano v členih 7 in 8 navedene listine. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če ima ta kandidat vsaj enako kvalifikacijo kot kandidat nasprotnega spola. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne napredujejo pri doseganju poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter zlasti predložijo konkretne načrte za izboljšanje uravnoteženosti spolov v svojih upravnih odborih. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta zakonodajni instrument zato spoštuje različnost izbirnih postopkov in hkrati vztraja pri prilagoditvah teh postopkov za uresničevanje cilja večje udeležbe žensk v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča različne izbirne postopke za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) Kjer predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire. |
(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala zadevna družba ali podjetja dokazati ustreznost izbire. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). |
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), pa tudi prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. |
(32) Ker je odstotek žensk med izvršnimi direktorji še nižji, bi bilo treba oblikovati dodatne spodbude za povečanje števila izvršnih direktoric. Države članice lahko določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da direktorji nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev pod pogojem, da je vsaj eden od izvršnih direktorjev pripadnik nezadostno zastopanega spola. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Uvodna izjava 33 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33) Poleg ukrepov, povezanih z neizvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. |
(33) Poleg spodbud, povezanih z izvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, tudi za nadaljnje zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z bolj uravnoteženo zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020 oz. do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na primeren in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter bi, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Uvodna izjava 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(1)* te direktive najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Komisija bi morala oceniti, ali je bil dosežen zadosten napredek pri uresničevanju ciljev te direktive. Če je napredek v določeni državi članici nezadosten, določbe te direktive v zadevni državi članici samodejno stopijo v veljavo. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. |
(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 2 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; |
(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki se nahaja v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja podjetja (MSP). |
Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja ter mikro podjetja (MSP), vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 4 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
cilji v zvezi z neizvršnimi direktorji |
cilji v zvezi z direktorji |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno z razpisi za prosta delovna mesta, postopki za predizbor, izbor ali imenovanje za vsa mesta direktorjev, da bi navedeni odstotek dosegli najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
|
|
Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, prilagodijo ustrezne faze postopka zaposlovanja, predizbora, izbora ali imenovanja. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe kandidate za mesta v upravnih odborih izbirajo iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu. |
|
|
Če postopek izbora poteka na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, države članice zagotovijo, da take prilagoditve vključujejo uporabo vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice lahko določijo, da je cilj iz tega odstavka izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, če so zastopani v obeh vrstah direktorjev – izvršnih in neizvršnih. Število, ki je potrebno za uresničitev tega tretjinskega cilja, je število, ki je najbližje tretjinskemu deležu. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže 40 odstotkom, vendar ne presega 49 odstotkov. |
2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je vsaj 40 odstotkov. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 23(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da ima pri zaposlovanju, izbiri in imenovanju direktorjev prednost strokovno usposobljen kandidat nezadostno zastopanega spola, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. V ta namen morajo biti merila izbire predvsem jasna, pregledna in nediskriminacijska. |
|
|
Pri izbirnem postopku na podlagi sposobnosti se da prednost kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti ali poklicnih izkušenj. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. |
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja neuspešnemu kandidatu razkrijejo število in spol kandidatov v izboru, pri čemer se spoštuje njihova anonimnost v skladu s pravom EU o varstvu podatkov, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4 a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izbiro kandidatov. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3. |
5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja lahko dokažejo, da je njihov postopek imenovanja potekal skladno s pravilom iz odstavka 3, zlasti v primerih, ko neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, in da niso kršila pravila iz odstavka 3. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu s postopki iz člena 4 sprejmejo nadaljnje posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji. |
|
|
Cilj takih zavez je doseči opazen napredek pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti spolov najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, da, če je primerno, v letnih poročilih od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o doseženem napredku ter o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter, če je primerno, o spolu vseh imenovanih direktorjev v referenčnem obdobju ter da te informacije navedejo v svojih letnih poročilih in na ustrezen in javno dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ali večje javno podjetje ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela(-o) v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela(-o) ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje tega dela ni mišljeno kot črtanje besedila, temveč kot reorganizacija direktive. Ta del je zdaj vstavljen kot ločen člen 8a (novo). To je bilo narejeno za razširitev pristojnosti organa za enakost. | |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: |
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne, progresivne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) upravne kazni; |
(a) zgodnje opozorilo, ki mu sledijo progresivne upravne kazni; |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. |
Obrazložitev | |
Pojasniti bi bilo treba, da imajo države članice veliko različnih možnosti pri določanju verodostojnega sistema sankcij na nacionalni ravni. | |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2 c. Države članice poročajo o sankcijah, uvedenih zaradi skladnosti z določbami te direktive. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. |
Države članice se spodbujajo k uvedbi in ohranitvi določb, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite, da bi se dosegel cilj iz člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zagotovila bolj uravnotežena zastopanost moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar morajo biti te določbe usmerjene k cilju te direktive in ne smejo presegati tega, kar je potrebno za dosego tega cilja, ali povzročati neupravičene diskriminacije. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij ali države članice, v katerih veljajo na primer samourejevalni ukrepi za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali večjih javnih podjetij oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) in izvajanja člena 5(1), če ocena Evropske komisije kaže, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(7) najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma najpozneje do 1. januarja 2018 za javna podjetja. Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. |
Obrazložitev | |
Tudi samoregulativni ukrepi (npr. kodeksi upravljanja družb), ki so se izkazali za učinkovite, bi morali zadoščati za oprostitev postopkovnih zahtev. | |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8a |
|
|
Organ za spodbujanje enakosti |
|
|
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)1, pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
|
|
__________________ |
|
|
1 UL L 204, 26.7.2006, str. 23. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1). |
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja sprejela v skladu s členom 5(1). |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato objavi posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji večjih javnih podjetij najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija prvo tako poročilo objavi 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Če družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe oz. javna podjetja uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z zaposlovanjem, izbiro in imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in evropskimi socialnimi partnerji zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. |
črtano |
POSTOPEK
|
Naslov |
Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) |
||||
|
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 22.11.2012 |
FEMM 22.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 22.11.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Marije Cornelissen 12.12.2012 |
||||
|
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 |
||||
|
Obravnava v odboru |
23.4.2013 |
19.6.2013 |
8.7.2013 |
|
|
|
Datum sprejetja |
9.7.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 5 4 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Roberta Angelilli, Jan Kozłowski, Ria Oomen-Ruijten, Gabriele Zimmer |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Anneli Jäätteenmäki, Jacek Włosowicz |
||||
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (4.6.2013)
za Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
(COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD))
Pripravljavka mnenja: Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova)
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog je namenjen spodbujanju enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu, zlasti za družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu s členom 3(3) PEU in izkoriščanju sedanjega sposobnega kadra za bolj enako zastopanost spolov v upravnih odborih družb, s čimer bo prispeval k pravilnemu delovanju notranjega trga ter doseganju ciljev Unije iz strategije Evropa 2020 in cilja o povečanju stopnje zaposlenosti žensk na 75 % do leta 2020.
Pripravljavka mnenja podpira cilje iz predloga. Zlasti pozdravlja izbiro direktive kot orodja za uvedbo harmoniziranega pravnega sistema v Uniji in doseganje večje pravne varnosti, da se zmanjšajo upravne obremenitve, ki nastanejo, ker države članice različno uporabljajo in izvajajo načela enakosti spolov v upravnih odborih.
Spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi je eden glavnih ciljev EU, kakor je razvidno iz Pogodb (člen 3(3) PEU ter člena 8 in 157 PDEU) ter iz Listine o temeljnih pravicah (člen 23). Institucije EU si na različne načine prizadevajo spodbujati enakost spolov pri odločanju v gospodarstvu. Komisija je leta 2010 enakost pri odločanju opredelila kot eno prednostnih nalog Listine žensk (COM(2010)0078) in Strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491). Podpredsednica Komisije Viviane Reding je marca leta 2011 pozvala k podpisu Izjave o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij, s katero je družbe, ki kotirajo na borzi, pozvala, naj se prostovoljno zavežejo k povečanju deleža žensk v upravnih odborih družb na 40 % do leta 2020. Izjavo je bilo mogoče podpisati eno leto, podpisalo pa jo je le 24 družb.
Kljub prizadevanjem sta pri vodenju gospodarskih družb spola še vedno neuravnoteženo zastopana. Po podatkih Komisije ženske zasedajo 15,8 % mest v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi. Razmere se popravljajo počasi, in sicer se ta delež letno povečuje le za 0,6 %. Rezultati se v različnih državah članicah razlikujejo.
Predlog Komisije podpirajo vsi komisarji z gospodarskega področja: podpredsednik Antonio Tajani (Industrija in podjetništvo), podpredsednik Joaquin Almunia (Konkurenca), Podpredsednik Olli Rehn (Ekonomske in monetarne zadeve), komisar Michel Barnier (Notranji trg in storitve) in komisar László Andor (Zaposlovanje in socialne zadeve), pa tudi podpredsednica Viviane Reding.
Pripravljavka mnenja je opredelila številna področja, ki so poglavitnega pomena za njen odbor, in se pri tem še dodatno osredotočila zlasti na delovanje notranjega trga, pravno varnost za družbe in upoštevanje želja potrošnikov pri odločanju v družbah. Ustrezno pozornost je namenila negotovim gospodarskim razmeram v EU in temu, kako lahko ta predlog pozitivno prispeva k doseganju finančne stabilnosti in dolgoročne gospodarske rasti.
Po podatkih Komisije ženske sprejmejo približno 70 % vseh potrošniških odločitev. Zato lahko več žensk na vodstvenih položajih zagotovi širši vpogled v ekonomsko vedenje in izbiro potrošnikov. S proizvodi in storitvami, ki bolje ustrezajo potrebam in željam potrošnikov, se lahko poveča prodaja.
Poglavitni element je tudi zagotavljanje pravne varnosti za družbe, ki poslujejo v več kot eni državi članici. Pravila o napredku na področju enakosti spolov v upravnih odborih družb se v Uniji zaenkrat razlikujejo. Te razlike lahko negativno vplivajo na delovanje enotnega trga. Družbe, ki čezmejno poslujejo, potrebujejo usklajen in zanesljiv pravni okvir, da bodo lahko v celoti izkoristile dostop do enotnega trga in dosegle zadovoljive ekonomske rezultate.
Številne kvalitativne študije so v zvezi s sedanjimi gospodarskimi razmerami pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Zato pri povečanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, v Uniji ne gre zgolj za izpolnjevanje načela enakosti spolov in nediskriminacije, temveč lahko to pozitivno vpliva na organizacijsko in finančno uspešnost teh družb.
Pripravljavka mnenja meni, da se zaradi staranja prebivalstva v EU utegnejo upočasniti gospodarski razvoj in okrevanje finančnih struktur ter zmanjšati zmogljivost razpoložljivega človeškega kapitala, če se ne bo uporabil potencial polovice evropskega prebivalstva za mesta v upravnih odborih družb.
S svojimi predlogi sprememb poziva države članice, naj s spodbudami družbam pomagajo doseči napredek pri spoštovanju načela enakosti spolov v upravnih odborih gospodarskih družb, olajševanju dostopa žensk do poslovnih mrež in oblikovanju kadrovske politike, ki podpira dotok sposobnih žensk, ter poročati o tem napredku.
Predlagane spremembe so uravnotežene in s krepitvijo omenjenih vidikov potrjujejo izvirno besedilo. Z njihovo vključitvijo se bo povečala pravna varnost predloga in se bodo okrepila poglavitna načela enakosti spolov, s čimer se bo zagotovila skladnost s členom 23 Listine o temeljnih pravicah ter členoma 8 in 157 PDEU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Po podatkih Komisije1 ženske sprejmejo večino potrošniških odločitev. Boljša zastopanost žensk v odborih družb bi tem družbam omogočila širše razumevanje potreb in ekonomskega vedenja potrošnikov, zato bi lahko ponudile blago in storitve, skladnejše s povpraševanjem potrošnikov. |
|
|
________________________ |
|
|
1 Evropska komisija GD za pravosodje „Women in economic decision-making in the EU: A Europe 2020 initiative 2012“ |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6b) Institucije in agencije EU bi morale biti zgled in izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov. Načela iz te direktive bi bilo treba vključiti v pravila o notranjih kadrovskih postopkih Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter vseh institucij in agencij EU, tudi Evropske centralne banke. V vseh institucijah EU je treba razviti učinkovitejše politike spolov, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje različnih institucij EU. Institucije bi zato morale zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlovanju na visoke vodstvene položaje, vključno na položaje generalnih direktorjev, direktorjev in vodij enot. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 6 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6c) Bistveno je, da se v vodstvu Komisije, ki je izvršilni organ EU, zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, da bodo evropski državljani bolje zastopani. Zato se države članice poziva, naj za vsako mesto v kolegiju komisarjev imenujejo kandidata in kandidatko, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v kolegiju Komisije. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 6 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6d) Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), in evropski nadzorni organi bi morali spoštovati vse vidike enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi spola. Odbore nadzornikov evropskih nadzornih organov bi bilo treba tudi spodbujati, da na javnem posvetovanju v Evropskem parlamentu predstavijo seznam kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov za mesta predsednikov in izvršnih direktorjev. Pri končni izbiri za ta mesta bi morala biti spola uravnoteženo zastopana. Pomembno je tudi to, da sta spola uravnoteženo zastopana v usmerjevalnem odboru in svetovalnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6e) V nadzornem svetu Evropske centralne banke, vključno z mestoma predsednika in podpredsednika, bi morala biti uravnotežena zastopanost z vidika spola. Države članice, ki so uvedle euro, bi bilo treba spodbujati, da v primeru, ko se sprosti mesto v Izvršilnem odboru ECB, za prosto mesto imenujejo dva kandidata, in sicer moškega in žensko. Države članice bi bilo treba spodbujati, da na mesto guvernerja nacionalne centralne banke imenujejo ženske, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v Svetu ECB in Razširjenem svetu ECB ter splošnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb.
|
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na organizacijsko in finančno uspešnost zadevnih družb. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima bolj reprezentativen delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. |
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, so ženske še vedno zelo slabo zastopane v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, čeprav nekatere institucije in agencije EU, kot je Evropska centralna banka, tudi zelo očitno kažejo problematično neuravnoteženost pri zastopanosti spolov. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami bi se lahko še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. Zato bi bilo treba države članice spodbujati k izmenjavi informacij in širjenju dobre prakse, tudi o dosežkih družb z uravnoteženo zastopanostjo spolov v sestavi upravnih odborov.
|
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do ravnotežja med spoloma z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnih urnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do dnevnega varstva. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. |
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno izvrševanje določb iz direktive ne bi smelo biti odvisno od različnih načinov izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore evropskih družb. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Eden od glavnih dejavnikov pravilnega izvajanja direktive je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale ne glede na njihov spol. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12b) Glede na staranje prebivalstva v EU in pomanjkanja usposobljenosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice evropskega prebivalstva za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita proces in sama kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto ter objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. |
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu ustrezno regulirane. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Tudi družbe, ki ne kotirajo na borzi, imajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Zato bi se jih načeloma lahko vključilo v področje uporabe te direktive. Ker pa zastopanost spolov v teh družbah splošno ni dobro poznana in bi morda bile potrebne posebne določbe, da bi se odrazile njihove posebnosti in razlike znotraj držav članic ter med njimi, bi jih bilo treba vključiti pozneje. Komisija bi morala temeljito preučiti vse ustrezne vidike, poudarjene zgoraj, in predstaviti predlog, ki bi jih upošteval. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij. Izjema glede MSP bi morala veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, in tiste, ki ne. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale sprejeti ustrezne postopke za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto ter primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na razpisu za prijave za prosto delovno mesto in primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na primeren in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, bi morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer upošteva gospodarske in pravne okvire držav članic, družbam pa omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto in primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna in nevtralno formulirana merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
3. Države članice bi lahko za dosego cilja iz odstavka 1 spodbujale, da bi imel pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne bi pretehtala v korist kandidata nasprotnega spola. |
|
|
Merila, ki se uporabijo pri izbiri iz prvega pododstavka, so jasna, pregledna in nediskriminatorna. Določijo se vnaprej in so na voljo vsakemu kandidatu. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Države članice v svoji zakonodaji določijo ustrezno fazo postopka izbire neizvršnih direktorjev za namene najučinkovitejšega uresničevanja ciljev iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Če se izbira iz odstavka 3 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, družbe zagotovijo, da imajo glasujoči ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja zahtev iz te direktive. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. |
črtano |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Upravni odbor mora ne glede na njegovo članstvo in na to, kako je organiziran, še vedno delovati kot kolegij in kolektivno zastopati vse zainteresirane strani. Vedno mora delovati v interesu gospodarske družbe. Pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnem odboru in zagotoviti enako zastopanost obeh spolov, tako da se bodo uspešno zastopali interesi zainteresiranih strani in se bo zajela splošna struktura potrošnikov. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo v letnem poročilu in na svoji spletni strani. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice bi morale oblikovati ustrezne spodbude, s katerimi bi družbe spodbudile k doseganju napredka pri zagotavljanju spoštovanja načel enakosti spolov v njihovih upravnih odborih in k poročanju o tem napredku; s tem bi imele zainteresirane strani večjo možnost, da poiščejo dobro kvalificirane kandidatke in spodbudijo izmenjavo informacij in najboljše prakse, ženske bi lažje dostopale do pomembnih poslovnih mrež za razvoj podjetij in bi se oblikovala kadrovska politika, ki bi podpirala dotok sposobnih žensk in zagotavljala, da ne bi bilo razlikovanja po spolu. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1). |
(b) razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1). Ugotovitev ničnosti ali razveljavitev imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja ne bi smela vplivati na veljavnost odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
Država članica, ki je že pred začetkom veljavnosti te direktive poskušala doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških med neizvršnimi direktorji ali na splošno med direktorji (izvršnimi in neizvršnimi) družb, ki kotirajo na borzi, lahko prekine izvajanje členov 4, 5 in 6 te direktive v povezavi z družbami, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, če meni, da bo slabše zastopani spol povprečno dosegel vsaj 40-odstotno zastopanost na neizvršnih mestih ali zasedal eno tretjino mest direktorjev na splošno (izvršnih in neizvršnih) v takšnih družbah najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. |
|
|
Država članica, za katero velja ta odstavek, o tem uradno obvesti Komisijo. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) |
||||
|
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 22.11.2012 |
FEMM 22.11.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 22.11.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova) 18.12.2012 |
||||
|
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 |
||||
|
Obravnava v odboru |
21.3.2013 |
11.4.2013 |
29.5.2013 |
|
|
|
Datum sprejetja |
30.5.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 3 3 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Claudette Abela Baldacchino, Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Preslav Borissov, Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Catherine Stihler, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Barbara Weiler |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jürgen Creutzmann, Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Roberta Metsola, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Sabine Verheyen, Josef Weidenholzer |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
14.11.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 22.11.2012 |
FEMM 22.11.2012 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 22.11.2012 |
EMPL 22.11.2012 |
IMCO 22.11.2012 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Evelyn Regner 18.1.2013 |
Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou) 18.1.2013 |
|
|
|
|
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 |
||||
|
Obravnava v odboru |
9.7.2013 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
14.10.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 9 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Regina Bastos, Edit Bauer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Marielle Gallo, Zita Gurmai, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Klaus-Heiner Lehne, Astrid Lulling, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Elisabeth Morin-Chartier, Angelika Niebler, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Raül Romeva i Rueda, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Marc Tarabella, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Britta Thomsen, Angelika Werthmann, Cecilia Wikström, Marina Yannakoudakis, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Izaskun Bilbao Barandica, Mojca Kleva Kekuš, Eva Lichtenberger, Kartika Tamara Liotard, Doris Pack, Rui Tavares, Corien Wortmann-Kool |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jutta Haug, Karin Kadenbach, Jürgen Klute, Judith A. Merkies, María Muñiz De Urquiza, Eva Ortiz Vilella, Andrés Perelló Rodríguez, Andrej Plenković, Catherine Trautmann |
||||
|
Datum predložitve |
25.10.2013 |
||||