Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba na vseh ravneh v družbi odločati uravnoteženo po spolu in hkrati poskrbeti za odpravo razlik med spoloma pri plačilu, saj te precej prispevajo k feminizaciji revščine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog.

(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov.

(5) (5) Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov, znanja in idej ter tako obogatili raznolikost človeških virov in izboljšali poslovne obete.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30-odstotne zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40-odstotne do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno s kvotami. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011.

(6) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30-odstotne zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40-odstotne do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno z začasno uveljavljenimi kvotami, ki bi sprožile spremembe in hitre reforme glede vztrajnih neenakosti spolov in spolnih stereotipov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Institucije in agencije Unije ter Evropska centralna banka bi morale postaviti zgled, kar zadeva enakost spolov pri odločanju, med drugim tako, da bi določile cilje za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh. Brez odlašanja bi bilo treba uveljaviti stroga pravila za notranje in zunanje postopke zaposlovanja v vseh institucijah in agencijah Unije ter jih spremljati. Posebno pozornost je treba nameniti politikam zaposlovanja na vodstveni ravni. Institucije in agencije Unije bi morale vsako leto objaviti poročilo o svojih prizadevanjih na tem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter gospodarskega razvoja in rasti ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če za vodstvene položaje v družbah in položaje odločanja še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Družbe in podjetja bi morale preučiti možnost vzpostavitve dotoka žensk, usposobljenih za prevzem položajev v upravah in nadzornih svetih, ki bo spodbujal, podpiral in razvijal sposobne ženske na vseh ravneh in skozi celotno poklicno pot.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7b) Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, ki bi moškim in ženskam omogočale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7c) Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Ker ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih to lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba moških pri družinskih obveznostih je bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju spolnih stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bi ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bi to želeli. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi zagotovile izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje otroškega varstva ter možnosti za deljen starševski dopust.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb.

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter zato z namenom boljšega upoštevanja družbenih in potrošniških razmer prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na veliko gospodarsko in družbeno odgovornost tovrstnih družb pozitivno vpliva na gospodarsko uspešnost zadevnih družb. Zato bi bilo treba uvesti in okrepiti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh vodstvenih ravneh.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) Imenovanje žensk v upravne odbore je ovirano zaradi številnih dejavnikov, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s sankcijami, temveč tudi z izobraževalnimi pobudami in spodbudami za pospeševanje dobre prakse. V prvi vrsti je treba v poslovnih šolah in na univerzah bolj ozaveščati o tem, kako enakost spolov koristno prispeva k povečanju konkurenčnosti družb. Poleg tega je treba spodbujati redno menjavanje članov v odborih in uvesti pozitivne ukrepe za spodbujanje in nagrajevanje prizadevanj držav in družb za sprejetje odločnejšega pristopa k tem spremembam v najvišjih organih gospodarskega odločanja na ravni Unije. Nenazadnje pa so davčni sistem in javna naročila primerni instrumenti za spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato naj bi večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitivno vplival na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten.

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, so ženske še vedno veliko premalo zastopane v organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, obenem pa je očitno zelo problematična tudi v nekaterih institucijah in agencijah Unije, kot je Evropska centralna banka. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten, kar jasno kaže na demokratični deficit ter na nepravično in diskriminativno zastopanost žensk in je v nasprotju z načeli Unije o enakih možnostih in enakem obravnavanju spolov pri zaposlovanju in na poklicnem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, kot je Francija, ki si je leto 2017 zastavila kot skrajni rok za doseganje ciljev iz te direktive in je v manj kot dveh letih dosegla cilj 20 %, zastavljen za leto 2014, ali Norveška, ki je v treh letih dosegla cilj 40 %. V obeh primerih so bili rezultati doseženi z zavezujočimi ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do uravnotežene zastopanosti spolov z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do otroškega varstva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih.

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno izvrševanje določb iz direktive ne bi smelo biti odvisno od različnih načinov izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore evropskih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Neuravnotežena zastopanost spolov je večja na višjih ravneh v družbah. Poleg tega veliko žensk na visokih vodstvenih položajih na primer zaseda mesta na področjih človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja ali vertikalne organizacijske strukture v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta v družbah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12b) Eden od glavnih dejavnikov pravilnega izvajanja direktive je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale enakovredno ne glede na njihov spol.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12c) Glede na staranje prebivalstva v Uniji in pomanjkanja znanja in spretnosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice prebivalstva Unije za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita proces in sama kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve.

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da so kandidati ocenjeni objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi preglednega in jasno določenega izbirnega postopka in objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z zavezujočim ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov, izkoreninjenju vztrajnih razlik v plačilu med spoloma in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela, vključno z obstoječim pojavom „steklenega stropa“. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra, tako moških kot žensk. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) Doseganje teh ciljev je bistvenega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva, spodbujanje inovacij in krepitev strokovnih standardov v upravnih odborih družb. Zato je Unija napovedala, da sta enakost na trgu dela in postopoma večja enakost spolov v upravnih odborih družb evropska cilja desetletja na področju enakosti in da bo preučila postopke za povečanje ozaveščenosti o napredku, ki je bil dosežen na tem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se pospešila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela in okrepila konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale oblikovati politiko spolov za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis pomembnih ukrepov, ki se izvajajo v družbi, na primer imenovanje kandidatov ženskega in moškega spola na najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske ter kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih razmer za vse zaposlene, na primer pomoč za starševski dopust in zagotavljanje pomoči pri gospodinjskih opravilih in otroškem varstvu. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane.

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe s sedežem v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi.

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. Države članice pa bi morale uvesti politike za podporo in spodbudo malih in srednjih podjetij, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v upravnih odborih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. V tej direktivi bi bilo treba upoštevati raznolikost izbirnih postopkov v državah članicah in njihovih nacionalnih posebnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale poskusiti do 1. januarja 2020 doseči cilj, da bo med neizvršnimi direktorji najmanj 40 % predstavnikov nezadostno zastopanega spola. Za doseganje tega cilja bi morale tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, predizbirne ali izbirne postopke za imenovanje novih kandidatov na ta mesta izvajati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22a) Cilj 40 % se načeloma nanaša le na dosego splošne zastopanosti obeh spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov in kandidatk v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22b) Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale preučiti možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, če je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej.

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej, v skladu z ustreznimi mehanizmi, ki jih vzpostavijo države članice skladno s to direktivo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23a) Javna podjetja bi morala ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zaradi svoje narave biti zgled zasebnemu sektorju. Zato bi morala Komisija preučiti razmere v državah članicah in oceniti, ali bi lahko kdaj v prihodnje javna podjetja, ki ne sodijo v opredelitev malih ali srednjih podjetij, vključili v področje uporabe te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23b) Komisija bi morala zbrati številčne in druge podatke o zastopanosti spolov v drugih velikih podjetjih, ki ne kotirajo na borzi in so tudi gospodarsko zelo pomembna, in te podatke analizirati. Nato bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi dobili pregled stanja v teh podjetjih v državah članicah ter bi ocenili, ali je treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za vključitev teh podjetij v področje uporabe te direktive enkrat v prihodnje. Komisija bi morala obenem pojasniti možnosti, ki so za to na voljo, saj bodo morda za ta podjetja zaradi nacionalnih posebnosti potrebne posebne ureditve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji.

(24) Kjer upravni odbor sestavljajo samo trije neizvršni direktorji, je matematično nemogoče doseči več kot 40-odstotni delež zastopanosti obeh spolov. Zato bi morali v takšnih primerih člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi neizvršnimi direktorji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, mednarodne izkušnje, multidisciplinarnost, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

(27) Metode zaposlovanja, izbiranja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta direktiva spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, še vedno pa je treba povečati udeležbo nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča raznolikost izbirnih postopkov za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izberejo kandidate na podlagi kvalifikacij ali ustreznih drugih objektivnih dejavnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Kjer predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, na noben način ni vnaprej določen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1).

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s to direktivo, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni, izključitev iz javnih razpisov, delno izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). Države članice bi morale imeti možnost, da poleg sankcij, ki so navedene na neizčrpnem seznamu v tej direktivi, uvedejo še druge sankcije, med drugim prisilno razpustitev zadevne družbe, ki jo v primeru hudih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni.

(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Te družbe pa bi morale v skladu s členom 5 te direktive v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji ter opisati svoje politike na tem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti vključene v letno poročilo družbe in objavljene na ustrezen in lahko dostopen način na njeni spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, bi morale vključevati tudi celovit opis konkretnih ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Poleg tega bi morale družbe, ki niso dosegle ciljev ali izpolnile lastnih zavez, upravičiti svoje razloge za to ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki so jih že sprejele in ki jih nameravajo v prihodnje sprejeti za uresničitev teh ciljev in izpolnitev teh zavez.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, odpravo obstoječih razlik med spoloma pri plačilu in izboljšanje konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi.

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja prožen okvir ter dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati.

(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bodo ustrezno seznanjeni s pomenom, prenosom in izvajanjem te direktive. Kampanje za obveščanje javnosti bi znatno prispevale k ozaveščanju družb, ki ne kotirajo na borzi, in jih spodbujale k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice se spodbujajo, naj si izmenjajo izkušnje in dobre prakse v zvezi s prenosom in izvrševanjem te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Ta direktiva določa učinkovite ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah;

(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki ima sedež v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno z razpisi za prijave na delovno mesto, ter postopke za predizbor, izbor ali imenovanje na način, ki učinkovito prispeva, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da javna podjetja ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe za mesta v upravnih odborih izbirajo najbolj usposobljene kandidate iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu, na podlagi primerjave kvalifikacij, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana, nediskriminatorna in nedvoumna merila. Države članice v primeru volilnega postopka zagotovijo raznoliko zastopanost spolov pri sestavi ožjega seznama kandidatov, ob tem pa zagotovijo, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen.

Države članice za dosego cilja 40 % v skladu s členom 23(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da ima na vseh stopnjah postopkov zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže 40 odstotkom, vendar ne presega 49 odstotkov.

2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je vsaj 40 odstotkov. Če odbor neizvršnih direktorjev sestavljajo samo trije člani, zadošča razmerje ena proti dve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola.

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, neuspešnemu kandidatu razkrijejo vsaj število in spol kandidatov v izboru, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola, pri čemer se spoštuje anonimnost kandidatov v skladu s pravom EU o varstvu podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3.

5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da se dokazovanje o tem, da kršitve odstavka 1 ni bilo, naloži družbam, ki kotirajo na borzi, kadar neuspešni kandidat nezadostno zastopanega spola, ki meni, da je bil oškodovan, ker se zanj niso uporabile določbe iz odstavka 1, na sodišču ali pred drugim pristojnim organom predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola.

Ta odstavek državam članicam ne preprečuje uvedbe pravil dokazovanja, ki so ugodnejša za tožeče stranke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Če se izbira iz odstavka 1 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, delničarjem posredujejo ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja njenih obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani.

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo na svoji spletni strani in v svojem letnem poročilu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, predloži izjavo o razlogih, zakaj ni dosegla teh ciljev ali izpolnila teh zavez, ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. Izjava o razlogih je del informacij iz odstavka 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. V ta namen države članice učinkovito sodelujejo s socialnimi partnerji in civilno družbo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij.

1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s členom 4(1) in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe:

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj naslednje ukrepe:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) izključitev iz javnega razpisa;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab) delna izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga.

Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene spolne diskriminacije ali druge oblike diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo.

Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Oprostitev se samodejno ukine, če ni bilo doseženega zadostnega napredka pri uresničevanju cilja te direktive, kar velja v primeru, da je delež nezadostno zastopanega spola nižji od 30 % do leta 2017 ali, če gre za javna podjetja, do leta 2015.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Komisija predloži do 1. julija 2017 ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) ter 5(1) in (2) za družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov in vodstveni ravni v družbah, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednja podjetja iz člena 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o tem, kako vse institucije in agencije Unije uporabljajo načela iz te direktive ter kako so vključena v pravila, ki urejajo njihove notranje kadrovske postopke. V ta namen vse institucije in agencije Unije najkasneje do 31. decembra 2018 in nato vsako leto Komisiji predložijo poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svoji spletni strani. Temu poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog, ki področje uporabe te direktive razširi na vse institucije in agencije Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti.

4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. Komisija tudi preuči, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive razširiti na javna podjetja, ki ne kotirajo na borzi in niso zajeta v opredelitvi MSP, velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in izvršne direktorje družb, ki kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog.

(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Institucije in agencije EU bi morale biti zgled in zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov. Načela iz te direktive bi bilo treba vključiti v pravila o notranjih kadrovskih postopkih Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter vseh institucij in agencij EU, tudi Evropske centralne banke. V vseh institucijah EU je treba oblikovati učinkovitejše politike spolov, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje različnih institucij EU. Institucije v ta namen zagotovijo, da se doseže uravnotežena zastopanost spolov pri zaposlovanju na visokih vodstvenih položajih, vključno z generalnimi direktorji, direktorji in vodji enot.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) Ker so zelo prepoznavne, bi morale biti institucije in agencije EU zgled za izvajanje politik za bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških. Zaradi boljše zastopanosti državljanov je treba posebno pozornost nameniti politikam zaposlovanja na višjih položajih. Za vsako imenovanje na vodstvene položaje je treba predložiti seznam kandidatov, ki upošteva enakost moških in žensk. Institucije in agencije EU morajo najkasneje do 31. decembra 2018 v letnem poročilu poročati o svojih s tem povezanih prizadevanjih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Bistveno je, da se v vodstvu Komisije, ki je izvršilni organ EU, zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, da bodo evropski državljani bolje zastopani. Zato se države članice poziva, naj za vsako mesto v kolegiju komisarjev imenujejo kandidata in kandidatko, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v kolegiju Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6d) Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), in evropski nadzorni organi bi morali spoštovati vse vidike enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi spola. Odbore nadzornikov evropskih nadzornih organov bi bilo treba tudi spodbujati, da na javnem posvetovanju v Evropskem parlamentu predstavijo seznam kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov za mesta predsednikov in izvršnih direktorjev. Pri končnem izboru za ta mesta bi morala biti spola uravnoteženo zastopana. Pomembno je tudi to, da sta spola uravnoteženo zastopana v usmerjevalnem odboru in svetovalnem odboru ESRB.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6e) V nadzornem svetu Evropske centralne banke, vključno z mestoma predsednika in podpredsednika, bi morala biti uravnotežena zastopanost z vidika spola. Države članice, ki so uvedle euro, bi bilo treba spodbujati, da v primeru, ko se sprosti mesto v izvršilnem odboru ECB, za prosto mesto imenujejo dva kandidata, in sicer moškega in žensko. Države članice je treba spodbujati, da na mesto guvernerjev nacionalnih centralnih bank imenujejo ženske, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v Svetu ECB in razširjenem svetu ECB ter splošnem odboru ESRB.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti, razvoja in rasti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če za vodstvene položaje v podjetjih in položaje odločanja še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Dejstvo, da ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba in sodelovanje moških pri družinskih obveznostih sta bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bodo ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bodo želeli. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje varstva za otroke ter možnosti za deljen starševski dopust.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb.

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na njihovo veliko gospodarsko in družbeno odgovornost pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb in trajnosten gospodarski razvoj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk in prizna njihov prispevek na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. Države članice bi morale zato uvesti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh ravneh, in sicer s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mreženja in mentorstva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten.

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. Tako je tudi v nekaterih institucijah in agencijah EU, med njimi v Evropski centralni banki, ki bi morala biti vzor in zastopati vse državljane. Spomniti je treba, da vodje držav in vlad pri imenovanju novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke konec leta 2012 kljub nestrinjanju Evropskega parlamenta niso pristali na upoštevanje vidika enakosti moških in žensk in so tako kršili člen 2 Pogodbe. Tudi v zasebnem sektorju je neuravnotežena zastopanost spolov v organih odločanja občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. Vendar določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj imajo družbe še vedno svobodo izbiranja kandidatov na podlagi kakovosti ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Vendar so številne države dosegle podobne dobre rezultate s prostovoljnimi mehanizmi, ki se opirajo na trdne sisteme socialnega varstva in podpirajo udeležbo žensk v delovni sili. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih.

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, povzročajo odstopanja v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Spola sta v družbah bolj neuravnoteženo zastopana na višjih ravneh. Poleg tega je veliko žensk na visokih vodstvenih položajih zaposlenih na področju človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja in „linijskega upravljanja“ v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta. To je temeljna zahteva, da bi se za ženske dejansko spremenile možnostih za napredovanje na najvišje položaje odločanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve.

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih, merilih glede kvalifikacij in imenovanjih za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji, preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju in družbam omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja notranji trg.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb in na višjih vodstvenih ravneh, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih skupnih zahtev za pozitivne ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Imenovanje članov upravnih odborov ter izvršnih in neizvršnih direktorjev odbora mora v celoti ostati posebna pravica in odgovornost delničarjev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16b) Reduciranje posameznikov na predstavnike različnih skupin v družbi, kot so moški, ženske ali etnične manjšine, je v nasprotju s ciljem zagotavljanja enakih možnosti za vse. Vsakega posameznika je treba obravnavati kot posameznika in zato ne bi smeli z zakonom določati kvot za zastopanje. Upoštevati je treba, da se lahko s posameznimi zavezami družb celoviteje spremenita njihov odnos do žensk in moških ter praksa. Tako lahko družbe tudi sprejmejo ukrepe širše, ne pa zgolj med neizvršnimi direktorji. Zato mora v vseh družbah veljati politika spolov, družbe pa morajo v svojih letnih poročilih pregledno poročati o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih in na vodstvenih ravneh.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16c) Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki kotirajo na borzi, oblikujejo politiko spolov za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis ustreznih ukrepov, izvedenih v tej družbi, in sicer: imenovanje kandidatk in kandidatov za najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske, kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih pogojev, na primer prožne določbe za starševski dopust in zagotavljanje subvencioniranih storitev za pomoč pri čiščenju in otroškega varstva. Hkrati bi morale te politike vključevati organizacije zaposlenih, da bi koristile ženskam na vseh družbenih ravneh. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane.

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu ustrezno regulirane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) Tudi družbe, ki ne kotirajo na borzi, imajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Zato bi morale biti načeloma vključene v področje uporabe te direktive. Ker pa zastopanost spolov v teh družbah na splošno ni dobro poznana in ker bi morda bile potrebne posamezne določbe, da bi se odrazile njihove posebnosti in razlike znotraj držav članic in med njimi, bi jih bilo treba vključiti pozneje. Komisija bi lahko po temeljiti preučitvi vseh pomembnih vidikov predstavila predlog, ki bi to upošteval.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi.

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij. Ta izjema za mala in srednje velika podjetja bi morala veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, in bi se lahko po bodočem predlogu Komisije uporabljala za tiste, ki ne kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. Pomembno je tudi, da organizacije zaposlenih sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik spolov v družbi. Predstavništvo zaposlenih v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, je tudi pozitiven način povečanja raznolikosti z vključitvijo poglavitnih vidikov in dejanskega poznavanja notranjega delovanja družbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale imeti dolžnost izvajati ustrezne in učinkovite postopke za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Družbe, ki kotirajo na borzi, bi lahko na primer preučile možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, če je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkreten izbor posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22a) Da bi se pri odločanju o gospodarstvu upoštevali čim bolj raznoliki pogledi in izkušnje, bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da pri zaposlovanju upoštevajo enakost moških in žensk, pa tudi raznolikost pri izobrazbi, starosti, geografskem izvoru, etnični pripadnosti ter izobrazbeni in poklicni poti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej.

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

(26) V skladu s to sodno prakso bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da izberejo najbolj kvalificirane kandidate za neizvršne direktorje na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi lahko dali kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne spoštujejo poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter da zlasti pojasnijo, katere ukrepe bodo izvedle, da bi zagotovile uravnoteženo zastopanost spolov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

(27) Metode zaposlovanja, izbora in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta direktiva spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, hkrati pa vztrajati na cilju, da se poveča udeležba nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča raznolikost izbirnih postopkov za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izbirajo kandidate na podlagi kvalifikacij ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, če je mogoče, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1).

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), objavo odločb o naloženi upravni kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve ter znesku naložene kazni. Sankcije se uporabljajo v primeru družb, ki kotirajo na borzi in ne izpolnjujejo postopkov, predvidenih za imenovanje ali izbor neizvršnega direktorja iz člena 4(1) ali obveznosti razkritja, kakor so opredeljene v členu 5 te direktive. Vendar primeri, ko družbe ne izpolnjujejo količinskega cilja iz člena 4(1) ne veljajo za kršitev te direktive in ne bi smeli privesti do uporabe režima sankcioniranja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni.

(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določajo člen 5(1), člen 5(1a) in člen 5(2) te direktive, pa morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih politikah na tem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na ustrezen in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Nadalje bi morale družbe, ki ne izpolnjujejo pogojev, utemeljiti, zakaj ne izvajajo ustreznih mehanizmov, in navesti, katere konkretne ukrepe je treba sprejeti, da bi uresničili cilj izboljšanja ravnotežja med spoloma.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj iz člena 4(1) najpozneje do 1. januarja 2040. Komisija bi morala oceniti, ali ukrepi držav članic zadostujejo za doseganje želenih rezultatov, in odločiti, ali je mogoče ustrezne člene te direktive opustiti, da se prepreči navzkrižje z nacionalnimi ukrepi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi.

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja prožen okvir ter dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38a) Da se zagotovi, da države članice v celoti izvajajo cilje v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov iz te direktive in so ti vključeni v posamezne politike ustreznih družb ter da se preveri pričakovani učinek prelivanja te direktive, predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo. V poročilu se tudi ovrednotijo pozitivne in negativne posledice morebitne razširitve področja uporabe ciljev z zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov na družbe, ki ne kotirajo na borzi, in ponovno oceni potreba po uvedbi pravno zavezujočih ciljev na ravni EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati.

(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da jih učinkovito seznanijo s pomenom direktive ter njenim prenosom in izvajanjem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, izbora ali imenovanj in tako zagotovijo, da izbor neizvršnih direktorjev temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri postopkih zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev lahko prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevne družbe, ki kotira na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izborom kandidatov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola.

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljil izbor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni.

7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določata člen 5(1) in člen 5(2) te direktive, morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih zavezah na tem področju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze so namenjene doseganju oprijemljivega napredka pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola v upravi ne dosega ene tretjine, oblikujejo politiko spolov za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola na izvršni in neizvršni ravni v družbi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani.

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o:

a) zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji,

b) predstavitvi in razčlembi posebnih ukrepov, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) ter odstavka 1 in 1a tega člena,

c) posebnih ukrepih, načrtovanih za naslednje leto,

d) napredku v zvezi s cilji iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena.

Družbe, ki kotirajo na borzi, objavijo te informacije na ustrezen in dostopen način na svoji spletni strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 in 1a tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij.

1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Države članice poročajo Komisiji o sankcijah, ki se uporabljajo, da bi se določbe te direktive spoštovale.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe:

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj naslednje ukrepe:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) objavo odločbe o naložitvi upravne kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve [in znesku naložene kazni];

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1).

1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členoma 5(1) in 5(1a).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Komisija na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice, predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) in 5(1) za družbe, ki kotirajo na borzi. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov družb, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja iz člena 2. Komisija pretehta izdelavo predloga za razširitev področja uporabe na družbe, ki ne kotirajo na borzi in niso mala in srednje velika podjetja, pri čemer upošteva ves zadeven evropski in mednarodni napredek ter značilnosti in raznoliko naravo teh družb.

Če se v poročilu pokaže, da prizadevanja družb niso privedla do znatnega povečanja deleža nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih družb, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, Komisija pretehta izdelavo ustreznih zakonodajnih predlogov za spremembo zahtev iz te direktive, da uvede strožje pravne ukrepe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Komisija predstavi poročilo o tem, kako bi bilo mogoče načela te direktive uporabiti in vključiti v pravila, ki urejajo notranje kadrovske postopke vseh institucij in agencij EU. V ta namen vse institucije in agencije EU predložijo Komisiji najkasneje do 31. decembra 2018 in nato vsako leto poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svoji spletni strani. Temu poročilu je lahko, če je to primerno, priložen zakonodajni predlog, ki bi področje uporabe direktive razširil na vse institucije in agencije EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato za družbe, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020 izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov.

Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3) in (4) z učinkom od prej navedenih datumov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2019 in vsaki dve leti za tem predloži poročili iz odstavka 1a in 1b. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih

o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in velikih javnih podjetij ter s tem povezanih ukrepih

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 8, in 157(3) in (4) Pogodbe,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju člena 4 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba vzpostaviti uravnoteženost po spolu pri odločanju na vseh ravneh v družbi in hkrati poskrbeti za odpravo razlik med spoloma pri plačilu, saj slednje pomembno prispevajo k feminizaciji revščine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Pri notranji kadrovski politiki bi morale institucije in agencije EU zagotavljati skladnost z načelom enakosti spolov, zlasti z zagotavljanjem z vidika spola uravnoteženega odločanja na vseh ravneh znotraj svojih organov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva za uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu. Precej je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar med drugim kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, na podlagi katerih bi moški in ženske lahko usklajevali poklicno in družinsko življenje, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb.

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se okrepi uspešnost vodstvene skupine in izboljša kakovost odločanja, ker vključuje bolj uravnotežen razpon mnenj. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi zato moralo pozitivno vplivati na uspešnost poslovanja zadevnih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato bi večji delež žensk v upravnih odborih družb moral imeti pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. Države članice bi si zato morale izmenjevati informacije in dobro prakso za doseganje boljših rezultatov s sprejemanjem ukrepov za spodbujanje enakosti spolov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve.

(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da se kandidati ocenjujejo objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o zaposlovanju, izbirnih postopkih in postopkih imenovanja ter merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, zahteva, da razpise za prosta delovna mesta ter izbirne postopke in postopke zaposlovanja in imenovanja prilagodijo, ker se je izkazalo, da je to potrebno za uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji. Ukrep na ravni EU je poglavitno orodje, da se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, v upravnih odborih družb in na vseh vodstvenih ravneh v podjetju bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se okrepila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela in povečala konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi.

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi, vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati le za neizvršne direktorje, da bi se brez prevelikega poseganja v vsakodnevno vodenje družb zagotovila bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških v upravnih odborih. Ker neizvršni direktorji opravljajo nadzorne naloge, je laže najti usposobljene kandidate zunaj družbe in v veliki meri tudi zunaj posameznega sektorja, v katerem je družba dejavna – ta vidik je pomemben za gospodarske sektorje, v katerih so predstavniki določenega spola med delavci še zlasti premalo zastopani.

(20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse direktorje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Te družbe in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale prilagoditi svoje izbirne postopke, razpise za delovna mesta ter postopke zaposlovanja in imenovanja, da bi najpozneje 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej.

(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v večjih javnih podjetjih v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji doseči že prej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji.

(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, in večjim javnim podjetjem ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na več kot polovico mest v upravnem odboru, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s štirimi, petimi ali šestimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi direktorji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

(26) Države članice bi morale v skladu s členom 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in, kjer je primerno, v skladu z ustrezno sodno prakso zagotoviti preglednost izbirnih postopkov, razpisov za prosta delovna mesta ter postopkov zaposlovanja in imenovanja, obenem pa pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati zasebno življenje, priznano v členih 7 in 8 navedene listine. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če ima ta kandidat vsaj enako kvalifikacijo kot kandidat nasprotnega spola. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne napredujejo pri doseganju poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter zlasti predložijo konkretne načrte za izboljšanje uravnoteženosti spolov v svojih upravnih odborih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta zakonodajni instrument zato spoštuje različnost izbirnih postopkov in hkrati vztraja pri prilagoditvah teh postopkov za uresničevanje cilja večje udeležbe žensk v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča različne izbirne postopke za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Kjer predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire.

(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala zadevna družba ali podjetja dokazati ustreznost izbire.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1).

(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), pa tudi prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni.

(32) Ker je odstotek žensk med izvršnimi direktorji še nižji, bi bilo treba oblikovati dodatne spodbude za povečanje števila izvršnih direktoric. Države članice lahko določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da direktorji nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev pod pogojem, da je vsaj eden od izvršnih direktorjev pripadnik nezadostno zastopanega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Poleg ukrepov, povezanih z neizvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami.

(33) Poleg spodbud, povezanih z izvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, tudi za nadaljnje zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z bolj uravnoteženo zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020 oz. do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na primeren in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter bi, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(1)* te direktive najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Komisija bi morala oceniti, ali je bil dosežen zadosten napredek pri uresničevanju ciljev te direktive. Če je napredek v določeni državi članici nezadosten, določbe te direktive v zadevni državi članici samodejno stopijo v veljavo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi.

(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah;

(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki se nahaja v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja podjetja (MSP).

Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja ter mikro podjetja (MSP), vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

cilji v zvezi z neizvršnimi direktorji

cilji v zvezi z direktorji

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno z razpisi za prosta delovna mesta, postopki za predizbor, izbor ali imenovanje za vsa mesta direktorjev, da bi navedeni odstotek dosegli najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, prilagodijo ustrezne faze postopka zaposlovanja, predizbora, izbora ali imenovanja. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe kandidate za mesta v upravnih odborih izbirajo iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu.

Če postopek izbora poteka na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, države članice zagotovijo, da take prilagoditve vključujejo uporabo vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice lahko določijo, da je cilj iz tega odstavka izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, če so zastopani v obeh vrstah direktorjev – izvršnih in neizvršnih. Število, ki je potrebno za uresničitev tega tretjinskega cilja, je število, ki je najbližje tretjinskemu deležu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže 40 odstotkom, vendar ne presega 49 odstotkov.

2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je vsaj 40 odstotkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 23(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da ima pri zaposlovanju, izbiri in imenovanju direktorjev prednost strokovno usposobljen kandidat nezadostno zastopanega spola, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. V ta namen morajo biti merila izbire predvsem jasna, pregledna in nediskriminacijska.

Pri izbirnem postopku na podlagi sposobnosti se da prednost kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti ali poklicnih izkušenj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola.

4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja neuspešnemu kandidatu razkrijejo število in spol kandidatov v izboru, pri čemer se spoštuje njihova anonimnost v skladu s pravom EU o varstvu podatkov, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4 a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izbiro kandidatov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3.

5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja lahko dokažejo, da je njihov postopek imenovanja potekal skladno s pravilom iz odstavka 3, zlasti v primerih, ko neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, in da niso kršila pravila iz odstavka 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu s postopki iz člena 4 sprejmejo nadaljnje posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji.

Cilj takih zavez je doseči opazen napredek pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti spolov najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani.

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, da, če je primerno, v letnih poročilih od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o doseženem napredku ter o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter, če je primerno, o spolu vseh imenovanih direktorjev v referenčnem obdobju ter da te informacije navedejo v svojih letnih poročilih in na ustrezen in javno dostopen način objavijo na svoji spletni strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

3. Če družba, ki kotira na borzi, ali večje javno podjetje ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela(-o) v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela(-o) ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

črtano

Obrazložitev

Črtanje tega dela ni mišljeno kot črtanje besedila, temveč kot reorganizacija direktive. Ta del je zdaj vstavljen kot ločen člen 8a (novo). To je bilo narejeno za razširitev pristojnosti organa za enakost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe:

2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne, progresivne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) upravne kazni;

(a) zgodnje opozorilo, ki mu sledijo progresivne upravne kazni;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev.

Obrazložitev

Pojasniti bi bilo treba, da imajo države članice veliko različnih možnosti pri določanju verodostojnega sistema sankcij na nacionalni ravni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2 c. Države članice poročajo o sankcijah, uvedenih zaradi skladnosti z določbami te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga.

Države članice se spodbujajo k uvedbi in ohranitvi določb, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite, da bi se dosegel cilj iz člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zagotovila bolj uravnotežena zastopanost moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar morajo biti te določbe usmerjene k cilju te direktive in ne smejo presegati tega, kar je potrebno za dosego tega cilja, ali povzročati neupravičene diskriminacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij ali države članice, v katerih veljajo na primer samourejevalni ukrepi za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali večjih javnih podjetij oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) in izvajanja člena 5(1), če ocena Evropske komisije kaže, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(7) najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma najpozneje do 1. januarja 2018 za javna podjetja. Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo.

Obrazložitev

Tudi samoregulativni ukrepi (npr. kodeksi upravljanja družb), ki so se izkazali za učinkovite, bi morali zadoščati za oprostitev postopkovnih zahtev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8a

Organ za spodbujanje enakosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)1, pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.

__________________

1 UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1).

1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja sprejela v skladu s členom 5(1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato objavi posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji večjih javnih podjetij najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija prvo tako poročilo objavi 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov.

Če družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe oz. javna podjetja uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z zaposlovanjem, izbiro in imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in evropskimi socialnimi partnerji zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Po podatkih Komisije1 ženske sprejmejo večino potrošniških odločitev. Boljša zastopanost žensk v odborih družb bi tem družbam omogočila širše razumevanje potreb in ekonomskega vedenja potrošnikov, zato bi lahko ponudile blago in storitve, skladnejše s povpraševanjem potrošnikov.

________________________

1 Evropska komisija GD za pravosodje „Women in economic decision-making in the EU: A Europe 2020 initiative 2012“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) Institucije in agencije EU bi morale biti zgled in izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov. Načela iz te direktive bi bilo treba vključiti v pravila o notranjih kadrovskih postopkih Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter vseh institucij in agencij EU, tudi Evropske centralne banke. V vseh institucijah EU je treba razviti učinkovitejše politike spolov, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje različnih institucij EU. Institucije bi zato morale zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlovanju na visoke vodstvene položaje, vključno na položaje generalnih direktorjev, direktorjev in vodij enot.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Bistveno je, da se v vodstvu Komisije, ki je izvršilni organ EU, zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, da bodo evropski državljani bolje zastopani. Zato se države članice poziva, naj za vsako mesto v kolegiju komisarjev imenujejo kandidata in kandidatko, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v kolegiju Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6d) Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), in evropski nadzorni organi bi morali spoštovati vse vidike enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi spola. Odbore nadzornikov evropskih nadzornih organov bi bilo treba tudi spodbujati, da na javnem posvetovanju v Evropskem parlamentu predstavijo seznam kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov za mesta predsednikov in izvršnih direktorjev. Pri končni izbiri za ta mesta bi morala biti spola uravnoteženo zastopana. Pomembno je tudi to, da sta spola uravnoteženo zastopana v usmerjevalnem odboru in svetovalnem odboru ESRB.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6e) V nadzornem svetu Evropske centralne banke, vključno z mestoma predsednika in podpredsednika, bi morala biti uravnotežena zastopanost z vidika spola. Države članice, ki so uvedle euro, bi bilo treba spodbujati, da v primeru, ko se sprosti mesto v Izvršilnem odboru ECB, za prosto mesto imenujejo dva kandidata, in sicer moškega in žensko. Države članice bi bilo treba spodbujati, da na mesto guvernerja nacionalne centralne banke imenujejo ženske, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v Svetu ECB in Razširjenem svetu ECB ter splošnem odboru ESRB.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb.

(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na organizacijsko in finančno uspešnost zadevnih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima bolj reprezentativen delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten.

(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, so ženske še vedno zelo slabo zastopane v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, čeprav nekatere institucije in agencije EU, kot je Evropska centralna banka, tudi zelo očitno kažejo problematično neuravnoteženost pri zastopanosti spolov. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah.

(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami bi se lahko še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. Zato bi bilo treba države članice spodbujati k izmenjavi informacij in širjenju dobre prakse, tudi o dosežkih družb z uravnoteženo zastopanostjo spolov v sestavi upravnih odborov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do ravnotežja med spoloma z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnih urnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do dnevnega varstva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih.

(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno izvrševanje določb iz direktive ne bi smelo biti odvisno od različnih načinov izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore evropskih družb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Eden od glavnih dejavnikov pravilnega izvajanja direktive je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale ne glede na njihov spol.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12b) Glede na staranje prebivalstva v EU in pomanjkanja usposobljenosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice evropskega prebivalstva za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita proces in sama kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto ter objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane.

(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu ustrezno regulirane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) Tudi družbe, ki ne kotirajo na borzi, imajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Zato bi se jih načeloma lahko vključilo v področje uporabe te direktive. Ker pa zastopanost spolov v teh družbah splošno ni dobro poznana in bi morda bile potrebne posebne določbe, da bi se odrazile njihove posebnosti in razlike znotraj držav članic ter med njimi, bi jih bilo treba vključiti pozneje. Komisija bi morala temeljito preučiti vse ustrezne vidike, poudarjene zgoraj, in predstaviti predlog, ki bi jih upošteval.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi.

(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij. Izjema glede MSP bi morala veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, in tiste, ki ne.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

(22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale sprejeti ustrezne postopke za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto ter primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na razpisu za prijave za prosto delovno mesto in primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na primeren in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, bi morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer upošteva gospodarske in pravne okvire držav članic, družbam pa omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi razpisa za prijave za prosto delovno mesto in primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna in nevtralno formulirana merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola.

3. Države članice bi lahko za dosego cilja iz odstavka 1 spodbujale, da bi imel pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne bi pretehtala v korist kandidata nasprotnega spola.

Merila, ki se uporabijo pri izbiri iz prvega pododstavka, so jasna, pregledna in nediskriminatorna. Določijo se vnaprej in so na voljo vsakemu kandidatu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice v svoji zakonodaji določijo ustrezno fazo postopka izbire neizvršnih direktorjev za namene najučinkovitejšega uresničevanja ciljev iz odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Če se izbira iz odstavka 3 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, družbe zagotovijo, da imajo glasujoči ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja zahtev iz te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Upravni odbor mora ne glede na njegovo članstvo in na to, kako je organiziran, še vedno delovati kot kolegij in kolektivno zastopati vse zainteresirane strani. Vedno mora delovati v interesu gospodarske družbe. Pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnem odboru in zagotoviti enako zastopanost obeh spolov, tako da se bodo uspešno zastopali interesi zainteresiranih strani in se bo zajela splošna struktura potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani.

2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo v letnem poročilu in na svoji spletni strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice bi morale oblikovati ustrezne spodbude, s katerimi bi družbe spodbudile k doseganju napredka pri zagotavljanju spoštovanja načel enakosti spolov v njihovih upravnih odborih in k poročanju o tem napredku; s tem bi imele zainteresirane strani večjo možnost, da poiščejo dobro kvalificirane kandidatke in spodbudijo izmenjavo informacij in najboljše prakse, ženske bi lažje dostopale do pomembnih poslovnih mrež za razvoj podjetij in bi se oblikovala kadrovska politika, ki bi podpirala dotok sposobnih žensk in zagotavljala, da ne bi bilo razlikovanja po spolu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1).

(b) razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1). Ugotovitev ničnosti ali razveljavitev imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja ne bi smela vplivati na veljavnost odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

Država članica, ki je že pred začetkom veljavnosti te direktive poskušala doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških med neizvršnimi direktorji ali na splošno med direktorji (izvršnimi in neizvršnimi) družb, ki kotirajo na borzi, lahko prekine izvajanje členov 4, 5 in 6 te direktive v povezavi z družbami, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, če meni, da bo slabše zastopani spol povprečno dosegel vsaj 40-odstotno zastopanost na neizvršnih mestih ali zasedal eno tretjino mest direktorjev na splošno (izvršnih in neizvršnih) v takšnih družbah najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

Država članica, za katero velja ta odstavek, o tem uradno obvesti Komisijo.