Postopek : 2013/2053(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0378/2013

Predložena besedila :

A7-0378/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/12/2013 - 7.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0536

POROČILO     
PDF 159kWORD 118k
13.11.2013
PE 516.775v02-00 A7-0378/2013

o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada

(2013/2053(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Salvador Sedó i Alabart

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada(2013/2053(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 o poročilu o oceni BEREC (Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije) in urada (SWD(2013)0152),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2010 o evropski digitalni agendi (COM(2010)0245),

–   ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(1),

–   ob upoštevanju okvira za elektronske komunikacije,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(2),

–   ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A7-0378/2013),

A. ker je bil organ BEREC ustanovljen z namenom, da bi pripomogel k izoblikovanju tehničnih in političnih usmeritev za dokončno vzpostavitev notranjega trga, obenem pa naj bi regulatorjem tudi omogočil čim večjo neodvisnost in jim pomagal pri čim doslednejšem izvajanju regulativnega okvira v vsej EU;

B.  ker sta bila v poročilu o oceni organ BEREC in njegov urad pozitivno ocenjena in priznana, zlasti ob upoštevanju postopkov iz členov 7 in 7a ter na področjih nevtralnosti omrežja in mednarodnega gostovanja;

C. ker sta bila organ BEREC in njegov urad ustanovljena šele pred kratkim;

D. ker je dokončanje notranjega trga nepretrgan proces, ki mu najbolj koristi povečanje kakovosti predpisov na posameznih nacionalnih trgih, najučinkovitejši in najbolj trajnostni način za uresničitev tega cilja (in za zagotovitev, da se regulativne odločitve na nacionalnih trgih obravnavajo kot legitimne) pa je pristop „od spodaj navzgor“, ki ga trenutno predstavlja organ BEREC;

E.  ker bo lahko organ BEREC učinkovit le, če se zagotovi njegova neodvisnost od držav članic in evropskih institucij;

F.  ker lahko nacionalni pomisleki zapletejo opredeljevanje skupnih stališč in tako otežijo sprejemanje dogovorov;

G. ker ima organ BEREC temeljno nalogo pri zagotavljanju skladnejše uporabe regulativnega okvira EU v vseh državah članicah, kar je bistveno za uspešen razvoj notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve;

H. ker bi lahko nedavne pobude na nacionalni ravni, zlasti v zvezi s postopki pregleda odhodkov, vplivale na izvajanje načela neodvisnosti;

I.   ker nacionalni regulativni organi niso enoviti, saj imajo včasih v svojih državah zelo različne pristojnosti – nekateri se ukvarjajo le z regulacijo trga, drugi pa z regulacijo trga, omrežno varnostjo, zasebnostjo, registracijo domen, storitvami v zvezi s spektrom in uporabniki;

J.   ker je mogoče, da urad BEREC še ni optimalno izkoriščen;

K. ker imajo nekatere agencije Unije s sedežem v drugih državah še pomožni urad v Bruslju;

L.  ker so sestanki strokovnih delovnih skupin večinoma potekali v Bruslju ali so jih gostili nacionalni regulativni organi, zaradi česar bi bilo treba začeti uvesti videokonference;

M. ker so koristi za potrošnike eden glavnih ciljev notranjega trga elektronskih komunikacij;

N. ker bi morale odločitve, ki jih sprejema organ BEREC na evropski ravni, ustvarjati evropsko dodano vrednost;

1.  meni, da je poročilo o oceni na splošno ustrezno in uravnoteženo;

2.  meni, da je za to, da se dodobra razvije potrebno sodelovanje, usklajevanje in neformalni vidiki, povezani z regulativnim urejanjem, potreben čas;

3.  meni, da je mogoče delovanje organa BEREC in njegovega urada še izboljšati, vendar priznava, da so na voljo le omejena sredstva; poudarja, da je uporaba novega postopka po členu 7/7a Direktive 2009/140/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve učinkovita, kar potrjuje upravičenost dvotirne zasnove;

4.  poudarja, da je organ BEREC s 16 odobrenimi delovnimi mesti in prispevki iz proračuna EU v višini 3.768.696 EUR za leto 2013 najmanjša evropska agencija in da je pristojen predvsem za administrativno podporo strukturi BEREC, ki sestoji iz nacionalnih regulativnih organov;

5.  želi spomniti na mnenje Odbora za proračun z dne 29. maja 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (COM(2007)0699 – C6-0428/2007 – 2007/0249(COD)), s katerim je bila ustanovitev nove agencije zavrnjena;

6.  meni, da imajo nacionalni regulativni organi pomembno vlogo v regulativnem sistemu, saj nacionalne trge zaznamujejo nespremenljive razlike v zvezi s topologijo omrežja, ti trgi pa se razlikujejo glede vzorcev potrošniškega povpraševanja, demografije itd.; poudarja, da je za zagotovitev strukturiranega sodelovanja v Evropski uniji in posledično tudi pravilnega delovanja enotnega trga bistven obstoj neodvisnih regulatorjev, ki so specializirani za posamezne sektorje in imajo na voljo ustrezne vire;

7.  meni, da ima organ BEREC osrednjo vlogo v regulativnem sistemu, saj skrbi za izravnavo dejanskih in regulativnih razlik med državami z namenom dokončne vzpostavitve notranjega trga elektronskih komunikacij;

8.  priporoča, da bi bolje opredelili vlogo organa BEREC, predvsem njegove odnose z nacionalnimi regulativnimi organi, jo okrepili z razširitvijo njegovih pristojnosti in mu tako omogočili opredeljevanje skupnih stališč za okrepljen pristop notranjega trga, tudi tako, da bi ocenili učinkovitost sedanjega sodelovanja z nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo v postopkih iz člena 7/7a;

9.  meni, da bi lahko večja uskladitev nalog nacionalnih regulativnih organov v državah članicah pripomogla k boljšemu delovanju organa BEREC in večji predvidljivosti za udeležence na trgu, saj bi nacionalnim regulativnim organom podelili pristojnost za ustrezne vidike, ki so neposredno povezani z varnostjo in odpornostjo na notranjem trgu elektronskih komunikacij;

10. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo večjo neodvisnost nacionalnih regulativnih organov na nacionalni in evropski ravni in naj ne dopuščajo slabljenja tega vidika, saj bo samo tako zagotovljena splošna neodvisnost organa BEREC;

11. meni, da bi bilo treba vloge in strukturo organa BEREC in njegovega urada prilagajati glede na to, v kateri fazi je izoblikovanje notranjega trga elektronskih komunikacij;

12. poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih, povezanih s področjem uporabe in nalogami organa BEREC, zagotovi neodvisnost tega organa od evropskih institucij;

13. meni, da mora organ BEREC delovati v korist evropskih državljanov, zato bi bilo treba okrepiti mehanizme odgovarjanja Evropskemu parlamentu, saj je to edina neposredno izvoljena institucija, ki zastopa interese evropske javnosti;

14. priporoča, naj organ BEREC okrepi notranjo odgovornost, tako da v svojem letnem delovnem programu jasno opredeli cilje, v letnem poročilu pa predstavi svoje dosežke in napredek glede na zastavljene cilje;

15. meni, da je za skladnost in doslednost dejavnosti organa BEREC izjemno pomembno, da se v njegovem programu bolje določijo prednostna področja in se v fazi razvoja letnega delovnega programa spodbuja komunikacija z vsemi zainteresiranimi stranmi;

16. meni, da bi moral imeti organ BEREC več manevrskega prostora za sprejemanje strateških odločitev, kar med drugim pomeni, da bi moral izvajati lastne analize in študije, na podlagi katerih bi lahko sprejemal odločitve, tako da bi tako postopek odločanja potekal bolj od zgoraj navzdol in bil bolj neodvisen;

17. poudarja, da bi bilo treba sistematizirati posvetovalno vlogo organa BEREC pred sprejemanjem zakonodajnih predlogov, ki zadevajo sektor elektronskih komunikacij;

18. meni, da bi bilo treba razjasniti in izboljšati zunanjo komunikacijo organa BEREC, da bi spodbudili udeležbo zainteresiranih strani na vseh ravneh opredeljevanja politik;

19. priporoča formalizacijo vloge neodvisne skupine regulatorjev v Bruslju, ob čemer je treba zagotoviti, da ne bo prišlo do podvajanja z nalogami urada BEREC;

20. priporoča pogostejšo uporabo dela na daljavo, videokonferenc in drugih tehnik dela na daljavo, ki jih omogočajo elektronske komunikacije, da bi zmanjšali stroške in ogljični odtis;

21. priporoča Komisiji in državam članicam, naj organu BEREC in nacionalnim regulativnim organom zagotovijo ustrezno financiranje;

22. meni, da zaradi lokacije urada BEREC ni moteno spremljanje vsakodnevnega dela evropskih institucij v zvezi z elektronskimi komunikacijami – torej področja, ki je za organ BEREC izjemno pomembno, – in da to ni ovira za učinkovito uporabo urada BEREC, če se okrepi uporaba elektronskih komunikacijskih tehnologij;

23. meni, da bi bilo treba ponovno pregledati in natančneje opredeliti naloge urada BEREC, ob čemer bi bilo treba še posebej upoštevati prihodnje rezultate revizije organa BEREC v zvezi s tem področjem;

24. priporoča uveljavitev potrebnih sprememb in preučitev potrebnih sredstev, tako da bo uradu BEREC omogočena učinkovitejša in bolj smotrna podpora organu BEREC pri njegovem vsebinskem delu, namesto da mu zagotavlja zgolj administrativno podporo;

25. meni, da bi si bilo treba ob razmislekih o lokaciji urada BEREC vsekakor prizadevati za neodvisnost od evropskih institucij in držav članic ter upoštevati načelo pravične geografske porazdelitve sedežev institucij, agencij in organov EU;

26. meni, da je za to, da bodo lahko operaterji celoviteje izkoriščali ekonomijo obsega, potrebna dodatna konsolidacija in da mora organ BEREC v tem procesu odigrati vidno vlogo;

27. meni, da je za boljši notranji trg, ki bo prinesel večjo konkurenčnost in boljše storitve za potrošnike, potreben jasen in stabilen zakonodajni okvir.

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.

(2)

UL L 337, 18.12.2009, str. 337.


OBRAZLOŽITEV

Namen tega dokumenta je okvirno opredeliti predhodna stališča poročevalca v zvezi z oceno organa BEREC in njegovega urada (SWD(2013)0152), da bi spodbudili razpravo na tem področju, na podlagi katere bi bilo mogoče izdelati uravnoteženo poročilo.

Poročevalec na splošno meni, da organ BEREC večinoma dobro deluje. Zdi se, da je organ BEREC (skupaj s svojimi predhodniki) omogočil postopno poglobitev vzajemnega zaupanja med nacionalnimi regulativnimi organi, kar prispeva k dejanskemu izpolnjevanju ciljev organa BEREC. Vendar se zato ne bi smeli odpovedati razpravi o možnosti, da se za ta organ in njegovo strukturo postavijo bolj velikopotezni cilji, usmerjeni v izoblikovanje notranjega trga. Po drugi strani pa se zdi, da ima urad BEREC nekaj lastnih težav, ki se kažejo tudi v njegovem odnosu z organom BEREC.

Po eni strani sta bila organ BEREC in njegov urad v oceni pozitivno ocenjena, priznana pa je bila tudi vrednost dela, ki sta ga opravila od ustanovitve leta 2009, zlasti z vidika postopkov iz člena 7/7a ter na področju nevtralnosti omrežja in mednarodnega gostovanja.

Po drugi strani je ocena pokazala, da so mogoče nadaljnje izboljšave. Morda je razlog za to dejstvo, da je bil ta organ ustanovljen šele pred kratkim (ustanovljen je bil na podlagi zadnjega pregleda regulativnega okvira za elektronske komunikacije), vendar je očitno na voljo še nekaj manevrskega prostora tudi za preučitev nekaterih bolj strukturnih vidikov, zlasti v okviru naslednjega celostnega pregleda okvira za elektronske komunikacije.

Možnosti za izboljšave

Neodvisnost ter morebitno navzkrižje nacionalnih in evropskih interesov

V poročilu o oceni je navedeno, da je neodvisnost organa BEREC še vedno vprašljiva.

Neodvisnost tega organa je treba preučiti z vidikov (a) institucij EU, (b) nacionalnih regulativnih organov in (c) držav članic (prek neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov v posameznih državah članicah).

Zdi se, da je neodvisnost od institucij EU že zagotovljena. Vendar se hkrati zdi, da se prav zaradi načina, kako je zagotovljena, poraja dvom o neodvisnosti od nacionalnih regulativnih organov (in prek njih od držav članic) – organ BEREC je namreč sestavljen iz nacionalnih regulativnih organov. Čeprav si organ BEREC „pri vseh dejavnostih prizadeva za enake cilje, kot so […] določeni za nacionalne regulativne organe“, hkrati zagotavlja celovit pristop do obravnavanih vprašanj na ravni EU in torej „prispeva k […] boljšemu delovanju notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve s prizadevanjem za zagotovitev skladne uporabe regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije“. S tem se postavlja vprašanje morebitnega navzkrižja interesov med vlogo nacionalnih regulativnih organov na nacionalnih trgih in vlogo organa BEREC na notranjem trgu. Pristop od spodaj navzgor ima nekaj prednosti, saj zagotavlja povratno povezavo z nacionalnimi trgi, prožnost pa nacionalnim regulativnim organom omogoča, da upoštevajo okoliščine v posameznih državah. Nasprotno pa lahko nacionalni pomisleki otežijo sprejemanje dogovorov, kadar je treba opredeliti skupno stališče, kar slabi pristop za izoblikovanje popolnoma enotnega trga EU. Nedavne pobude na nacionalni ravni, zlasti v zvezi s postopkom pregleda odhodkov, bi lahko vplivale na izvajanje načela neodvisnosti.

Odgovornost

Za kaj bi moral organ BEREC odgovarjati? Izražal naj bi mnenje glede najpomembnejših vprašanj, opredeljeval prednostne naloge in institucijam EU svetoval v zvezi s harmonizacijo na enotnem trgu. V oceni je navedeno, da bi moral odgovarjati za izpolnjevanje ciljev, ki si jih zastavi, predlagano pa je bilo tudi, naj organ BEREC navede zaveze za naslednje leto in v letnem poročilu natančno navede svoje dosežke.

Lokacija

Lokacija urada BEREC je lahko ovira za spremljanje vsakodnevnega dela evropskih institucij v zvezi z elektronskimi komunikacijami, torej področja, ki je za organ BEREC izjemno pomembno.

Pristopi

Za osnutek poročila o mnenju o oceni organa BEREC in njegovega urada prideta v poštev dva glavna pristopa.

Statični pristop

Če menimo, da je zdajšnja struktura organa BEREC ustrezno opredeljena in uspešna ter niso potrebne večje spremembe, lahko obravnavamo le vprašanja, za katera menimo, da jih je mogoče postopoma izboljšati, ne da bi spreminjali obstoječo strukturo. Z izboljšavami bi večinoma odpravili neučinkovita področja, na primer razjasnili uporabo urada BEREC, vloge pri zunanji in notranji komunikaciji ter vlogo organa BEREC v zvezi z nekaterimi vprašanji.

Evolucijski pristop

Ta pristop je ustrezen, če menimo, da je sedanja struktura organa BEREC sicer uspešna, vendar bi jo bilo mogoče bolje opredeliti. V tem primeru bi lahko mnenje vključevalo nekaj prilagoditev ali sprememb brez poseganja v osnovo. Ena od rešitev bi lahko bila, da se organu regulatorjev zagotovi več manevrskega prostora pri sprejemanju strateških odločitev, da bi proces odločanja potekal bolj od zgoraj navzdol in da se okrepi navzočnost organa BEREC v Bruslju.

Pri obeh pristopih se postavlja vprašanje urada BEREC, vključno z njegovo vlogo, učinkovitostjo in lokacijo. V oceni je bilo izpostavljeno, da vloga tega urada še ni povsem dorečena, saj lahko ali zagotavlja le upravno podporo ali pa igra pomembnejšo vlogo pri opredeljevanju in opravljanju dela organa BEREC. To vprašanje je strukturno – vloga urada v uredbi o organu BEREC – in praktično, saj je tesno povezano s privlačnostjo urada z vidika pridobivanja in dolgoročnega zaposlovanja visokokvalificiranega osebja, na kar pa bi lahko po drugi strani vplivala tudi njegova lokacija. Kar zadeva učinkovitost, se za urad uporabljajo nekateri dolgotrajni postopki, v katerih je izenačen z veliko večjimi agencijami. V organizacijski shemi je bilo v uradu predvidenih 28 delovnih mest, od katerih jih je bilo 31. decembra 2012 zasedenih 24.

Iz ocene izhaja, da je enajst delovnih mest namenjenih izključno upravni podpori za sam urad, le sedem do dvanajst delovnih mest pa je na voljo za podporo organu BEREC in njegovim enajstim strokovnim delovnim skupinam. Omeniti je treba še, da je imel Urad leta 2012 sicer pripravljene prostore za sestanke, vendar so kljub temu vsi sestanki strokovnih delovnih skupin ali potekali v Bruslju ali pa so jih gostili nacionalni regulativni organi. V tem letu se je od sedem do dvanajst zaposlenih v Uradu, ki zagotavljajo podporo strokovnim delovnim skupinam, udeležilo 103 sestankov strokovnih delovnih skupin, kar je pomenilo tudi redna potovanja v Bruselj.

Prav tako je treba opozoriti, da nacionalni regulativni organi še naprej sodelujejo v neodvisni skupini regulatorjev. Ta je organizirana na podlagi belgijskega prava, ima sekretariat v Bruslju in zaposluje dva uslužbenca (neodvisno od predpisov Unije in postopkov, ki jih mora upoštevati urad BEREC). Sekretariat neodvisne skupine regulatorjev zagotavlja navzočnost za organ BEREC v Bruslju.


MNENJE Odbora za proračun (18.10.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada

(2013/2053(INI))

Pripravljavka mnenja: Jutta Haug

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) s 16 odobrenimi delovnimi mesti in prispevki iz proračuna EU v višini 3.768.696 EUR za leto 2013 najmanjša evropska agencija in da je pristojen predvsem za administrativno podporo strukturi BEREC, ki sestoji iz nacionalnih regulativnih organov;

2.  ponavlja, da Svet prepogosto določi sedež evropskih agencij na osnovi interesov posameznih držav članic namesto na podlagi objektivnih meril in praktičnega vidika delovne zmogljivosti;

3.  opozarja, da utegne imeti postavitev sedeža na obrobje negativne posledice, kot so slabša dostopnost, težave pri iskanju primernih izobraževalnih ustanov za otroke osebja, neustrezen dostop do trga dela, socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce osebja ter visoki stroški misij, kar dodatno otežuje iskanje usposobljenega osebja;

4.  nadalje opozarja, da se majhne agencije v mestih, kjer ni drugih institucij ali organov EU, soočajo z dodatnimi težavami pri dobrem finančnem poslovodenju, saj jim primanjkuje partnerjev, s katerimi bi delile administrativne stroške oziroma sodelovale na druge načine, kar onemogoča sinergijo;

5.  želi spomniti na mnenje Odbora za proračun o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (COM(2007)0699 – C6-0428/2007 – 2007/0249(COD)), s katerim je bila zavrnjena ustanovitev nove agencije;

6.  predlaga uporabo postopka ocenjevanja, da bi ponovno obravnavali tako izbiro lokacije sedeža kot odločitev o ustanovitvi agencije, ki bi delovala predvsem kot sekretariat BEREC; zato meni, da bi bilo vredno razpravljati o možnosti ustanovitve sekretariata BEREC znotraj generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, saj bi se s tem izognili splošnim stroškom, povezanimi s strukturo neodvisne agencije, in prispevali k prihrankom v proračunu Unije, ali pa bi preoblikovali BEREC v telo z dejanskimi obsežnimi pristojnostmi in neodvisno od evropskih institucij in držav članic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.10.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Lucas Hartong, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Andrej Plenković, Alda Sousa, Oleg Valjalo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Da Graça Carvalho, Paul Rübig, Georgios Stavrakakis


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jerzy Buzek, Ioan Enciu, Andrzej Grzyb, Roger Helmer, Seán Kelly, Bernd Lange, Zofija Mazej Kukovič, Franck Proust, Algirdas Saudargas

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos)

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov