POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij
13.11.2013 - (COM(2013)0133 – C7‑0065/2013 – 2013/0074(COD)) - ***I
Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Gesine Meissner
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij
(COM(2013)0133 – C7‑0065/2013 – 2013/0074(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0133),
– ob upoštevanju člena 294(2) in členov 43(2), 100(2), 192(1), 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0065/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem belgijska poslanska zbornica, nemški zvezni svet, irska poslanska zbornica, irski senat, litovski parlament, nizozemski senat, nizozemska poslanska zbornica, poljski senat, romunski senat, finski parlament in švedski parlament izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora za regije z dne 18. julija 2013[1] in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2013[2],
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ribištvo (A7-0379/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 13. septembra 2010 o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije1, |
|
__________________ |
|
1 UL L 279, 23.10.2010, str. 1. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti, pridobivanje surovin, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. |
Obrazložitev | |
Pridobivanje surovin se doda v uvodnih izjavah zaradi uskladitve s členom 7. | |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Tak pristop k upravljanju oceanov je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami. |
(2) Tak pristop k upravljanju oceanov in gospodarjenju z morji je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami.
|
Obrazložitev | |
Celostna pomorska politika je bila zasnovana zlasti z namenom ustvariti skladnejši okvir za gospodarjenje v pomorski politiki. | |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
(3) V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega in čezmejnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
Obrazložitev | |
Krepitev čezmejnega sodelovanja je ključnega pomena za celostno pomorsko politiko, zlasti pa za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij. | |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Komisija je v nedavnem sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju opredelila več pobud EU, ki že potekajo ter so namenjene izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V njem je opredelila tudi številne sektorske dejavnosti, na katere bi morale biti osredotočene prihodnje pobude za modro rast ter ki bi jih morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno podpirati. |
(5) Komisija je v nedavnem sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju opredelila več pobud EU, ki že potekajo ter so namenjene izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V njem je opredelila tudi številne sektorske dejavnosti, na katere bi morale biti osredotočene prihodnje pobude za modro rast ter ki bi jih morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno podpirati. Jasna podpora držav članic tem opredeljenim strateškim področjem bo omogočila pravno varnost in predvidljivost za naložbe javnih in zasebnih akterjev, ki bodo imele učinek vzvoda na vse sektorske politike, povezane s pomorskim in obalnim prostorom. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) V preambuli Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je navedeno, da so vprašanja v zvezi z rabo oceanskega prostora med seboj tesno povezana in jih je treba obravnavati kot celoto. Načrtovanje oceanskega prostora pomeni logičen razvoj in strukturiranje uporabe pravic, dodeljenih v skladu z UNCLOS, ter praktično sredstvo, ki državam članicam pomaga izpolnjevati njihove obveznosti. |
(7) V preambuli Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je navedeno, da so vprašanja v zvezi z rabo oceanskega prostora med seboj tesno povezana in jih je treba obravnavati kot celoto. Načrtovanje oceanskega prostora pomeni logičen razvoj in strukturiranje uporabe pravic, dodeljenih v skladu z UNCLOS, ter praktično sredstvo, ki državam članicam in pristojnim podnacionalnim organom pomaga izpolnjevati njihove obveznosti. |
Obrazložitev | |
V številnih državah članicah, kot je Italija, teritorialnih vod ne upravlja neposredno država, ampak podnacionalni subjekti, kot so regionalne vlade. Pomoč, ki jo zagotavljajo tehnična orodja v okviru UNCLOS, bi morala koristiti tem pristojnim organom. | |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom. |
(10) Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom, zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim. |
(12) Primerno je, da Unija določi pregleden in skladen okvir za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim in rabe morja. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES in Sklepa Sveta 2010/631/EU. |
(13) Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih ter predpisih in mehanizmih iz konvencij o regionalnih morjih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi18a in Sklepa Sveta 2010/631/EU. |
|
______________ |
|
18a UL L 148, 6.6.2002, str. 24. |
Obrazložitev | |
Obstoječe strukture morskih bazenov lahko prispevajo k temu, da bodo države članice izpolnile svoje obveznosti in da bo njihovo sodelovanje učinkovitejše. | |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES ter upoštevati načelo subsidiarnosti, previdnostno načelo in načelo, da je treba delovati preventivno, kot določa člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh pomorskih in obalnih dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in ohranjanjem naravnih virov ter da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov19, Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike20, Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja21, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri23, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam24 ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. |
(16) Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov19, Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike20, Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic20a, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst20b, Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja21, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri23, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam24 in Sporočila Komisije (COM(2009)0008) z naslovom „Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018‟ ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. |
_______________ |
_________________ |
19 UL L 140, 5.6.2009, str. 16–62. |
19 UL L 140, 5.6.2009, str. 16. |
20 UL L 358, 31.12.2002, str. 59–80. |
20 UL L 358, 31.12.2002, str. 59. |
|
20a UL L 20, 26.1.2010, str. 7. |
|
20b UL L 206, 22.7.1992, str. 7. |
21 UL L 167, 30.4.2005, str. 1–38. |
21 UL L 167, 30.4.2005, str. 1. |
22 COM(2011)0244. |
22 COM(2011)0244. |
23 COM(2011)0571. |
23 COM(2011)0571. |
24 COM(2013)XXX. |
24 COM(2013)XXX. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki. |
(17) Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane in odvisne druga od druge. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni, združeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki ter cilji. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja ter temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 202025. |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja, spremljanja izvajanja, pregleda ali posodabljanja, ter temeljiti na najboljšem in najnovejšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 202025. |
____________ |
_______________ |
25 COM(2010)0461. |
25 COM(2010)0461. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
(19) Glavni nameni pomorskega prostorskega načrtovanja so določiti in upravljati rabe prostora, zagotoviti čim manj medsektorskih nesoglasij na pomorskih območjih ter okrepiti trajnostno rast v pomorskem sektorju. Za doseganje teh namenov morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Države članice bi se morale posvetovati ter usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. |
(20) Države članice bi se morale posvetovati ter, kolikor je mogoče, usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojne organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Zaradi prilagajanja obalnih območij podnebnim spremembam ter zaradi boja proti eroziji ali prekomerni akreciji, vdiranju morja, slabšanju ekološkega stanja in izgubi biotske raznovrstnosti obalnih ekosistemov, je zelo pomembno primerno, trajnostno in ekološko ustrezno upravljanje obalnih usedlin, da se uravnovesijo razmere na kritičnih območjih, ki so najbolj izpostavljena tem pojavom. V primeru pomanjkanja usedlin na obalah se lahko uporabijo nanosi morskih usedlin na epikontinentalnem pasu. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35. |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. |
Obrazložitev | |
Predlog direktive se na splošno sklicuje na obstoječe zakonodajne določbe EU. Zaradi strateške, razvojne in postopkovne narave direktive je težko kot primer navesti posamezno določbo. PDEU poleg tega določa, da morajo države članice delovati skladno z zadevno zakonodajo Unije. | |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo z obstoječimi instrumenti in orodji za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. |
(25) Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo in uporabijo, tako da spodbujajo ustrezne zainteresirane strani k posredovanju svojih podatkov in informacij ter uporabijo obstoječe instrumente in orodja za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. |
Obrazložitev | |
Številne zainteresirane strani, kot so rudarska podjetja ali naftne in plinske družbe, zbirajo ogromne količine podatkov pred začetkom pridobivanja oziroma črpanja, ti podatki pa se pozneje nikoli na uporabijo ali posredujejo. | |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) V podporo širokemu in usklajenemu izvajanju te direktive na ozemlju Unije je treba v obstoječih finančnih instrumentih najti vire za demonstracijske programe in izmenjavo dobrih praks ter pozitivnih procesov pri strategijah in načrtih upravljanja obalnih območij in pomorskega prostora. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – |
(28) Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira in dopolnjuje. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki po potrebi vključuje celostno upravljanje obalnih območij, in ki je namenjen spodbujanju trajnostnega razvoja in rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov, zlasti pa podpira osrednja področja, opredeljena v sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2012 „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta okvir v okviru celostne pomorske politike Unije določa, da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5. |
2. Ta direktiva v okviru celostne pomorske politike Unije določa okvir za države članice glede priprave in izvedbe pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5, ob upoštevanju medsebojnega kopensko-morskega vplivanja in okrepljenega čezmejnega sodelovanja na podlagi zadevnih določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. |
Obrazložitev | |
Novo besedilo pušča državam članicam več svobode pri izvajanju celostnega upravljanja obalnih območij. | |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja. |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja Unije v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive. |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar pa si države članice prizadevajo zagotoviti, da se takšne dejavnosti izvajajo na način, ki je – kolikor je to razumno in mogoče – skladen s cilji te direktive. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 3 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. „obalno območje“ pomeni geomorfološko območje na obeh straneh morske obale z zunanjo mejo teritorialnih morij držav članic kot mejo proti morju in mejo, ki jo države članice v svojih strategijah celostnega upravljanja obalnih območij opredelijo kot mejo proti kopnemu; |
1. „obalno območje“ pomeni morsko obalo in geomorfološko območje na obeh straneh morske obale, kot jo opredeljujejo zakoni držav članic, z mejo proti morju, ki ne presega njihovih teritorialnih voda; |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. „celostna pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije ter pomorskih sektorjih; |
2. „celostna pomorska politika“ pomeni politiko Unije za spodbujanje usklajenega in doslednega medsektorskega in čezmejnega pomorskega upravljanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije ter pomorskih sektorjih; |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. „pomorski prostorski načrti“ pomeni načrt ali načrte, ki so rezultat javnega procesa analiziranja in načrtovanja prostorske in časovne porazdelitve človekovih dejavnosti v morskih območjih, da bi se dosegli gospodarski, okoljski in družbeni cilji, ki so opredeljeni v tej direktivi in so v skladu z ustreznimi nacionalnimi politikami, z namenom opredeliti uporabo morskega prostora za različne rabe morja, zlasti s spodbujanjem večnamenske rabe; |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. „strategije celostnega upravljanja obalnih območij“ pomenijo formalne in neformalne prakse in/ali strategije, katerih namen je celostno upravljanje vseh postopkov politik, ki zadevajo obalna območja, s katerimi se usklajeno obravnava medsebojno kopensko-morsko vplivanje obalnih dejavnosti, da bi se zagotovil trajnostni razvoj obalnih in morskih območij. S takšnimi strategijami se zagotavlja, da se odločitve o upravljanju ali razvoju sprejemajo skladno med sektorji in preprečujejo ali vsaj omejujejo spori glede rabe morskih območij; |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 3 – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. „morske vode“ pomeni vode, morsko dno in podtalje, kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES; |
4. „morske vode“ pomeni vode, morsko dno in podtalje od temeljne črte proti odprtemu morju, od katere se meri širina teritorialnih voda, ki sega do najbolj oddaljenega območja, na katerem država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ima in/ali izvaja sodne pristojnosti, razen voda ob državah in ozemljih, navedenih v Prilogi II k Pogodbi, ter ob francoskih čezmorskih departmajih in območnih skupnostih; |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 3 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine; |
5. (Ne zadeva slovenske različice. Javnost ne pomeni, da je kdorkoli v karkoli vključen.) |
Obrazložitev | |
Potemtakem bi moral biti pojem „udeležba javnosti“. (V angleščini se črta beseda „involving“, op. pr.) | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 3 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES. |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES in Sklepa Komisije 2010/477/EU. |
Obrazložitev | |
Sklep Komisije 2010/477/EU določa natančnejše smernice glede opredelitve dobrega stanja okolja in meril zanj. | |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih. |
1. Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorsko prostorsko načrtovanje. Kadar država članica ne vključi medsebojnega kopensko-morskega vplivanja v svoje pomorsko prostorsko načrtovanje, se to vplivanje obravnava preko celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice lahko odločijo, ali bodo ubrale celosten pristop ali pa bodo ločeno pripravile pomorske prostorske načrte in celostne strategije upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Države članice in njihovi pristojni regionalni ali lokalni organi so še naprej odgovorni za pripravo takih načrtov in strategij in za določanje njihove vsebine, vključno z namenitvijo morskega prostora za različne sektorske dejavnosti in pomorske in morske rabe. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb. |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti in potrebe morskih in obalnih regij in podregij ter možnosti, ki je te nudijo, ustrezne obstoječe in prihodnje sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter učinke podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Zlasti v primeru najbolj oddaljenih regij Unije se upošteva člen 349 PDEU, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k: |
1. Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se na isti ravni uporabljajo ekosistemski pristop ter ekološka in družbena merila v podporo trajnostnemu razvoju in rasti pomorskega sektorja. Spodbujajo skladen soobstoj vseh ustreznih sektorskih dejavnosti, zmanjšujejo nesoglasja med temi dejavnostmi v morskih vodah in na obalnih območjih in spodbujajo čezmejno sodelovanje in uporabo pomorskega prostora za različne namene v različnih sektorjih. |
|
2. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim ciljem Unije: |
(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa ter zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu; |
(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu, multimodalnih povezav in trajnosti; |
(c) podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; |
(c) podpiranju trajnostnega razvoja ribiškega sektorja in trajnostne rasti sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja; |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja z reprezentativno in usklajeno mrežo zaščitenih območij in z uporabo previdnostnega načela ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter za zmanjšanje in preprečevanje tveganj za onesnaženje morskih in obalnih območij;
|
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam. |
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja bolj odporna proti podnebnim spremembam, da se zaščitijo ranljiva obalna območja; |
|
3. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim nacionalnim ciljem: |
|
(a) spodbujanju trajnostnega pridobivanja surovin; |
|
(b) spodbujanju trajnostnega turizma; |
|
(c) zagotavljanju ohranjanja in varstva kulturne dediščine; |
|
(d) zagotavljanju javne uporabe za rekreativne in druge namene; |
|
(e) ohranitvi tradicionalnih gospodarskih in družbenih značilnosti pomorskega gospodarstva |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij določajo operativne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnosti in ukrepov, ki se nanašajo nanje. |
1. Vsaka država članica določi postopkovne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju zadevnih dejavnosti, rab in ukrepov, ki se nanašajo nanje. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami ter med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi s področja zadevnih sektorskih politik; |
(b) zagotavljajo učinkovito udeležbo zainteresiranih strani z ustreznih področij sektorskih politik v skladu s členom 9; |
Obrazložitev | |
Zainteresirane strani morajo biti udeležene. Zahtevati sodelovanje bi bilo prestrogo in bi upočasnilo proces. | |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami v skladu s členom 12; |
Obrazložitev | |
Udeležba zainteresiranih strani in čezmejno sodelovanje med državami članicami sta dve povsem različni stvari, zato je bolje, da sta navedeni vsaka v svoji točki. | |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členoma 12 in 13. |
(c) v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členom 13; |
Obrazložitev | |
Člen 12 se nanaša na druge države članice in ne na tretje države, zato se črta sklicevanje na ta člen. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) na eni strani temeljijo na najboljših razpoložljivih podatkih, na drugi strani pa zagotavljajo potrebno prožnost, da se upošteva prihodnji razvoj. |
Obrazložitev | |
Cilji te direktive so težko dosegljivi zlasti za tiste države, ki še nimajo izkušenj s pomorskim prostorskim načrtovanjem ali celostnim upravljanjem obalnih območij. Zato je pomembno poudariti potrebo po prožnosti kot tudi potrebo po podatkih. Morsko okolje je zelo kompleksno in še vedno ne povsem raziskano ter se stalno spreminja. | |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih dejavnosti, da bi se izpolnili cilji iz člena 5. |
1. Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska, načrtovana in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih rab in dejavnosti ter pomembnih ekosistemskih elementov, da bi se izpolnili cilji Unije iz člena 5. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo med drugim naslednje rabe in dejavnosti: |
Obrazložitev | |
Niso vse naštete točke dejavnosti. | |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točke od a do g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) obrate za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; |
(a) obrate za pridobivanje energije, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njen prenos do kopnega; |
(b) obrate in infrastrukturo za črpanje nafte in plina; |
(b) obrate in infrastrukturo za črpanje nafte, plina ter za raziskovanje in pridobivanje drugih surovin; |
(c) pomorske prometne poti; |
(c) pomorske prometne poti; |
(d) podmorske kable in cevovode; |
(d) podmorske kable in cevovode; |
(e) ribolovna območja; |
(e) obstoječa in potencialna ribolovna območja; |
(f) obrate za akvakulturo; |
(f) morska gojišča; |
(g) varstvena območja. |
(g) območja za varovanje in zaščito narave, območja Natura 2000, druge občutljive morske ekosisteme in sosednja območja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo; |
|
(h) morski in obalni turizem; |
|
(i) zaščitena območja kulturne dediščine; |
|
(j) vojaška vadbišča; |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij vsebujejo vsaj evidenco ukrepov, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. V strategijah se določi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi. |
1. Pri pripravi strategije celostnega upravljanja obalnih območij države članice odločijo, ali bodo uporabile sklop praks ali eno ali več strategij. Opredelijo ukrepe, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in opravijo analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. Celostno upravljanje obalnih območij krepi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi, da se zagotovi povezljivost kopnega in morja.
|
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: |
2. Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo: |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izkoriščanje posebnih naravnih virov, vključno z obrati za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; |
črtano |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) že uveljavljene prakse in strategije v skladu s Priporočilom 2002/413/ES; |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ab) obstoječe formalne in neformalne prakse, omrežja in mehanizme čezmejnega sodelovanja; |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ac) ustrezne dejavnosti, obrate, objekte in infrastrukturo; |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) gradnjo infrastrukture, energetskih obratov, prometnih kapacitet, pristanišč, pomorskih objektov in drugih struktur, vključno z zeleno infrastrukturo; |
črtano |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) kmetijstvo in industrijo; |
črtano |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) ribištvo in akvakulturo; |
črtano |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; |
(e) varstvo, ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, zaščitenih delt in mokrišč, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev teh sprememb. |
(f) blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti krepitev odpornosti ekosistemov; |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Države članice določijo načine za sodelovanje javnosti, tako da obveščajo ustrezne zainteresirane strani, javne organe in zadevno javnost ter se z njimi posvetujejo, v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice zagotovijo tudi, da imajo te zainteresirane strani in organi in zadevna javnost dostop do končnega izida tega sodelovanja. |
Obrazložitev | |
Sodelovanje je širok pojem, zato je treba konkretno opredeliti način sodelovanja. Poleg tega se lahko odstavek 1 in 2 združita. | |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. |
črtano |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pri določanju načinov javnega posvetovanja države članice upoštevajo ustrezne določbe druge zakonodaje Unije. |
črtano |
Obrazložitev | |
Prvotno besedilo nima nobene dodane vrednosti. | |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice organizirajo zbiranje in uporabo najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in izvajanje strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike. |
3. Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike in druge ustrezne politike Unije, kot so tiste iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)27a. |
|
_____________ |
|
27a UL L 108, 25.4.2007, str. 1. |
Obrazložitev | |
Direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije (INSPIRE) predpisuje zbiranje ustreznih podatkov. | |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES. |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES in po potrebi člena 6 Direktive 92/43/EGS. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura. |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sprejme vse potrebne ukrepe za sodelovanje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura, njegov cilj pa je skupna vizija za vse sedanje in prihodnje strategije regionalnih morskih bazenov. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Da se omogoči sodelovanje, morajo države članice, kadar je mogoče, usklajevati časovno razporeditev novih pomorskih prostorskih načrtov ali pregledati cikle obstoječih načrtov. |
Obrazložitev | |
Če si pristojni organi ne prizadevajo za usklajevanje časovne razporeditve ciklov pomorskih prostorskih načrtov, lahko imajo težave pri sodelovanju, čeprav so druga tehnična vprašanja in vprašanja glede podatkov rešena. | |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) regionalnih institucionalnih struktur za sodelovanje, ki pokrivajo zadevno obalno območje ali morsko regijo ali podregijo, ali |
(a) konvencij o regionalnih morjih ali drugih regionalnih institucionalnih struktur za sodelovanje, ki pokrivajo zadevno obalno območje ali morsko regijo ali podregijo, ali |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) namensko povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno morsko regijo in/ali podregijo. |
(b) povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno obalno območje, morsko regijo in/ali podregijo ali |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) drugega pristopa, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1. |
Obrazložitev | |
Regionalni pristop ima načeloma prednost, lahko pa obstajajo primeri, ko je dvostranska ali druga strategija bolj praktična. | |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, se v skladu z mednarodnim pomorskim pravom in konvencijami posvetujejo s to državo in si prizadevajo sodelovati in kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. |
2. To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. Kadar je mogoče, bosta vsebina in oblika poročila usklajeni z ustreznimi specifikacijami iz Direktive 2008/56/ES. |
Obrazložitev | |
Če je mogoče, moramo čim bolj zmanjšati dodatno upravno breme organov, ki jim veljavna zakonodaja EU že nalaga številne obveznosti glede poročanja in spremljanja. | |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive. |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive, najpozneje eno leto po roku za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o: |
1. Komisija lahko brez poseganja v vsebino specifikacij načrtov in strategij z izvedbenimi akti sprejme določbe o: |
Obrazložitev | |
Novo besedilo pojasnjuje področje uporabe možnih določb, sprejetih z izvedbenimi akti. | |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) operativnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugo zakonodajo EU, kot je Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede |
(a) postopkovnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugimi pravnimi akti Unije, kot sta Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede |
Obrazložitev | |
Pojasnitev, da bodo izvedbeni akti obravnavali le postopkovne specifikacije v zvezi z upravljanjem podatkov in ne operativnih specifikacij. | |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a – alinea 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi postopki upravljanja in zbiranja podatkov ter |
– učinkovite izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi sistemi postopkov upravljanja in zbiranja podatkov ter |
Obrazložitev | |
Pojasnitev, da določbe, ki jih Komisija sprejme z izvedbenimi akti, ne urejajo izmenjave in upravljanja podatkov na splošno, ampak le izboljšujejo njuno učinkovitost. | |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) operativnih korakih za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter za poročanje o njih glede: |
(b) postopkovnih korakih, ki prispevajo k pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter poročanju o njih glede: |
Obrazložitev | |
Pojasnitev, da člen 16(1)(b) zadeva le postopkovne korake in ne vsebine pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. | |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
načinov čezmejnega sodelovanja; |
– najučinkovitejših načinov čezmejnega sodelovanja; |
Obrazložitev | |
Pojasnilo, da določbe, ki jih Komisija sprejme z izvedbenimi akti, ne urejajo načinov čezmejnega sodelovanja na splošno, ampak le izboljšujejo njihovo učinkovitost. | |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
javnega posvetovanja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Glede na določbe člena 9 ni primerno, da se Komisiji podeli pristojnost za sprejemanje izvedbenih aktov na tem področju, ki je v pristojnosti držav članic. | |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pri sklicevanju na odstavek 1 se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
Obrazložitev | |
Sklicevanja so na ta odstavek (na primer v členu 16(2)) in ne na odstavek 1. | |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. |
2. Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 po začetku veljavnosti te direktive sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 48 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. |
Obrazložitev | |
Poročevalka meni, da rok 36 mesecev ni realističen. Časovni okvir mora biti ambiciozen, vendar ne sme povzročiti prenagljenega izvajanja. Treba je upoštevati različne stopnje pomorskega prostorskega načrtovanja v državah članicah. | |
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. |
5. Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 54 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi skladnosti s členom 18(4), tj. šest mesecev po tam navedenem roku. | |
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsakih šest let. |
6. Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsaka štiri leta. |
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Obveznosti prenosa iz te direktive se ne uporabljajo za celinske države članice. |
Obrazložitev | |
Landlocked Member States do not have a coast and maritime area, therefore there is no use for them to establish maritime spatial plans and integrated coastal management strategies. Still, this Directive can be of importance to them. Landlocked Member States could be asked for cooperation by other Member States, in particular in the course of the establishment and implementation of integrated coastal management strategies if there is a river that runs through that country and enters a sea afterwards. Therefore they have to take into account this directive when planning activities that can affect the seaside of other Member States, but obviously they cannot transpose any obligation contained in this Directive. |
OBRAZLOŽITEV
I. Splošno ozadje
Evropska unija je obkrožena z oceani in morji, države članice pa imajo pod svojo jurisdikcijo več morja kot kopne zemlje. Obala, ki si jo deli 23 od 28 držav članic, je sedemkrat daljša od obale ZDA. Več kot 200 milijonov državljanov Evropske unije živi v obalnih regijah, 88 milijonov jih dela na tem območju in proizvaja več kot 40 % BDP Evropske unije. 5,4 milijona ljudi je zaposlenih v morskem in pomorskem sektorju, katerega bruto dodana vrednost znaša skoraj 500 milijard evrov.
Ti podatki kažejo na velik pomen, ki ga imajo morske in obalne regije ter pomorsko gospodarstvo za Evropsko unijo že sedaj. Vendar bo njihova vloga še bolj pomembna v prihodnosti, saj se bodo človekove in gospodarske dejavnosti v teh regijah in sektorjih razvijale še naprej. Pomorsko gospodarstvo Evropske unije je ključno za približevanje ciljem Evrope 2020 in ima ogromen potencial za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v globaliziranem svetu. Evropska unija bi torej morala imeti vodilno vlogo pri krepitvi morskih in pomorskih raziskav ter inovacij in spodbujanju rasti v pomorskih sektorjih.
Energija morja, kot je na primer pridobivanje vetrne energije na morju ali energije valovanja ter plimovanja, lahko ima pomembno vlogo pri omejevanju emisij toplogrednih plinov in zmanjševanju odvisnosti Evropske unije od uvoza energije.
Spodbujati je treba tudi priobalne akvakulture, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po ribah za prehrano in dosegli trajnostno upravljanje staležev rib Evropske unije brez nadaljnjega povečevanja uvoza rib.
90 % zunanje trgovine Evropske unije poteka po morju. Evropska pristanišča, pomorske plovne poti in sektor pomorskih prevozov imajo ključno vlogo pri zagotavljanju dobavne verige ter povezovanju evropskih družb in evropskega trga z gospodarstvi po vsem svetu.
To je samo nekaj primerov obstoječih pomorskih dejavnosti, vendar jih obstaja še veliko več, na primer črpanje nafte, plina in drugih surovin in virov ter pomorski in obalni turizem. Zaradi spodbujanja rasti in razvoja v celotnem pomorskem sektorju se bo še bolj povečalo povpraševanje po pomorskem prostoru. Torej je za zagotavljanje trajnostne gospodarske rasti in preprečevanje navzkrižij med sektorji nujno usklajevanje med sedanjim in prihodnjim povpraševanjem po pomorskem prostoru.
Toda te sektorske dejavnosti potekajo v občutljivem okolju, o katerem še vedno ne vemo dovolj, njegovo lepoto in bogastvo pa moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije. Velika gostota naselitve in visoka stopnja človekovih dejavnosti na obalnih in pomorskih območjih predstavljata veliko breme za ekosisteme.
Najti je treba ustrezno ravnovesje med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi dejavniki za uspešno spodbujanje rasti pomorskega gospodarstva in istočasno zagotavljanje trajnostnega razvoja. Zaradi zapletenih medsebojnih vplivov med morskimi in obalnimi območji je treba v okviru vodenja in upravljanja zagotoviti povezanost med kopnim in morjem ter v proces vključiti oceane, morja in obale.
II. Okvir politike
Leta 2007 je Evropska komisija objavila Modro knjigo o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo. V njem je predstavila nov način upravljanja morij za optimalni trajnostni razvoj vseh dejavnosti, povezanih z morjem. Za dosego tega cilja je treba uskladiti različna področja politike, ki urejajo pomorska vprašanja, in vzpostaviti celostni, medsektorski pristop. Poleg tega bi morale zainteresirane strani bolj dejavno sodelovati v postopku odločanja.
V modri knjigi je začrtan velikopotezen program sektorskih politik, ki ga je treba razviti, da bi ustvarili okvir upravljanja za uspešno celostno pomorsko politiko. Za dosego tega cilja so bili opredeljeni trije glavni instrumenti: a) pomorski nadzor, b) podatki in informacije ter c) pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanja obalnih območij.
Od leta 2007 je celostna pomorska politika dobivala vedno bolj jasno obliko. Leta 2010 je Evropski parlament sprejel poročilo o oceni celostne pomorske politike. Leta 2011 je bil v Uredbi (EU) št. 1255/2011 določen proračun za celostno pomorsko politiko v višini 40 milijonov evrov za naslednji dve leti in Komisija je pozneje v istem letu predlagala ustanovitev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za financiranje skupne ribiške politike in celostne pomorske politike. V tem času je bila sprejeta okvirna direktiva o morski strategiji kot okoljski steber celostne pomorske politike, Komisija je sprejela sporočilo o „modri rasti“ v letu 2012, v obdobju ciprskega predsedovanja pa je bil dosežen dogovor o morski in pomorski agendi za rast in delovna mesta, imenovan „limassolska izjava“.
Istočasno so bila izboljšana orodja celostne pomorske politike. Leta 2008 je bil sprejet „časovni načrt za pomorsko prostorsko načrtovanje: doseganje skupnih načel v EU“, leta 2011 pa je začel veljati Protokol o celostnem upravljanju obalnih območij Sredozemlja. Poleg tega so se začeli projekti na področju pripravljalnih ukrepov za pomorsko prostorsko načrtovanje v Severnem morju, Baltskem morju in Atlantskem oceanu.
III. Predlog Komisije
Kot rezultat tega razvoja je Komisija predlagala okvirno direktivo za pripravo in izvajanje pomorskih prostorskih načrtov ter strategij celostnega upravljanja obalnih območij.
Cilj predloga je opredelitev postopkovnega okvira za pripravo in izvajanje pomorskih prostorskih načrtov ter strategij celostnega upravljanja obalnih območij v državah članicah. Ti načrti in/ali strategije bodo prispevali k doseganju aktualnih ciljev Evropske unije, kot so zagotavljanje njene oskrbe z energijo, spodbujanje pomorskega prometa, podpiranje trajnostnega ribolova ali ohranjanje in varstvo okolja. Poleg tega bodo uporabljali ekosistemski pristop in poenostavili soobstoj različnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih.
Oblika in opredelitev pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij je v pristojnosti držav članic. Vendar bodo morale države spoštovati več minimalnih zahtev, kot so medsebojno sodelovanje ali integracija, reden pregled vsakih šest let in upoštevanje vseh pomembnih morskih in obalnih dejavnosti.
V okviru pomorskih prostorskih načrtov bo treba izdelati zemljevide morskih voda ter opredeliti sedanjo, potencialno in časovno omejeno razporeditev vseh pomembnih dejavnosti. V predlog je vključen tudi nezaključen seznam dejavnosti, ki jih je treba upoštevati pri pripravi načrtov.
Strategije celostnega upravljanja obalnih območij vsebujejo evidenco veljavnih ukrepov in nakazujejo morebitne potrebe po dodatnih ukrepih. V okviru strategij se upošteva tudi nezaključen seznam dejavnosti na obalnih območjih.
Pri pripravi načrtov in strategij je pomembno, da države članice sodelujejo z drugimi državami, tako državami članicami kot tretjimi državami, ki mejijo na isto obalno ali morsko območje, ter že v zgodnjem obdobju vključijo javnost, ki jo načrti zadevajo.
IV. Mnenje poročevalke
Poročevalka pozdravlja predlog Komisije. Povpraševanje po pomorskem prostoru raste in njegova uporaba je pogosto neusklajena. Vendar veliko držav članic še ni oblikovalo prostorskih načrtov. Pogoj za občutno rast v pomorskem sektorju je pravna varnost, ki jo tako inovativna mala in srednja podjetja kot tudi velike družbe potrebujejo za naložbe v prihodnje tehnologije ali v drage projekte, kot so priobalna omrežja. Morski prostorski načrti so ključ do uspešnega izvajanja načrta Modra rast, saj zagotavljajo varnost in omogočajo soobstoj različnih sektorskih dejavnosti. Direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju je torej logična posledica in naslednji korak, ki sledi vzpostavitvi celostne pomorske politike leta 2007 in sprejetju načrta „modra rast“ leta 2012.
Pomorske in obalne aktivnosti ter načini uporabe pogosto potekajo na okoljsko občutljivih območjih, zato je treba pri upravljanju in načrtovanju teh dejavnosti uporabljati ekosistemski pristop. Zaradi močnih medsebojnih vplivov med morskimi in obalnimi območji je treba pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij razumeti kot orodji, ki se med seboj dopolnjujeta.
Vendar je zelo pomembno zagotoviti, da je okvirna direktiva v skladu z načelom subsidiarnosti in državam članicam pušča dovolj svobode za učinkovito obravnavo svojih interesov in posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Morska obala je še posebej raznoliko območje, zato se lahko pokaže, da so za učinkovito obravnavo njenih posebnih lastnosti potrebni različni strateški pristopi. Torej mora okvirna direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij državam članicam pustiti dovolj manevrskega prostora za učinkovito delovanje v okviru skupnih ciljev. Direktiva ne sme ovirati dejanskega razvoja pomorskih prostorskih načrtov niti posegati v dobro delujoče uradne in neuradne dejavnosti celostnega upravljanja obalnih območij.
Poročevalka močno podpira postopkovni okvir za dosego povezanega in usklajenega pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij v vseh državah članicah Evropske unije. Še posebej poudarja pomen čezmejnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami. Morski bazeni, morske vode in ekosistemi ne poznajo nacionalnih meja, zato je za učinkovito načrtovanje in upravljanje treba upoštevati čezmejno razsežnost.
Nujnost vzpostavitve in izvajanja pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij v vseh državah članicah je po eni strani dokaz uspešnosti celostne pomorske politike, ki se izvaja šele nekaj let, po drugi strani pa je to ključen korak v smeri uporabe njenega polnega potenciala za trajnostni razvoj morskih in obalnih območij ter spodbujanja dolgoročne „modre rasti“ v pomorskem sektorju.
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25.10.2013)
za Odbor za promet in turizem
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij
(COM(2013)0133 – C7–0065/2013 – 2013/0074(COD))
Pripravljavec mnenja: Mario Pirillo
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Razvoj modrega gospodarstva v Evropi za trajnostno rast morskega in pomorskega sektorja je pomemben del cilja Unija, da do leta 2020 vzpostavi pametno, trajnostno in vključujočo ekonomijo. Potrebno je integrirano in skladno upravljanje morskega prostora, da se zagotovi trajnostna rast in ohranijo obalni in morski ekosistemi za prihodnje generacije. Obvladati je treba pritisk na morske in obalne vire zaradi vse večje porabe, posledic podnebnih sprememb, naravnih nesreč in erozije.
Glavni namen predloga Komisije je spodbuditi trajnostno rast pomorskih in obalnih dejavnosti ter trajnostno rabo obalnih in morskih virov z vzpostavitvijo okvira za učinkovito izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja v vodah EU in celostnega upravljanja obalnih območij držav članic. To bi moralo zajeti vsa področja politik iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki vplivajo na obale, morja in oceane.
Okvir, ki ga namerava vzpostaviti ta predlog, vsebuje sistematičen, usklajen, vključujoč in čezmejni pristop k celostnemu pomorskemu upravljanju, v skladu z nacionalnim pravom držav članic in mednarodnim pravom. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij morajo izražati, vključiti in povezati cilje, določene z nacionalnimi ali regionalnimi sektorskimi politikami, opredeliti ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nesoglasij med različnimi sektorji ter prispevati k doseganju ciljev Unije iz sektorskih politik v zvezi z morji in obalami. Predlog zahteva, da so ukrepi držav članic, prek čezmejnega sodelovanja v isti regiji in na ustreznem obalnem območju, usmerjeni k zagotavljanju skladnega upravljanja različnih morskih bazenov.
Poročevalec se strinja s cilji in vsebino predloga Komisije in jih podpira ter meni, da so pomemben korak k vzpostavitvi modrega gospodarstva evropskega pomorskega prostora in obalnih območij. Namen predlaganih predlogov sprememb je izboljšati nekatere vidike predloga, zlasti pojasniti in okrepiti cilje za trajnostni razvoj, varstvo in zaščito okolja in ohranitev naravnih virov.
Da bi ustrezno upravljale vire, morajo na primer države članice v svojih načrtih za črpanje plina (kamor bi moral biti vključen tudi plin iz skrilavca) in energije upoštevati tudi ustrezno skladiščenje. Poleg tega poročevalec meni, da je nujno potrebno primerno, trajnostno in ekološko ustrezno upravljanje obalnih usedlin, da se uravnovesijo razmere na kritičnih območjih, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti zaradi podnebnih sprememb, erozije in vdorov morja.
Poleg tega je od samega začetka izdelave načrtov potrebno popolno in učinkovito sodelovanje javnosti, tudi kot način za preprečitev konfliktov zaradi izkoriščanja naravnih virov. Nazadnje je treba jasno navesti, da se morajo določbe direktive izvajati v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom. |
(10) Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti držav članic in Unije, Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) in mednarodnim pomorskim pravom. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim. |
(12) Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim, ter morajo vedno ravnati v skladu z zakonodajo Evropske unije. |
Obrazložitev | |
V skladu s to direktivo države članice ohranijo pristojnosti na področju urbanističnega in podeželskega prostorskega načrtovanja, vendar pa morajo biti vsi prostorski načrti ali načrti upravljanja v skladu z zakonodajo EU. | |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ekosistemi ter morski in obalni viri v morskih vodah in na obalnih območjih so zelo obremenjeni. Človekove dejavnosti, pa tudi učinki podnebnih sprememb, nevarnost naravnih nesreč in dinamika obrežja, kot sta erozija in akrecija, imajo lahko resne učinke na razvoj in rast obalnega gospodarstva ter obalne in morske ekosisteme, ki vodijo v slabšanje okoljskega stanja, izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev. Te različne obremenitve bi bilo treba ustrezno upoštevati pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Poleg tega lahko zdravi obalni in morski ekosistemi ter njihove raznolike storitve, če so vključeni v načrtovanje, prinesejo precejšnje koristi v smislu proizvodnje hrane, rekreacije in turizma, blažitve podnebnih sprememb in prilaganja tem spremembam, nadzora nad dinamiko obrežja ter preprečevanja naravnih nesreč. |
(14) Ekosistemi ter morski in obalni viri v morskih vodah in na obalnih območjih so zelo obremenjeni. Človekove dejavnosti, pa tudi učinki podnebnih sprememb, nevarnost naravnih nesreč in dinamika obrežja, kot sta erozija in akrecija, imajo lahko resne učinke na razvoj in rast obalnega gospodarstva ter obalne in morske ekosisteme, ki vodijo v slabšanje okoljskega stanja, izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev. Te različne obremenitve je treba ustrezno upoštevati pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Poleg tega lahko zdravi obalni in morski ekosistemi ter njihove raznolike storitve, če so vključeni v načrtovanje, prinesejo precejšnje koristi v smislu proizvodnje hrane, rekreacije in turizma, blažitve podnebnih sprememb in prilaganja tem spremembam, nadzora nad dinamiko obrežja ter preprečevanja naravnih nesreč. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES ter upoštevati načelo subsidiarnosti, previdnostno načelo in načelo, da je treba delovati preventivno, kot določa člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh pomorskih in obalnih dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in ohranjanjem naravnih virov ter da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike, Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. |
(16) (16) Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike, Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja ter temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 2020. |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja, temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo, ter biti skladni s politikami in načeli EU, zlasti s previdnostnim načelom. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 2020. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
(19) Namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora, opredeliti in reševati navzkrižja na pomorskih območjih ter zagotavljati trajnostni razvoj pomorskih in obalnih dejavnosti. Za učinkovito doseganje teh namenov morajo države članice zagotoviti vsaj, da postopek oziroma postopki načrtovanja stremijo k uresničitvi trajnostnega socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja ter da se v okviru teh postopkov izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Zaradi prilagajanja obalnih območij podnebnim spremembam ter zaradi boja proti eroziji ali prekomerni akreciji, vdiranju morja, slabšanju ekološkega stanja in izgubi biotske raznovrstnosti obalnih ekosistemov, je zelo pomembno primerno, trajnostno in ekološko ustrezno upravljanje obalnih usedlin, da se uravnovesijo razmere na kritičnih območjih, ki so najbolj izpostavljena tem pojavom. V primeru pomanjkanja usedlin na obalah se lahko uporabijo nanosi morskih usedlin na epikontinentalnem pasu. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35. |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi na različnih ravneh in javnostjo v vsaki fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dobra primera določb o javnem posvetovanju sta v členu 2(2) Direktive 2003/35/ES in členu 6 Direktive 2001/42/ES. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Države članice lahko s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij zmanjšajo upravno obremenitev in stroške v podporo svojim ukrepom za izvajanje druge zadevne zakonodaje Unije. Roki za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morali biti zato usklajeni s časovnimi razporedi, ki so določeni v drugi zadevni zakonodaji, zlasti: Direktivi 2009/28/ES, ki zahteva, naj države članice zagotovijo, da bo leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal vsaj 20 %, ter v kateri je usklajevanje postopkov za izdajo dovoljenj, certificiranja in načrtovanja, vključno s prostorskim načrtovanjem, opredeljeno kot pomemben prispevek k doseganju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov; Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, naj države članice do leta 2020 sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, in v kateri je v povezavi s Prilogo A(6) k Sklepu 2010/477/EU pomorsko prostorsko načrtovanje opredeljeno kot sredstvo za podporo ekosistemskemu pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, da se doseže dobro okoljsko stanje; Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, s katero se zahteva vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja do leta 2020 s povezavo infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v Evropi. |
(23) Države članice lahko s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij zmanjšajo upravno obremenitev in stroške v podporo svojim ukrepom za izvajanje druge zadevne zakonodaje Unije. Roki za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morali biti zato usklajeni s časovnimi razporedi, ki so določeni v drugi zadevni zakonodaji, zlasti: Direktivi 2009/28/ES, ki zahteva, naj države članice zagotovijo, da bo leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal vsaj 20 %, ter v kateri je usklajevanje postopkov za izdajo dovoljenj, certificiranja in načrtovanja, vključno s prostorskim načrtovanjem, opredeljeno kot pomemben prispevek k doseganju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov; Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike1, ki zahteva, da države članice do leta 2015 dosežejo dober ekološki potencial, dobro stanje podzemne vode in dobro kemijsko stanje površinske vode, Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, naj države članice do leta 2020 sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, in v kateri je v povezavi s Prilogo A(6) k Sklepu 2010/477/EU pomorsko prostorsko načrtovanje opredeljeno kot sredstvo za podporo ekosistemskemu pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, da se doseže dobro okoljsko stanje; Direktivi 2008/56/ES; Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst2; Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic3; Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, s katero se zahteva vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja do leta 2020 s povezavo infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v Evropi. |
|
____________________ |
|
1 UL L 327, 22.12.2000, str. 1. |
|
2 UL L 206, 22.7.1992, str. 7. |
|
3 UL L 103, 25.4.1979, str. 1. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) V podporo širokemu in usklajenemu izvajanju te direktive na ozemlju Unije je treba v obstoječih finančnih instrumentih najti vire za demonstracijske programe in izmenjavo dobrih praks ter pozitivnih procesov pri strategijah in načrtih upravljanja obalnih območij in pomorskega prostora. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen zaščiti obale, spodbujanju trajnostnega razvoja pomorskih in obalnih območij ter zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti in trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja. |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Z določbami te direktive se ne posega v pristojnosti držav članic za kopensko prostorsko načrtovanje. |
3. Z določbami te direktive se ne posega v pristojnosti držav članic za prostorsko načrtovanje. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 3 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES. |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES in Sklepa Komisije 2010/477/EU. |
Obrazložitev | |
Sklep Komisije 2010/477/EU določa natančnejše smernice glede opredelitve dobrega stanja okolja in meril zanj. | |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb. |
3. Države članice pri pripravi strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti morskih in obalnih regij in podregij, obstoječe in načrtovane sektorske dejavnosti, njihov učinek na okolje, učinek na lokalne skupnosti in pričakovane učinke podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k: |
Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij zagotavljajo dolgoročen trajnostni razvoj pomorskih in obalnih dejavnosti, pri njihovi pripravi se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj in sodelovanje konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih, tako da se preprečijo navzkrižja med njimi, ob polnem sodelovanju vseh javnih deležnikov ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti, namen teh načrtov in strategij pa je zlasti prispevati k: |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 5 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
(a) uresničevanju ciljev Unije na področju razvoja energije iz obnovljivih virov, zagotavljanju oskrbe Unije z energijo, krepitvi integracije notranjega energetskega trga ter trajnostnemu razvoju in varstvu okolja s spodbujanjem razvoja obnovljivih morskih virov energije ter z razvojem energije iz novih in obnovljivih virov, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 5 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa ter zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu; |
(b) zagotavljanju trajnostnega razvoja pomorskega prometa zunaj zaščitenih morskih območij, spoštovanju občutljivih ekosistemov, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu, ter varstvu obalnih in morskih ekosistemov; |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 5 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; |
(c) podpiranju trajnostnega izkoriščanja in upravljanja ribolovnih območij ter trajnostnega razvoja sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 5 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja; |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja z reprezentativno in usklajeno mrežo zaščitenih območij in z uporabo previdnostnega načela ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter za zmanjšanje in preprečevanje tveganj za onesnaženje morskih in obalnih območij; |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 5 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam. |
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja bolj odporna proti podnebnim spremembam, da se zaščitijo ranljiva obalna območja; |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 5 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) varstvu, ohranjanju in povečevanju neprecenljivih naravnih virov obalnih in plitvih voda, kot so travniki morske trave, gozdovi rjavih alg, apnenčaste morske alge in slana močvirja, ki so pomembni ekosistemi za zajemanje in shranjevanje ogljika, ter preprečevanju navzkrižij z obrati za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju; |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 5 – točka e b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(eb) spodbujanju ohranjanja, povečevanja in promoviranja kulturne dediščine obalnih in morskih območij. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Programi in strategije morajo upoštevati učinek človeških pomorskih in obalnih dejavnosti na ekosisteme in morske vire. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje elemente: |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) obrate za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; |
(a) obrate in infrastrukturo za raziskovanje in pridobivanje nafte, plina in drugih virov energije ter za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) obrate in infrastrukturo za črpanje nafte in plina; |
(b) obrate in infrastrukturo za črpanje nafte, plina in plina iz skrilavca; |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) obrate in infrastrukturo za skladiščenje ogljikovega dioksida in zemeljskega plina; |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) nanose morskih usedlin, koristnih za povečanje obale; |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ribolovna območja; |
(e) ribolovna in ribogojna območja; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) obrate za akvakulturo; |
(f) ribogojne obrate; |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) varstvena območja. |
(g) območja za varovanje in zaščito narave, območja Natura 2000, druge občutljive morske ekosisteme in sosednja območja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo;
|
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka g a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ga) zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembna območja in pokrajine. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka g b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(gb) izpuste gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda; |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka g c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(gc) pristanišča. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izkoriščanje posebnih naravnih virov, vključno z obrati za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; |
(a) izkoriščanje posebnih naravnih virov, vključno z obrati za pridobivanje in skladiščenje energije in proizvodnjo obnovljive energije; |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) gradnjo infrastrukture, energetskih obratov, prometnih kapacitet, pristanišč, pomorskih objektov in drugih struktur, vključno z zeleno infrastrukturo; |
(b) gradnjo infrastrukture, energetskih obratov, prometnih kapacitet, pristanišč, pomorskih objektov, naprav za obdelavo odpadnih voda in drugih struktur, vključno z zeleno infrastrukturo; |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) trajnostno upravljanje obalnih usedlin, vključno z nanosi v bližini pristaniških in obrambnih objektov; |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; |
(e) varstvo, ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, zaščitenih delt in mokrišč, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev teh sprememb. |
(f) blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti krepitev odpornosti ekosistemov; |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka f a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fа) pomorski in obalni turizem. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka f b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fb) ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice v skladu s svojimi pravnimi sistemi določijo načine za sodelovanje vseh deležnikov, organov na različnih ravneh in zadevne javnosti v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi na različnih ravneh ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov ter posodabljanje in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, vključno z vzpostavitvijo skupne elektronske platforme. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES. |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES in člena 6 Direktive 92/43/EGS, kadar je to ustrezno. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura. |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot sta čezmejna infrastruktura in okolje. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, se v skladu z mednarodnim pomorskim pravom in konvencijami posvetujejo s to državo in si prizadevajo sodelovati in kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
POSTOPEK
Naslov |
Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega pasu |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 15.4.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 15.4.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Mario Pirillo 18.4.2013 |
||||
Obravnava v odboru |
5.9.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
24.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
43 8 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Martina Anderson, Elena Oana Antonescu, Sophie Auconie, Franco Bonanini, Biljana Borzan, Yves Cochet, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Andrés Perelló Rodríguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Dubravka Šuica, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Kriton Arsenis, Julie Girling, Romana Jordan, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), James Nicholson, Vittorio Prodi, Birgit Schnieber-Jastram, Andrea Zanoni |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Franco Frigo, Anna Hedh, Anthea McIntyre |
||||
MNENJE Odbora za ribištvo (18.10.2013)
za Odbor za promet in turizem
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij
(COM(2013)0133 – C7‑0065/2013 – 2013/0074(COD))
Pripravljavka mnenja: Isabelle Thomas
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Oktobra 2012 so se evropski ministri za pomorske zadeve s sprejetjem limassolske izjave politično zavezali, da si bodo v skladu s strategijo Evropa 2020 prizadevali za rast v pomorskem sektorju.
Uredba (EU) št. 1255/2011, v kateri je bil začrtan program podpore razvoju celostne pomorske politike, je vzpostavila pravni temelj in okvir za usklajevanje politik. Program je bil okrepljen s strategijo modre rasti za usmerjanje politike in opredelitev njenega področja uporabe, sedaj pa je zanj treba uvesti posebna orodja.
V okviru strategije modra rast je treba pripraviti vse potrebno za razvoj gospodarskih pomorskih dejavnosti. Pogoj za njihov razcvet je izgradnja ustrezne infrastrukture in organizacija prostora, da bodo imele nove dejavnosti svoje mesto poleg „tradicionalnih“, kot sta ribištvo in pomorski promet, slednje pa ne bodo izrinjene. Obalna območja se že sedaj intenzivno uporabljajo, nadaljnji razvoj pa bo povzročil spore glede uporabe in imel še dodaten vpliv na okolje. Razsojanje v teh sporih bo težavno, zato je nujno oblikovanje orodij za pomorsko prostorsko načrtovanje in upravljanje. Namen direktive je spodbuditi države članice, da oblikujejo orodja, ki bi prispevala k razvoju modre rasti.
Predlog direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij je predvsem metodološka podpora, ki državam članicam omogoča, da čim bolje upravljajo in organizirajo soobstoj različnih pomorskih in obalnih dejavnosti na strateški, enoten in usklajen način.
Na prvem mestu je izdelava zemljevidov morskih območij in gospodarskih dejavnosti, ki na njih potekajo. Na zemljevidih je treba označiti občutljiva morska območja in zagotoviti njihovo varstvo ter predvideti prihodnje možnosti za razvoj. Toda najbolj pomembna je organizacija soobstoja vseh dejavnosti, da se preprečijo spori glede uporabe, ki že sedaj predstavljajo veliko oviro. Vprašanja sodelovanja, upravljanja in posledično odločanja na področju prednostnih nalog so torej bistvena za celostno upravljanje obalnih območij.
Povezava pomorskega prostorskega načrtovanja s celostnim upravljanjem obalnih območij omogoča razumevanje medsebojnih vplivov med kopnim in morjem ter soobstoj dejavnosti v času in prostoru, če višina vodnega stebra in gibljivost dejavnosti v nekaterih primerih omogočata več dejavnosti na istem območju. Če si pomorski prostor predstavljamo kot območje, sestavljeno iz posameznih sektorjev za izključno uporabo, se zdi, da je že prenapolnjen. Pomorsko prostorsko načrtovanje pa kaže, da to ni nujno in da je mogoče organizirati več različnih dejavnosti v danem prostoru.
Čeprav so v predlogu Komisije navedeni cilji, dejavnosti in ukrepi, ki so v pristojnosti Unije, si je nemogoče predstavljati, da bi se pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij omejilo zgolj na načrtovanje in integracijo teh dejavnosti, brez upoštevanja medsebojne odvisnosti kopnega in morja ter vpliva, ki ga lahko ima prostorsko načrtovanje na kopnem na morska območja. Ti instrumenti so lahko učinkoviti samo v okviru celostnega pristopa, ki je bistvo prizadevanj iz tega predloga. Vendar mora ta pristop spoštovati načelo subsidiarnosti in pristojnosti držav članic.
Odločitev Komisije, da za vzpostavitev okvira za prostorsko načrtovanje pomorskega prostora in celostno upravljanje obalnih območij predlaga direktivo, tako predstavlja dobro izbiro, saj je treba orodja oblikovati in uporabljati v skladu z načelom subsidiarnosti, postopki, načini upravljanja in procesi sodelovanja pa se bodo med državami članicami razlikovali. Odvisni bodo od upravne ureditve v vsaki od držav ter pogosto tudi od izbire najbolj ustrezne ravni upravljanja. Mogoče je, da bo pri opredelitvi obalnih podregij potrebna geografska uskladitev z obstoječimi upravnimi regijami.
Pomembna je tudi prožnost, ki jo omogoča direktiva, saj so številne države članice že oblikovale instrumente za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij. Upoštevati je treba napredne prakse, ki so jih države članice na tem področju že razvile, in spoštovati načelo združljivosti za nazaj.
Ob koncu je treba dodati, da opredelitev okvira na evropski ravni prinaša pomembne prednosti, saj spodbuja dialog in čezmejno sodelovanje ter tako prispeva k integraciji politik in spodbuja usklajeno izvajanje instrumentov za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij. V času, ko Evropska unija podpira ustvarjanje številnih mrež in razvoj evropskih pomorskih politik, mora morje postati prostor za sodelovanje in integracijo. Številne dejavnosti, kot je na primer ribolov, segajo preko meja. Prostorskega pomorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij torej ni mogoče izvajati brez natančnega poznavanja prednostnih nalog sosednjih držav v zvezi z območjem v skupni rabi.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ribištvo poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. |
(1) Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pridobivanje surovin z morskega dna, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, dejavnosti gojenja in nabiranja lupinarjev, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih ekosistemov in virov, je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju, ki bo ponujal metodo za organizacijo soobstoja različnih uporab tega prostora. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Tak pristop k upravljanju oceanov je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami. |
(2) Tak pristop k upravljanju oceanov je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Sedaj je treba predlagati orodja za izvajanje vseh ciljev celostne pomorske politike ob upoštevanju treh stebrov trajnostnega razvoja. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, pri čemer se posebna pozornost nameni strategijam za morske bazene ali makroregionalnim strategijam, ki upoštevajo posebnosti določenih morij. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
(3) V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa, v katerem imajo ljudje osrednjo vlogo, bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za zagotovitev primerne porazdelitve pomorskega prostora med ustrezne rabe in usklajenega upravljanja obalnih območij bi bilo treba vzpostaviti okvir, s katerim bi bilo določeno vsaj, da morajo države članice pripraviti in izvajati pomorske prostorske načrte ter strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
(8) Za zagotovitev, da se številne in raznolike ustrezne rabe in človekove dejavnosti lahko odvijajo hkrati v istem pomorskem prostoru ter za zagotovitev usklajenega upravljanja obalnih območij bi bilo treba vzpostaviti okvir, s katerim bi bilo določeno vsaj, da morajo države članice pripraviti in izvajati pomorske prostorske načrte ter strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) S pomorskim prostorskim načrtovanjem in celostnim upravljanjem obalnih območij se bo izboljšalo usklajevanje pomorskih in obalnih dejavnosti, kar lahko z zagotovitvijo preglednosti, predvidljivosti in stabilnosti za vlagatelje ter znižanjem stroškov usklajevanja in transakcijskih stroškov prinese precejšnje gospodarske koristi. |
(9) Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bo prispevalo k boljšemu, enostavnejšemu in učinkovitejšemu usklajevanju, povezovanju in kompatibilnosti pomorskih in obalnih dejavnosti, kar lahko z zagotovitvijo okvira preglednosti, pravne gotovosti, predvidljivosti in stabilnosti za vlagatelje ter zmanjšanjem obsega birokracije in znižanjem stroškov usklajevanja in transakcijskih stroškov prinese precejšnje gospodarske koristi. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) Usklajevanje pomorskih in obalnih dejavnosti preko pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij bi moralo, kolikor je to mogoče, temeljiti na logiki vključevanja dejavnosti in ne njihovega izključevanja. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Geografska razsežnost morskih voda in obalnih območij se prekriva v obalnih in teritorialnih vodah držav članic. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij se dopolnjujeta, saj se prvo osredotoča na popis obstoječih in potencialnih človekovih dejavnosti za pripravo pomorskih prostorskih načrtov v morskih vodah, drugo pa na opredelitev ukrepov za celovito upravljanje teh človekovih dejavnosti na obalnih območjih. Skupna usklajena uporaba pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij bo pripomogla k izboljšanju načrtovanja in upravljanja področij prekrivanja pomorskih in kopenskih dejavnosti. |
(11) Geografska razsežnost morskih voda in obalnih območij se prekriva v obalnih in teritorialnih vodah držav članic. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij se dopolnjujeta, saj se prvo osredotoča na popis številnih in raznolikih obstoječih ter potencialnih uporab in človekovih dejavnosti za pripravo strateških pomorskih prostorskih načrtov v morskih vodah, drugo pa na opredelitev ukrepov za celovito upravljanje teh človekovih dejavnosti na obalnih območjih. Skupna, povezana in usklajena uporaba strateških pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij bo pripomogla k izboljšanju načrtovanja in upravljanja področij prekrivanja pomorskih in kopenskih dejavnosti ter k bolj racionalni uporabi in varovanju morja. Zaradi znatne gospodarske odvisnosti od povezave med kopnim in morjem in optimalne uporabe morskega območja najbolj oddaljenih regij bi bilo treba tudi te vključiti v področje uporabe te direktive. |
Obrazložitev | |
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) | |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Da bi se izboljšalo pomorsko upravljanje in preprečili konflikti pri pomorskem prostorskem načrtovanju, bi bilo treba ustanoviti evropsko obalno stražo kot sredstvo za okrepljeno sodelovanje in usklajevanje na ustrezni ravni med organi, pristojnimi za obalno stražo v Uniji, da bi se izboljšala zaščita in varnost na morju in oceanih, predvsem z izvajanjem veljavnega pomorskega prava. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim. |
(12) Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z organizacijo soobstoja različnih potencialno konkurenčnih sektorskih dejavnosti in ukrepi za zagotavljanje skladnosti v pomorskem prostoru v povezavi z evropskimi in nacionalnimi cilji. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES in Sklepa Sveta 2010/631/EU. |
(13) Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih ter stremeti k jasnim, preprostim in hitrim postopkom. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES in Sklepa Sveta 2010/631/EU. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ekosistemi ter morski in obalni viri v morskih vodah in na obalnih območjih so zelo obremenjeni. Človekove dejavnosti, pa tudi učinki podnebnih sprememb, nevarnost naravnih nesreč in dinamika obrežja, kot sta erozija in akrecija, imajo lahko resne učinke na razvoj in rast obalnega gospodarstva ter obalne in morske ekosisteme, ki vodijo v slabšanje okoljskega stanja, izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev. Te različne obremenitve bi bilo treba ustrezno upoštevati pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Poleg tega lahko zdravi obalni in morski ekosistemi ter njihove raznolike storitve, če so vključeni v načrtovanje, prinesejo precejšnje koristi v smislu proizvodnje hrane, rekreacije in turizma, blažitve podnebnih sprememb in prilaganja tem spremembam, nadzora nad dinamiko obrežja ter preprečevanja naravnih nesreč. |
(14) Ekosistemi ter morski in obalni viri v morskih vodah in na obalnih območjih so izpostavljeni raznolikim in velikim obremenitvam. Človekove dejavnosti, pa tudi učinki podnebnih sprememb, nevarnost naravnih nesreč in dinamika obrežja, kot sta erozija obale in akrecija usedlin, imajo lahko resne učinke na razvoj in rast obalnega gospodarstva ter obalne in morske ekosisteme, ki vodijo v slabšanje okoljskega in gospodarskega stanja, izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev. Te različne obremenitve bi bilo treba ustrezno upoštevati pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Poleg tega lahko zdravi obalni in morski ekosistemi ter njihove raznolike storitve, če so vključeni v načrtovanje, prinesejo precejšnje koristi v smislu proizvodnje hrane, rekreacije in turizma, blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja tem spremembam in odpornosti nanje, nadzora nad dinamiko obrežja ter preprečevanja naravnih nesreč. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Deliti bi bilo treba primere dobre prakse upravljanja obalnih območij in uporabe obalnega prava. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 14 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14b) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti regij in podregij, zlasti najbolj oddaljenih regij, ki se nahajajo v oceanskih območjih zunaj epikontinentalnega pasu in imajo le nekaj kilometrov od obale zelo globoke vode, zaradi česar so njihove ribolovne dejavnosti usmerjene večinoma v globokomorske ribolovne vire, to pa bi lahko privedlo do nasprotij med tradicionalnimi ribolovnimi dejavnostmi ter dejavnostmi v vzponu in razvoju, kakršna je pridobivanje surovin z morskega dna. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. |
(15) Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES, ki enakovredno spodbuja vse tri stebre trajnostnega razvoja in v kateri imajo ljudje osrednjo vlogo, za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev, naložbe in konkurenčnost gospodarstva. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki. |
(17) Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane in odvisne druga od druge. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni, združeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki ter cilji. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja ter temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 2020. |
(18) Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja, spremljanja izvajanja, pregleda ali posodabljanja, ter temeljiti na najboljšem in najnovejšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 2020. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
(19) Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja glede rabe na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe in človekove dejavnosti v pomorskem prostoru, tako sedanje kot prihodnje, ob upoštevanju predvidljivih dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Države članice bi se morale posvetovati ter usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. |
(20) Države članice bi se morale posvetovati ter usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju; to načelo bi morala EU ustrezno spodbujati in podpreti, izvajati pa bi ga bilo treba v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Na obalnih območjih veljajo različni ukrepi iz različnih politik. Za doseganje ciljev te direktive bi morale države članice pripraviti evidenco teh ukrepov in analizirati potrebo po dodatnih ukrepih, kot so ukrepi za preprečevanje erozije in obvladovanje akrecije, prilagajanje učinkom podnebnih sprememb, boj proti odpadkom na obalah in v morju, razvoj zelene infrastrukture in pomoč pri preprečevanju naravnih nesreč. Uporabljati bi jih bilo treba usklajeno in celovito. Pri tem bi morale države članice upoštevati vse ustrezne obalne dejavnosti ter posebno pozornost nameniti medsektorskemu in medsebojnemu kopensko-morskemu vplivanju teh dejavnosti. |
(21) Na obalnih območjih veljajo različni ukrepi iz različnih politik. Za doseganje ciljev te direktive bi morale države članice pripraviti evidenco teh ukrepov in analizirati potrebo po dodatnih ukrepih, kot so ukrepi za preprečevanje erozije obale in obvladovanje akrecije usedlin in zamuljevanja, prilagajanje učinkom in posledicam podnebnih sprememb, boj proti odpadkom na obalah in v morju, boj proti širjenju alg, razvoj zelene infrastrukture in pomoč pri preprečevanju naravnih nesreč. Uporabljati bi jih bilo treba usklajeno in celovito. Pri tem bi morale države članice upoštevati vse ustrezne obalne dejavnosti ter posebno pozornost nameniti medsektorskemu in medsebojnemu kopensko-morskemu vplivanju teh dejavnosti. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35. |
(22) Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja je bistvena vključitev zainteresiranih strani, organov in javnosti v mehanizme sodelovanja od začetka do konca postopka priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Upravljanje območja, kjer se stikata kopno in morje, poteka na različnih ravneh, vendar bi bila zaradi narave in obsega celostnega upravljanja obalnih območij in pomorskega prostorskega načrtovanja potrebna integracija teh ravni upravljanja. V državah članicah so pristojni organi lahko različni in lahko vključujejo različne udeležence in organe upravljanja. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Države članice lahko s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij zmanjšajo upravno obremenitev in stroške v podporo svojim ukrepom za izvajanje druge zadevne zakonodaje Unije. Roki za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morali biti zato usklajeni s časovnimi razporedi, ki so določeni v drugi zadevni zakonodaji, zlasti: Direktivi 2009/28/ES, ki zahteva, naj države članice zagotovijo, da bo leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal vsaj 20 %, ter v kateri je usklajevanje postopkov za izdajo dovoljenj, certificiranja in načrtovanja, vključno s prostorskim načrtovanjem, opredeljeno kot pomemben prispevek k doseganju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov; Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, naj države članice do leta 2020 sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, in v kateri je v povezavi s Prilogo A(6) k Sklepu 2010/477/EU pomorsko prostorsko načrtovanje opredeljeno kot sredstvo za podporo ekosistemskemu pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, da se doseže dobro okoljsko stanje; Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, s katero se zahteva vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja do leta 2020 s povezavo infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v Evropi. |
(23) Države članice lahko s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij zmanjšajo upravno obremenitev in stroške v podporo svojim ukrepom za izvajanje druge zadevne zakonodaje Unije. Roki za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morali biti zato čim bolj usklajeni s časovnimi razporedi, ki so določeni v drugi zadevni zakonodaji, zlasti: Direktivi 2009/28/ES, ki zahteva, naj države članice zagotovijo, da bo leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal vsaj 20 %, ter v kateri je usklajevanje postopkov za izdajo dovoljenj, certificiranja in načrtovanja, vključno s prostorskim načrtovanjem, opredeljeno kot pomemben prispevek k doseganju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov; Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, naj države članice do leta 2020 sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, in v kateri je v povezavi s Prilogo A(6) k Sklepu 2010/477/EU pomorsko prostorsko načrtovanje opredeljeno kot sredstvo za podporo ekosistemskemu pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, da se doseže dobro okoljsko stanje; Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, s katero se zahteva vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja do leta 2020 s povezavo infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v Evropi. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo z obstoječimi instrumenti in orodji za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. |
(25) Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve in s tem povezanih zamud in stroškov je bistveno, da države članice najboljše ter najnovejše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo z obstoječimi instrumenti in orodji za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Za zagotovitev enotnega izvajanja te direktive, zlasti v zvezi z upravljanjem podatkov ter operativnimi koraki za pripravo in izvajanje pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter poročanje o njih, vključno s tehničnimi formati za izmenjavo podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
(27) Za pripravo poročil iz člena 15 te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – |
(28) Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira in dopolnjuje. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, v katerega po potrebi vključuje strategije morskih bazenov in makroregionalne strategije na ravni Unije, ki je namenjen spodbujanju trajnostnega družbeno-gospodarskega in okoljskega razvoja in rasti pomorskih in obalnih območij ter trajnostne rabe morskih in obalnih ekosistemov in virov. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta okvir v okviru celostne pomorske politike Unije določa, da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5. |
2. Ta direktiva v okviru celostne pomorske politike Unije določa, da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja. |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja, tudi v najbolj oddaljenih regijah. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive. |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost, razen tistih, ki se nanašajo na ustanovitev evropske obalne straže. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Z določbami te direktive se ne posega v pristojnosti držav članic za kopensko prostorsko načrtovanje. |
3. Z določbami te direktive se ne posega v pristojnosti držav članic za kopensko prostorsko načrtovanje in obravnavo odnosa med kopenskimi in pomorskimi zadevami. |
Obrazložitev | |
Dodano besedilo pojasni področje uporabe v zvezi s kopenskim prostorskim načrtovanjem. | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. „pomorski prostorski načrti“ pomenijo načrt ali načrte, ki so rezultat javnega procesa analiziranja in načrtovanja prostorske in časovne distribucije človekovih dejavnosti na morskih območjih za doseganje gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev, da se opredeli izkoriščanje pomorskega prostora za različne rabe morja; |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. „strategije celostnega upravljanja obalnih območij“ pomenijo formalne in neformalne prakse in/ali strategije, katerih namen je celostno upravljanje vseh postopkov politik, ki zadevajo obalna območja, s katerimi se usklajeno obravnava medsebojno kopensko-morsko vplivanje obalnih dejavnosti, da bi se zagotovil trajnostni razvoj obalnih in morskih območij. Te strategije zagotavljajo, da se odločitve o upravljanju ali razvoju sprejemajo skladno med sektorji; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 3 – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. „morska regija ali podregija“ pomeni morske regije in podregije iz člena 4 Direktive 2008/56/ES; |
3. „morska regija ali podregija“ pomeni morske regije iz člena 4(1) Direktive 2008/56/ES in podregije, ki nastanejo z ustrezno razdelitvijo regij, kar državam članicam omogoča, da pri načrtovanju upoštevajo različne obstoječe institucionalne ravni in ravni upravljanja; |
Obrazložitev | |
Priporočljivo bi bilo zagotoviti, da podregije ustrezajo nacionalnim organom upravljanja, da bi preprečili veliko upravno obremenitev in spore o pristojnosti. | |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 3 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES. |
7. „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES, pri čemer območje, ki ga zadevajo človekove dejavnosti, ki lahko ima lastnosti iz člena 3(5)(b) navedene direktive, obsega morje in kopno. |
Obrazložitev | |
Pojasniti je treba opredelitev iz direktive 2008/56/ES, da se lahko upošteva onesnaževanje morja iz virov na kopnem. | |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih. |
1. Vsaka država članica v sodelovanju s pristojnimi organi, deležniki in državljani, ki jih to zadeva, pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb. |
3. Države članice v pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij vključijo posebnosti regij in podregij, zlasti najbolj oddaljenih regij, zadevne sedanje in prihodnje sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja, njihove medsebojne vplive ter mogoče učinke podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k: |
Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, ki enakovredno spodbuja vse tri stebre trajnostnega razvoja (okoljskega, družbenega in gospodarskega), upošteva medsebojne vplive kopnega in morja ter omogoča soobstoj in skladnost konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečuje nesoglasja med njimi zaradi rabe, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k naslednjim ciljem Evropske unije: |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih, alternativnih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa ter zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu; |
(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa, zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno s pomorskimi avtocestami, dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu, povezovanju otoških regij in spodbujanju medsebojne povezanosti med kopnim in morjem; |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; |
(c) podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja, ki vključuje mali in industrijski ribolov, in sektorjev lupinarjev in akvakulture, pa tudi naložb vanje, ter ohranjanju območij, ki so močno odvisna od teh dejavnosti in tradicionalno slonijo na njih, ob spodbujanju zaposlovanja v ribiškem in povezanih sektorjih; |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) spodbujanju družbeno-gospodarske trajnosti na pomorskih in obalnih območjih, varstvu tamkajšnje zgodovinske in kulturne dediščine ter razvoju trajnostnih dejavnosti, kot je turizem, da se zmanjšajo sezonska nihanja; |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja; |
(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter varstva in racionalne, uravnotežene in trajnostne rabe ekosistemov ter naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja; |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 5 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam. |
(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam s predvidevanji možnih geoloških, meteoroloških, bioloških, migracijskih in drugih posledic podnebnih sprememb na teh območjih; |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) omogočanju sodelovanja med obalnimi stražami različnih držav članic z možnostjo ustanovitve evropske obalne straže. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) so medsebojno usklajeni, če niso integrirani; |
(a) so medsebojno usklajeni, če niso integrirani, s čimer se zagotovi udeležba deležnikov in državljanov v skladu s členom 9; |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) so pripravljeni ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, pristojnimi organi in zadevno javnostjo; |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami ter med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi s področja zadevnih sektorskih politik; |
(b) zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami ter ustreznimi organi, tudi državljani in zainteresiranimi stranmi s področja zadevnih sektorskih politik, v skladu s členom 12 in vključno z navedbo struktur in mrež, ki jih je treba oblikovati ali optimizirati; |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členoma 12 in 13. |
(c) v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov, dejavnosti pomorske varnosti in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členoma 12 in 13. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih dejavnosti, da bi se izpolnili cilji iz člena 5. |
1. Za doseganje ciljev, določenih v členu 5, pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda in stika med kopnim in morjem, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih rab in človekovih dejavnosti. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Da bi bilo pomorsko prostorsko načrtovanje učinkovito in celostno, morajo države članice upoštevati vse zadevne dejavnosti v okviru svojih pristojnosti. Države članice si torej prizadevajo upoštevati tudi naslednje dejavnosti, katerih seznam ni zaključen: |
|
(a) pridobivanje rud ali agregatov |
|
(b) območja zatočišč |
|
(c) pomorsko zgodovinsko dediščino |
|
(d) turistične in kopališke kraje |
|
(e) plovbo za rekreacijo |
|
(f) območja izpuščanja odpadkov |
|
(g) poplavna območja |
|
(h) stanovanjska območja in mestna središča |
|
(i) obrate in infrastrukturo za pridobivanje surovin z morskega dna |
|
(j) območja obnove staleža rib. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pomorske prometne poti; |
(c) pristanišča, pomorske prometne poti ter druge prometne infrastrukture in pomorske objekte; |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točki e in f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) ribolovna območja; |
(e) ribolovna območja, območja za akvakulturo, gojenje in nabiranje lupinarjev ter alg in potencial za njihov razvoj; |
(f) obrate za akvakulturo; |
|
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) ribištvo in akvakulturo; |
(d) ribištvo, sektor lupinarjev in akvakulturo; |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Da bi bilo celostno upravljanje obalnih območij učinkovito in celovito, morajo države članice upoštevati vse zadevne dejavnosti v okviru svojih pristojnosti. Države članice torej upoštevajo tudi naslednje dejavnosti, katerih seznam ni zaključen: |
|
(a) razvoj infrastrukture in dejavnosti za rekreativno plovbo |
|
(b) poplavno ogrožena območja |
|
(c) območja poglabljanja morskega dna in izpuščanja odpadkov |
|
(d) turistične, kopališke in rekreacijske dejavnosti |
|
(e) pomorsko zgodovinsko dediščino |
|
(f) različne naloge nacionalnih obalnih straž z možnostjo ustanovitve evropske obalne straže. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice določijo načine za posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi deležniki in splošno javnostjo, od začetka do konca postopka priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovi pravočasno informiranje in udeležba zadevnih zainteresiranih strani in organov ter deležnikov in javnosti, tudi regionalnih svetovalnih svetov, pri posvetovanju o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do ustreznih rezultatov, ko so ti na voljo. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pri določanju načinov javnega posvetovanja države članice upoštevajo ustrezne določbe druge zakonodaje Unije. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših in najnovejših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, pri tem pa jim pomagajo Evropska agencija za nadzor ribištva ter okoljske in druge agencije, ki bi lahko imele koristne podatke. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) namensko povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno morsko regijo in/ali podregijo. |
(b) namensko povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno obalno območje, morsko regijo in/ali podregijo. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo podobne načrte in strategije, ki jih je sprejela ta tretja država na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji, da bi se izognili nesoglasjem, in sicer prek pobud za sodelovanje, ki jih EU ustrezno spodbuja in podpira. |
|
Komisija dejavno spodbuja dialog s tretjimi državami, da se zagotovi usklajevanje zgoraj navedenih načrtov in strategij. |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive. |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive najkasneje dve leti po objavi direktive v Uradnem listu Evropske unije. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 16 |
črtano |
Izvedbeni akti |
|
1. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o: |
|
(a) operativnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugo zakonodajo EU, kot je Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede |
|
– izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi postopki upravljanja in zbiranja podatkov ter |
|
(b) operativnih korakih za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter za poročanje o njih glede: |
|
– skladnosti obveznosti poročanja iz te direktive z drugo zadevno zakonodajo Unije; |
|
– ciklov spremljanja in pregledovanja; |
|
– načinov čezmejnega sodelovanja; |
|
– javnega posvetovanja. |
|
2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2). |
|
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 16 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 16a |
|
Izvedbeni akti |
|
1. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o stopnjah priprave poročil iz člena 15 te direktive. |
|
2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2). |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo. |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Priloga 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Regijsko ali podregijsko usklajevanje – zahteva se povzetek mehanizmov, vzpostavljenih za zagotovitev usklajevanja med državami članicami, kadar so njihove morske vode zajete v to direktivo in spadajo v isto morsko regijo ali podregijo. |
(5) Regijsko ali podregijsko usklajevanje – zahteva se povzetek mehanizmov, vzpostavljenih za zagotovitev usklajevanja med državami članicami, kadar so njihove morske vode zajete v to direktivo in spadajo v isto obalno območje, morsko regijo ali podregijo. |
POSTOPEK
Naslov |
Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega pasu |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 15.4.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
PECH 15.4.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Isabelle Thomas 9.4.2013 |
||||
Obravnava v odboru |
11.7.2013 |
5.9.2013 |
|
|
|
Datum sprejetja |
17.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 2 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kriton Arsenis, Chris Davies, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Jarosław Leszek Wałęsa |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jim Higgins, George Lyon, Antolín Sánchez Presedo |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Da Graça Carvalho, María Auxiliadora Correa Zamora, Francisco José Millán Mon, Bart Staes |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega pasu |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
12.3.2013 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 15.4.2013 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 15.4.2013 |
ENVI 15.4.2013 |
ITRE 15.4.2013 |
REGI 15.4.2013 |
|
|
AGRI 15.4.2013 |
PECH 15.4.2013 |
PETI 15.4.2013 |
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
EMPL 17.4.2013 |
ITRE 30.5.2013 |
REGI 29.5.2013 |
AGRI 10.4.2013 |
|
|
PETI 2.7.2013 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Gesine Meissner 19.3.2013 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
5.9.2013 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
5.11.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32 7 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Jacob Bicep, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Michel Dantin, Markus Ferber, Zita Gurmai, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Geoffrey Van Orden, Bernadette Vergnaud |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Traian Ungureanu |
||||
Datum predložitve |
13.11.2013 |
||||