POROČILO o CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi

15.11.2013 - (2013/2062(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Franck Proust

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi

2013/2062(INI)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) o industrijski politiki Unije, zlasti o konkurenčnosti evropske industrije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ (COM(2012)0636),

–   ob upoštevanju poročil skupine na visoki ravni CARS 21 o konkurenčnosti in trajnostni rasti avtomobilske industrije v Evropski uniji (2012)[1] in „Konkurenčen ureditveni sistem za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“ (2006)[2],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM (2012)0582),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 10. in 11. decembra 2012 o stanju evropske industrije in posebnem stanju avtomobilske industrije,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A7-0391/2013),

A. ker je avtomobilska industrija močan člen industrijske proizvodne verige in hkrati bistven dejavnik konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja v Evropi;

B.  ker ima evropska avtomobilska industrija kljub gospodarski in finančni krizi, kakršne še ni bilo, pomembno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti in industrijske proizvodnje v Evropi, kar zahteva usklajeno ukrepanje znotraj Evropske unije;

C. ker ta kriza ni zgolj trenutno stanje in nas sili, da ponovno razmislimo o celotni mobilnosti v 21. stoletju, saj je rast določenega ozemlja odvisna tudi od stopnje mobilnosti njegovih državljanov;

D. ker se v avtomobilski industriji občutijo učinki revolucije, ki poteka po svetu, pri tem pa povpraševanje v Evropi pada ali miruje; ker se tako povpraševanje kot proizvodnja selita v države v razvoju; ker se dogajajo postopne, a občutne spremembe na področju rabe virov; ker prihaja do digitalizacije sestavnih delov in funkcij, kar povzroča večjo proizvodnjo in posledično velike spremembe v vrednostni verigi;

E.  ker je evropska avtomobilska industrija še vedno vodilna na področju raziskav in inovacij v svetovnem merilu, zaradi česar mora ponovno vzpostaviti konkurenčnost in trajnostno proizvodnjo v vsej proizvodni in vrednostni verigi;

F.  ker je ena od rešitev za težavo presežnih zmogljivosti njihova preusmeritev v druge industrijske sektorje, kot sta javni prevoz in energija iz obnovljivih virov, ter v vlaganje v trajnostno infrastrukturo;

Politično vodenje

1.  podpira novo strategijo Komisije o začetku izvajanja nove evropske industrijske politike, zlasti za trajnostno avtomobilsko industrijo, ki je gonilo evropskega gospodarstva;

2.  poziva Evropsko komisijo, naj učinkoviteje usklajuje svoje pristojnosti, da se pričnejo izvajati priporočila akcijskega načrta „CARS 2020“ , kar bi spremljala skupina na visoki ravni, da se ne ponovi neuspeh prve faze procesa „CARS 21“ (december 2005), kjer zaključnim ugotovitvam niso sledili potrebni ukrepi; poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi jasen in pospešen časovni načrt ter naj ob spoštovanju svojih pristojnosti uporabi svojo pravico do pobude, zlasti tako, da določi smernice, za uskladitev in dopolnitev ukrepov držav članic in podjetij, da bi zagotovili dostojni življenjski standard za državljanje EU in utrdili industrijo v EU s posebnim poudarkom na rasti zaposlovanja in oživitvi trga;

3.  poziva Komisijo, naj pripravi medsektorske načrte, ki naj zajemajo razvoj v energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT;

4.  meni, da je delovanje Komisije v tem sektorju okrnjeno zaradi različnih ovir in pomanjkanja mehanizmov za usklajevanje politik; slednjo poziva, naj pripravi študijo, v kateri naj predstavi nezdružljivost svojih ambicij s sredstvi, s katerimi razpolaga, da se sproži razprava v Svetu in Parlamentu;

5.  meni, da bi morala Komisija pri vseh prihodnjih procesih oblikovanja politike v avtomobilskem sektorju upoštevati celoten sektor, zlasti področje podizvajanja, prodajo na drobno in poprodajni trg;

6.  pozdravlja sklepe Sveta za konkurenčnost iz decembra 2012 o industrijski politiki; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za temeljit pregled politike o avtomobilski industriji in postavijo temelje novemu sodelovanju znotraj avtomobilskega sektorja na evropski ravni; opozarja, da se takšna približevanja na področju politike o avtomobilski industriji lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami;

7.  poziva države članice, naj začnejo izvajati ustrezno usklajene in strukturne reforme v korist konkurenčnosti, kot so podpiranje raziskav in inovacij, krepitev kompetenc, preusposabljanje delavcev, zmanjševanje posrednih stroškov, povečanje fleksibilnosti delavcev na podlagi socialnega dialoga, zmanjšanje birokratskega bremena in skrajšanje plačilnih rokov;

8.  meni, da mora Evropska unija za povrnitev zaupanja v ukrepanje na evropski ravni nujno izboljšati izvajanje svojega akcijskega načrta in kako je predstavljen državljanom, vlagateljem in podjetjem;

Avtomobilska industrija in proizvodnja v EU

9.  meni, da je v EU nujno treba ohraniti in še naprej razvijati skladno in dinamično raziskovalno, proizvodno, vrednostno in inovacijsko verigo, zlasti za proizvodnjo trajnostnih vozil; meni, da se mora avtomobilska industrija zavezati pozitivni spirali, ki vključuje inovacije, zaposlovanje, konkurenčnost, zdravje, okolje in mobilnost, za zagotovitev prihodnje konkurenčnosti v Evropi;

10. poudarja, da delež stroškov dela v avtomobilski industriji znaša zgolj 13 do 20 odstotkov dodane vrednosti in da je svetovno konkurenčnost mogoče zagotoviti le z inovacijami v vrednostni verigi in prožnostjo proizvodnje, kar pa je treba doseči z ustreznimi pogajanji z zaposlenimi;

11. poudarja pomen ohranitve in krepitve proizvodne baze v Evropi, da bi ohranili dostojen življenjski standard za državljane in utrdili industrijo ter dosegli gospodarsko rast in okrevanje;

12. se zaveda splošnega upada in kriznih razmer na evropskem trgu, tudi v avtomobilski industriji; kljub temu obžaluje, da Komisija ne analizira temeljnih razlogov za ta upad, kot so različna obravnava razmer (proizvajalcev, segmentov in vrst trgov, proizvodov in panog) in številne strukturne spremembe povpraševanja (demografske, sociološke, vedenjske, gospodarske in tehnične); zato meni, da je vzporedno s splošnim evropskim ukrepanjem treba zagotoviti različne odgovore na nacionalni, pa tudi evropski ravni, da bi spodbudili povpraševanje;

13. meni, da so novi vedenjski vzorci glede mobilnosti močni vzvodi za krepitev konkurenčnosti evropskega avtomobilskega sektorja, kot so multimodalna omrežja javnega prevoza, upravljanje prometa, pametna mesta, skupna uporaba avtomobilov in sheme skupnega lastništva;

14. obžaluje, da Evropska komisija ne namenja pozornosti presežni proizvodni zmogljivosti, ki je vendarle osrednja težava celotne panoge z neizogibnimi kratkoročnimi in srednjeročnimi posledicami (veriga, delovna mesta, regionalno gospodarstvo); zato slednjo poziva, naj čim prej pripravi:

a.    študijo o obsegu presežne zmogljivosti v Evropi in dobrih praksah za odzivanje nanjo, zlasti zunaj Evrope (v Združenih državah),

b.   akcijski načrt, v katerem naj predstavi vse razpoložljive politične vzvode, zlasti tiste, ki vključujejo raziskave in inovacije,

c.    predloge, da se delavcem in podjetjem v avtomobilskem sektorju da na razpolago dejavnejša in bolj usklajena podpora za preusposabljanje in preusmeritev v druge rastoče sektorje;

15. na področju prestrukturiranja:

a.    pozdravlja namero Komisije o ponovnem oblikovanju delovne skupine za spremljanje glavnih primerov in objavo zelene knjige o uspešnih praksah na področju prestrukturiranja (COM(2012)0007),

b.   poziva podjetja in države članice, naj okrepijo sodelovanje in predvidevanje sprememb v smislu prilagajanja industrije, da se preprečijo negativni učinki na skladnost postopka industrijske proizvodnje (delovna mesta, proizvodnja),

c.    poziva Komisijo in države članice, naj usklajeno razvijajo načrte preoblikovanja, da bi podprle regije, ki jim grozi drastična izguba delovnih mest v avtomobilskem sektorju, ter poziva, naj se v tem procesu povezano uporabljajo vsi instrumenti na evropski ravni (EIB, ESS in ESRR) in nacionalni instrumenti, da bi pomagali prizadetim delavcem in jih usmerili k drugim zaposlitvam v povezanih sektorjih, kot je alternativna energija, ter naj se optimizira razpoložljiva avtomobilska tehnologija,

d.   poudarja tudi osrednjo vlogo in odgovornost podjetij in regionalnih uprav v politiki preoblikovanja, zlasti z izboljšanjem usposabljanja delavcev, pa tudi z zagotovitvijo opuščenih lokacij za socialno-ekonomski razvoj in preoblikovanje zadevnih regij;

16. opominja države članice in podjetja, da je zbliževanje med podjetji (nabavna združenja, sodelovanje, konzorciji, združitve) dejavnik večje konkurenčnosti ob vse hujši mednarodni konkurenci;

17. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo posebne ukrepe za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe, da bi jim omogočili lažji dostop do kapitalskega trga, zlasti z uvedbo regionalnih ali lokalnih točk „vse na enem mestu“; meni, da so mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe prve žrtve krize, zlasti na področju podizvajanja, distribucije in poprodaje; opozarja, da so kljub temu prednost, saj so dovolj majhna in odzivna, da se lahko odzivajo na spremembe, ter so pogosto vir številnih tehnoloških dognanj; zato meni, da je za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe diverzifikacija trgov (internacionalizacija, sodelovanje pri novih projektih) smer razvoja, ki jo je treba izkoristiti;

18. opozarja, da je pri izbiri standardov pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, s čimer se zaščitijo naložbe tistih, ki so prvi na trgu, in spodbudijo inovacije v tem sektorju;

Človeški viri

19. meni, da so strokovno znanje in izkušnje delavcev v avtomobilskem sektorju pomembna prednost za Evropo; pozdravlja vzpostavitev evropskega sveta za znanja in spretnosti delavcev v avtomobilski industriji v letu 2013 in ga poziva, naj čim prej pripravi učinkovite politike na tem področju;

20. pozdravlja izjavo Komisije o oblikovanju spretnosti in znanj ter razvoju kompetenc kot podlagi za trajno konkurenčno prednost;

21. ocenjuje, da trg dela trenutno ne zadovoljuje potreb sektorja (veliko povpraševanje po usposobljenih delavcih); meni, da je treba za ohranitev in pritegnitev visoko usposobljenih delavcev prilagoditi javne strategije usposabljanja (spodbujanje usposabljanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poklicnega usposabljanja), pa tudi strategije usposabljanja podjetij (zlasti z razširitvijo sistemov dualnega usposabljanja);

22. poziva države članice, naj svojo zakonodajo prilagodijo tako, da zagotovijo bolj odprt in konstruktiven socialni dialog ter odnose med delavci in delodajalci, kar bi vplivalo na organizacijo dela (npr. panožni dogovori, udeležba delavcev v podjetjih); poziva države članice, naj razvijajo in upoštevajo najboljšo prakso;

23. priporoča državam članicam in podjetjem, naj izboljšajo stalno usposabljanje delavcev, da se pripravijo na prihodnje potrebe in da so kvalifikacije delavcev v primeru, ko slednji izgubijo zaposlitev, v korist drugim rastočim sektorjem;

Inovacije in tehnologija

24. meni, da so tehnološke inovacije pomemben dejavnik za konkurenčnost avtomobilske industrije; poziva k pristopu tehnološke nevtralnosti; ponovno poudarja željo po tem, da se uresničijo cilji „Evropa 2020“ ter ustvarijo varčna in trajna prevozna sredstva in novi načini proizvodnje;

25. poudarja, da so celostni inovacijski projekti, ki zajemajo celotno vrednostno verigo, bistveni za krepitev konkurenčnosti;

26. meni, da lahko znanje in inovacije zagotovijo osnovo za trajno konkurenčno prednost evropske avtomobilske industrije, če bo tempo uvajanja inovativnih rešitev dovolj hiter, da teh rešitev ne bo mogoče posnemati, in če bodo sredstva za zaščito inovacij in boj proti industrijskemu vohunjenju zagotovila donosnost naložb brez škode za potrošnike; meni, da so področja, na katerih bo na evropskem trgu dosežena inovacijsko prednost, povezana z okoljskimi in varnostnimi vidiki;

27. zatrjuje, da obstajata dve učinkoviti strategiji za zagotovitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije: strategija stroškovnega vodstva in strategija diferenciacije; meni, da bi bilo izvajanje kombinacije obeh strategij težavno in manj učinkovito, saj bi zahtevalo večji obseg inovativnih raziskav;

28. ugotavlja, da je evropska avtomobilska industrija dosegla številne uspehe s strategijo stroškovnega vodstva po zaslugi priljubljenih in cenovno ugodnih modelov, ki krožijo na evropskem trgu (npr. proizvajalci, kot so Škoda, Dacia in Nissan);

29. pozdravlja predloge Komisije na področju tehnološkega napredka, vendar opozarja na pogojni značaj napovedi ustvarjanja dodane vrednosti ter uspešnosti na trgu in na področju zaposlovanja;

30. meni, da je nujno treba spodbujati raziskave in razvoj, ki se osredotočajo na nizkoogljične in trajnostne tehnologije, pri katerih je Evropa v vodilnem položaju, da bi zmanjšali njeno odvisnost od uvožene energije; poudarja, da to vključuje električna in hibridna vozila, alternativna goriva, mobilno shranjevanje energije ter uvedbo potrebnih distribucijskih omrežij in infrastruktur, vendar obžaluje, da teh tehnologij še ni na trgu; pričakuje, da bodo sprejeti ukrepi:

–    v zvezi s čim večjim približevanjem tehnologij pričakovanjem notranjega in svetovnega trga ter zagotavljanjem sprejemanja s strani voznikov avtomobilov,

–    v zvezi z upoštevanjem vseh zunanjih okoljskih in družbenih vplivov življenjskega cikla vozila, od proizvodnje do očiščenja izrabljenega vozila;

31. meni, da mora evropska avtomobilska industrija, če želi biti konkurenčna, postati donosna, in sicer tako, da prispeva k razvoju industrij, ki sodelujejo pri dobavi poceni materialov znotraj Evrope, kot so: jeklo, odlitki, odkovki, oblazinjenje, pnevmatike in elektronske komponente;

32. meni, da bi morala evropska prizadevanja temeljiti na diferencirani strategiji, ki se osredotoča na določene prednostne naloge za utrditev njenega tehnološkega napredka, vključno s:

a.    tehnološkim zbliževanjem, zlasti na področju standardov za zgodnje faze proizvodnje in distribucije,

b.   razvojem ekoloških inovacij (lažja in učinkovitejša vozila, ki manj onesnažujejo in se lažje reciklirajo, ključne spodbujevalne tehnologije, akumulatorji in shranjevanje energije, sistemi za pomoč pri vožnji, udobje, povezljivost avtomobilov), varnostjo („eCall‟) in dostopnostjo (vozila, ki jih lahko uporabljajo invalidne osebe), zaradi česar se evropski proizvodi razlikujejo od drugih,

c.    sodelovanjem na evropski in svetovni ravni na področjih, ki so bila doslej malo izkoriščena, zlasti kar zadeva pogon,

d.   okrepitvijo vodilnega položaja Evrope pri določanju mednarodnih standardov, s čimer se ohrani njena vodilna vloga na tehnološkem področju na svetovnih trgih, ob upoštevanju pomena mednarodnega usklajevanja za dostop do novih trgov,

e.    mehanizmi, kot je postopek za merjenje porabe goriva, ki bi postali pomemben vidik konkurenčnosti za svetovno avtomobilsko industrijo na evropskem trgu, da bi evropske proizvajalce zaščitili pred nepošteno konkurenco,

f.    razvojem infrastrukture za električna vozila in alternativna goriva;

33. poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo nastanek nadnacionalnih grozdov, centrov za spodbujanje konkurenčnosti in javno-zasebnih omrežij sodelovanja na področju prihodnje mobilnosti, ki je stalen vir inovacij (prototipi);

34. opozarja, da so raziskave in razvoj velik finančni zalogaj (znanstveno tveganje, dolg naložbeni cikel); vseeno obžaluje, da Evropa še ni dosegla cilja vlaganja 3 % BDP v raziskave in razvoj; meni, da bo zmanjšanje sredstev v proračunih programov COSME in Obzorje 2020, ki ga načrtujejo države članice, škodljivo, zlasti glede proračunskih postavk, ki se nanašajo na prevoz;

35. ugotavlja, da je avtomobilski sektor vir precejšnjega zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj; poudarja pa, da lahko financiranje EU, kot sta programa Obzorje 2020 in COSME, spodbuja zasebno vlaganje v ta sektor, dokler bo recesija vplivala na evropski trg; poudarja tudi, da je treba ohraniti izdatno financiranje za jasni prednostni nalogi: pobudo za okolju prijazne avtomobile in razvoj malih in srednjih podjetij; opozarja na to, da imajo regionalni in lokalni organi glede na svoja pooblastila na razpolago različna orodja za aktivno podpiranje avtomobilske industrije;

36. poudarja potrebo po zadostnih finančnih sredstvih, ki jih je treba zagotoviti znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, za prestrukturiranje sektorja ter nadgradnjo in prenovitev mikro, malih in srednjih podjetij, povečanje produktivnosti in spodbujanje nacionalne proizvodnje blaga v sektorju;

Predpisi

37. poudarja, da je treba čim prej začeti izvajati načelo pametne pravne ureditve kot usklajenega pristopa k zakonodaji, ki vpliva na avtomobilsko industrijo; opozarja, da gre že za zahtevo prve skupine „CARS 21“ (2005), ki je ostala zgolj črka na papirju; poudarja, da je izjemno pomembno, da pametna pravna ureditev spodbuja naložbe v avtomobilski sektor;

38. meni, da predlog Komisije o moratoriju za novo zakonodajo, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko stanje v avtomobilski industriji, prispeva k doseganju dolgoročne konkurenčnosti in zagotavljanju ustreznega odziva na okoljske izzive;

39. poudarja pomen razumnih izvedbenih rokov, ki industriji omogočajo prilagoditev proizvodnih zmogljivosti in naložbe v industrijski sistem;

40. zahteva, da se po potrebi ponovno preučijo nekatere sicer že sprejete usmeritve in odločitve, ki pa lahko ovirajo trajnostno preoblikovanje avtomobilskega sektorja; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno sprejete zakonodaje ter njenega neizvajanja ali pomanjkljivega izvajanja;

41. poziva evropske proizvajalce, naj podprejo in okrepijo veljavno zakonodajo EU o zakonsko določenih jamstvih;

42. meni, da so tržna jamstva za evropske avtomobilske izdelke preveč kratkoročna in nesorazmerna z visoko stopnjo zanesljivosti teh izdelkov in da so zato ta jamstva v podrejenem konkurenčnem položaju v primerjavi s tržnimi jamstvi, ki jih ponujajo proizvajalci iz tretjih držav (npr. Japonske in Južne Koreje);

43. meni, da je nujno treba uskladiti tehnične predpise po vsej Evropi, da se prepreči vsakršno umetno izkrivljanje konkurence; poudarja, da je treba uskladiti in izboljšati preskusne postopke, ki pri nekaterih proizvajalcih kažejo na znatne razlike v porabi; poziva Komisijo, naj obravnava težavo zavajanja potrošnikov z napačnimi informacijami o porabi goriva vozil ter okoljski učinkovitosti; podpira načrtovani razvoj novega, natančnega voznega preskusnega cikla in postopkov, ki bodo odražali resnične vozne razmere, ter poziva k njihovi takojšnji uvedbi;

44. spodbuja evropska podjetja, ki proizvajajo avtomobilske izdelke, naj okrepijo sodelovanje na enotnem trgu z evropsko standardizacijo, certifikacijo, poenotenjem in odstranjevanjem ter s prostovoljno segmentacijo trga;

45. meni, da je treba z ukrepi, ki se nanašajo na vozila, infrastrukturo in vedenje voznikov, znatno izboljšati varnost v cestnem prometu v EU; pozdravlja predlog Komisije o sistemu „eCall‟, ki se nanaša na sistem, s pomočjo katerega lahko vozila v primeru hujše nezgode samodejno pokličejo službe za pomoč v sili;

46. poziva Komisijo in države članice, naj za preprečitev ponarejanja in industrijskega vohunjenja bolje zaščitijo pravice intelektualne lastnine na svetovni ravni in pripravijo strategijo za varovanje poslovnih skrivnosti na evropski ravni; opozarja, da je tehnološki razvoj občutljiv in ranljiv sektor;

Finančna sredstva

47. poziva EU in države članice, naj uskladijo, optimizirajo in povečajo uporabo drugih razpoložljivih finančnih sredstev razen javnih subvencij za spodbujanje naložb na področju trajnostne mobilnosti, in sicer davčnih spodbud za MSP (davčni dobropis za raziskave, ekološki sistem nagrad in kazni, premije za razrez) ter zasebnih (skladi tveganega kapitala, „poslovni angeli“) in javnih (Evropska investicijska banka) finančnih instrumentov;

48. poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo, ki bo primerjala področje obdavčevanja v avtomobilskem sektorju v EU po državah, da bi poenostavili in racionalizirali sedanjo davčno obremenitev proizvodnje in trgovine s storitvami, povezanimi z motornimi vozili, ter zmanjšali birokratsko breme;

49. meni, da je nujno treba ohraniti dopolnjujoči se značaj razpoložljivih sredstev za prestrukturiranje na eni strani ter za raziskave in razvoj na drugi strani; zato poziva k ohranitvi razpoložljivih sredstev za Evropski socialni sklad in Sklad za prilagoditev globalizaciji;

50. odločno poziva, da mora politika konkurence (predpisi o državni pomoči) služiti namenom politike konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja, tako kot pri naših tujih tekmecih;

51. poziva, da je treba dodati pogojno klavzulo, ki od avtomobilskega podjetja zahteva, da za čas amortizacijske dobe podprtih naložb ohrani dejavnost v podprtih obratih oziroma da v primeru preselitve vrne zneske, ki jih je zagotovila EU;

Notranji trg

52. opozarja, da je trden notranji trg predpogoj za ponovno konkurenčnost in trajnostnost avtomobilskega sektorja;

53. meni, da je evropsko približevanje na področjih, ki dejansko povzročajo neuravnoteženo konkurenco, nujno:

a.    glede na tuje tekmece: visoke cene energije in surovin, visok menjalni tečaj eura,

b.   na notranjem trgu: socialna in davčna konkurenca, davčne ugodnosti za podjetja in spodbude za kupce (nagrade za okolju prijazne izdelke, premije za razrez),

c.    na notranjem trgu EU: pogoji, ki se nanašajo na recikliranje vozil in ekološko recikliranje rabljenih vozil;

54. poudarja, je treba okrepiti zlasti dobavitelje, kar bi ustvarilo potencial za inovacije („Car2car‟, „car2infrastructure‟) in zaposlitvene možnosti;

55. obžaluje, da sedanja pravna razdrobljenost na področju poprodajnega trga škoduje voznikom in zdravi in pošteni konkurenci med državami članicami; poziva k zbliževanju zakonodaje, zlasti v sektorju nadomestnih delov, in seznanjanju voznikov o njihovih pravicah glede popravil tako v korist kupne moči voznikov kot ohranjanja in razvoja evropske proizvodne verige in poprodajnega sektorja; poziva Komisijo, naj to zbliževanje podpre s poglobljeno in primerjalno študijo o oceni posledic pravne razdrobljenosti za notranji trg, evropsko proizvodnjo in kupno moč voznikov;

56. poziva k usklajevanju na ravni Evropske unije, da se okrepi boj proti uvozu ponarejenih avtomobilskih delov;

57. ugotavlja, da morajo države članice zagotoviti boljšo preglednost in upoštevanje načela dobre vere pri trgovinskih odnosih med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da je zanesljiv način za uresničitev tega uvedba kodeksa ravnanja med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da bi ta kodeks moral vsebovati vsaj klavzule o prenosu dejavnosti distributerjev, prodaji več blagovnih znamk in pravici do nadomestila v primeru neupravičene odpovedi pogodbe s strani proizvajalca, v skladu z dopolnilnimi smernicami Evropske komisije 2010/C 138/05;

58. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, preglednosti in varnosti tudi na trgu rabljenih vozil, ter naj si prizadeva za postopno opustitev vozil, ki onesnažujejo okolje, in manj varnih vozil; pozdravlja njeno priporočilo, naj se v ureditvi o tehničnih pregledih zahteva, da se ob vsakem pregledu zabeleži število prevoženih kilometrov; meni, da bi lahko z evropskim standardom spodbudili nastajanje pobud, kot je sistem „Car Pass“ v Belgiji; opozarja, da morajo postopki ponovne registracije pri prenosih vozil tudi odvračati od čezmejnih goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov;

59. znova poudarja gospodarski pomen, ki ga ima ponovno oblikovanje velikih industrijskih projektov v Evropi, na primer v letalski in vesoljski industriji, da se doseže potrebna mejna velikost za spopad s konkurenco na svetovni ravni; opozarja, da se ti veliki projekti lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami;

60. poudarja pomen strategij za pametno specializacijo za vzpostavitev okvira za konkurenco znotraj EU na istih področjih dejavnosti, da bi omogočili dopolnilno regionalno specializacijo, ki bi zagotovila večjo konkurenčnost EU v primerjavi s tretjimi državami;

61. opozarja:

a.    države članice na alternativne rešitve za spodbujanje povpraševanja, kot so oznake, namenska sprostitev varčevalnih shem za zaposlene, davčne spodbude za vozne parke podjetij, reciklaža materialov in javna naročila,

b.   podjetja na različne strategije trženja, kot so zavarovanje, ki vključuje odplačilo posojila v primeru izgube zaposlitve, podaljšana garancija, skupna raba vozil, spletna prodaja;

62. obžaluje, da se akcijski načrt „CARS 2020‟ osredotoča predvsem na evropske proizvajalce avtomobilov, zanemarja pa pomen celotnega poprodajnega sektorja ter njegovih akterjev in potreb; meni, da mora biti evropska avtomobilska politika obsežnejša in temeljiti na celostnem pristopu; zatrjuje, da mora biti glavni cilj zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje v verigi; zato meni, da mora evropska politika na področju avtomobilske industrije vključevati tudi določbe, prilagojene vsem akterjem – od glavnih proizvajalcev do malih in srednjih podjetij – v verigi distribucije in popravil;

Zunanji trgi in trgovinski odnosi

63. poudarja, da avtomobilska industrija v veliki meri pozitivno vpliva na trgovinsko bilanco EU, da je izvoz na novo nastajajoče trge nedvomno nujen, da bi zagotovili čim večji dolgoročen uspeh, ter da so zavezništva s tujimi skladi in podjetji, kot na primer namestitev obratov zunaj meja Unije za njihovo rast (zlasti za proizvodnjo za lokalne trge) in uvoz vozil za zadostitev povpraševanja, neobhodno potrebna za prihodnost naših podjetij;

64. pozdravlja obvestilo Komisije, da je bil dosežen napredek v zvezi z vzpostavitvijo območja proste trgovine z ZDA in Japonsko in v zvezi z enakim dostopom do svetovnih trgov, kar pomeni, da bodo morali vsi akterji na svetovnem avtomobilskem trgu strogo upoštevati enaka pravila; meni, da to povečuje verjetnost, da bodo trajnosten razvoj in izboljšave na področju varnosti v cestnem prometu postali podlaga za doseganje konkurenčne prednosti po vsem svetu;

65. priznava, da bi lahko imel enotni sistem za mednarodno certifikacijo, ki omogoča pregled vozil in avtomobilskih delov na enotnem evropskem trgu in ki temelji na okoljskih in varnostnih standardih EU, ključno vlogo pri odpravi nepoštene konkurence;

66. priznava, da na trgih v vzponu povpraševanje ne bo naraščalo le v luksuzni kategoriji, temveč tudi v nižjih segmentih, in bo evropska industrija v teh segmentih bolj konkurenčna;

67. ugotavlja, da konkurenčnost večine naših avtomobilskih podjetij slabi zaradi povečane, in včasih nepoštene, konkurence podjetij iz tretjih držav; poudarja, da lahko veliko naših avtomobilskih podjetij uspe, če jim bo dopuščeno izpolniti vedno večje povpraševanje na novih izvoznih trgih; odločno poziva Komisijo, naj preoblikuje svojo trgovinsko politiko tako, da:

a.    uskladi orodja držav članic za spodbujanje evropskih podjetij ter zaščito proizvodov, naložb in pravic intelektualne lastnine zunaj EU;

b.   centralizira vsa evropska orodja, ki so namenjena izvozu, zlasti tista, ki so osredotočena na mala in srednja podjetja („Mala podjetja, velik svet“), in sicer predvsem z vzpostavitvijo celovite in dostopne digitalne platforme za ta sektor,

c.    postopoma uvede načelo vzajemnosti, kateremu je Evropska komisija v akcijskem načrtu „CARS 2020“ namenila premalo pozornosti, kot glavno sestavino naših trgovinskih odnosov,

d.   spodbudi odpravo netarifnih ovir v avtomobilskem sektorju;

e.    skrajša odzivni čas za sprožitev preiskav in uporabo instrumentov trgovinske zaščite;

68. poziva Komisijo, naj v svoje predhodne ocene učinka zajame tudi pojem konkurenčnosti avtomobilskega sektorja, naj po začetku veljavnosti opravi nove študije in naj redno izvaja ocene skupnega učinka veljavnih sporazumov in sporazumov, ki so v fazi pogajanj, pri tem pa naj tudi preveri, kako so vključene zainteresirane strani;

69. poziva Parlament, naj si zagotovi sredstva, da bo lahko sam izmeril učinek posameznih sporazumov o prosti trgovini;

o

o   o

70. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

• [1]  http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/cars-21-final-report-2012_en.pdf
• [2] http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/pagesbackground/competitiveness/cars21finalreport_en.pdf

OBRAZLOŽITEV

Kaj predstavlja avtomobilska industrija v Evropi?

Evropska avtomobilska industrija je nedvomno strateška prednost za gospodarstvo in zaposlovanje v Evropski uniji.

Evropska komisija predstavlja pomen tega sektorja v svojem akcijskem načrtu „CARS 2020“:

-     12 milijonov delovnih mest, ki so neposredno in posredno povezana s to industrijo,

-     4 % BDP na evropski ravni,

-     90 milijard EUR trgovinskega presežka,

-     četrtina svetovne proizvodnje.

Tem ocenam je treba dodati tudi koristi, ki nastanejo v zgodnjih in kasnejših fazah proizvodne verige in so povezane:

-     z raziskavami in razvojem: 80 % zasebnih naložb v raziskave in razvoj,

-     z inovacijami: prenos tehnologije, novi materiali, akumulatorji za električna vozila, gorivne celice,

-     s strokovnim znanjem in izkušnjami: vodenje in upravljanje proizvodnega procesa

-     in s pozitivnimi učinki za gospodarstvo: zavarovanja, proračunski prihodki.

Avtomobilska industrija je steber našega industrijskega gospodarstva, tako v pravem kot simboličnem pomenu. Gre za sektor, ki zelo jasno prikazuje posebnosti evropske industrije in si zato zasluži prednostno in čimprejšnje politično ukrepanje.

Zakaj se Evropski parlament ukvarja s takšnim vprašanjem?

Avtomobilski sektor v Evropi se sooča z najhujšo krizo doslej. V letu 2012 je bilo v Evropi registriranih samo približno 12 milijonov prodanih vozil v primerjavi s 17 milijoni leta 2007, tik pred krizo, kar je najmanjše število vozil po letu 1995. Številke z začetka leta 2013 so nakazovale upad registracij na število z začetka 90. let prejšnjega stoletja. Razlog za to nazadovanje je treba iskati v nenadni in trajni izgubi kupne moči evropskih gospodinjstev. Nakup in vzdrževanje vozila namreč za gospodinjstva predstavljata drugi največji strošek, za tistimi, povezanimi s stanovanjem.

Javnost je zaskrbljena glede prihodnosti tega sektorja, ki simbolizira splošno stanje gospodarstva in je trenutno deležen izjemne pozornosti medijev in javnosti. Naloga Evropskega parlamenta, edine neposredno izvoljene institucije EU, je, da se odzove na njihovo zaskrbljenost. Čeprav to poročilo ne bo zavezujoče in je manevrski prostor Evropske unije za neposredno ukrepanje v zvezi s krizo majhen, je poročevalec mnenja, da smo dolžni to temo temeljito obravnavati in evropskim institucijam, državam članicam in podjetjem predložiti svoje predloge.

Namen tega poročila je doseči prehod na področju javnega ukrepanja od besed k dejanjem. Prinesti mora veliko dodano vrednost akcijskemu načrtu Evropske komisije. Poročevalec je želel, da ima to poročilo, glede na veliko število obravnavanih tem, dobro vidno osrednjo rdečo nit, in sicer industrijsko proizvodnjo.

Ali je akcijski načrt zadovoljiv?

Poročevalec pozdravlja delo, ki ga je opravila Evropska komisija s svojim akcijskim načrtom „CARS 2020“, in vse stike, ki jih je na institucionalni ravni vzpostavila med različnimi zainteresiranimi stranmi sektorja (ustanovitev in ponovno oblikovanje skupine na visoki ravni „CARS 21“). Razvila je dinamiko, katere namen je vrniti industrijsko proizvodnjo avtomobilov v središče gospodarskega razvoja. Medtem ko se je Evropa še pred nekaj leti odločila, da se bo osredotočila na storitve, voditelji danes priznavajo gospodarski in družbeni pomen ponovne vzpostavitve trdne in trajne proizvodne baze. To je pogumna politična odločitev, ki jo moramo podpreti. S ponovno vzpostavitvijo proizvodne baze bomo postali tudi manj odvisni od naših tekmecev.

Akcijski načrt „CARS 2020“ je prvi sektorski pristop, ki ga je razvila Komisija od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. To je dober znak, ki kaže, da Komisija pripisuje avtomobilski industriji prednostni pomen. Prednost akcijskega načrta je, da v enem dokumentu združuje vsa področja pristojnosti, ki se nanašajo na to industrijo. Poročevalec na splošno pozdravlja namen Komisije, da se izboljša delež industrije v BDP, in sicer s sedanjih 16 % na 20 % do leta 2020. Vendar pa ji moramo v ta namen zagotoviti potrebna sredstva.

Poročevalec meni, da ima obseg akcijskega načrta pomanjkljivosti in vrzeli, ki se zlasti in v veliki meri nanašajo na zaključne ugotovitve skupine na visoki ravni „CARS 21“ (junij 2012). Zaključno poročilo je zato le delno, predlagane rešitve pa manj zavezujoče, kot bi si želeli.

Komisija se na splošno omeji na opis splošnih in vsestranskih razmer v avtomobilski industriji. Poročevalec meni, da lahko s podrobnejšo analizo opazimo različne trenutne razmere in zagotovimo različne rešitve, saj gospodarska kriza ne vpliva enako na:

-     proizvajalce (notranja organizacija, prodajne strategije, trgi),

-     tržne segmente (kakovost, proizvajalci vozil vseh razredov, vozila z osnovno opremljenostjo), izdelke (avtomobili, težka tovorna vozila, dvokolesna motorna vozila),

-     sektorje panoge (dobavitelji, proizvajalci, distribucija in poprodaja).

Poročevalec obžaluje, da Komisija ne namenja dovolj pozornosti številnim strukturnim spremembam povpraševanja, ki so temeljni vzrok upada evropskega trga:

-     demografskim: urbanizacija, staranje prebivalstva,

-     sociološkim in vedenjskim: kolektivna mobilnost, omejen dostop vozil do mestnih središč, različna uporaba glede na območje bivanja, podoba znamk,

-     gospodarskim: zmanjšanje povprečnega proračuna za vozilo, povišanje cen goriva, nenaden porast trga rabljenih vozil,

-     tehničnim: občutno podaljšanje življenjske dobe vozil in povečanje njihove kakovosti.

Poleg tega Komisija presežno proizvodno zmogljivost (ocenjeno v povprečju na 20 %) in prestrukturiranje zgolj omeni in ne ponudi rešitev, kakršna je zlasti možnost, da drugi sektorji izkoristijo znanja in spretnosti delavcev v avtomobilski industriji, ki izgubijo delo.

Načela vzajemnosti v trgovinskih odnosih pa niti ne omeni.

Poročevalec meni, da ima pomanjkljiva opredelitev nekaterih pojmov, ki so nujni pogoji za uokvirjenje našega delovanja, škodljiv učinek:

-     evropsko podjetje: ali gre za podjetje, ki ima sedež v Evropi, proizvodne enote pa drugod po svetu, podjetje, ki ima eno ali več enot v Evropi, sedež pa zunaj nje, ali podjetje, ki ima tako sedež kot tovarne v Evropi? Končni cilj tega akcijskega načrta je namreč oživiti rast in zaposlovanje v Evropi. To bomo dosegli z uporabo vseh vzvodov za pomoč vsem tem evropskim podjetjem, zlasti pa s podpiranjem ustanavljanja podjetij v Evropi. V ta namen potrebujemo jasno vizijo cilja našega ukrepanja po celotni Evropi, ki pa še ni izdelana;

-     vrednostna in proizvodna veriga, ki sta različna pojma, vendar je ohranitev in razvoj obeh velikega pomena za Evropo. Vrednostna veriga, ki je v Evropi trdno zasidrana, nam bo omogočila, da vzpostavimo ali povrnemo konkurenčnost izdelkov, ki jih najbolje obvladamo (napredne tehnologije). Z ohranitvijo skladne proizvodne verige, tj. od zgodnjih do kasnejših faz zasnove in proizvodnje, bomo preprečili, da bi bila Evropa prisotna samo v določenem delu verige oziroma da bi obvladovala samo slednjega. Poiskati pa bo treba najboljše ravnotežje, saj bo Evropa pri nekaterih stroških postajala vse manj konkurenčna (zlasti pri stroških energije in dela).

Kakšen je lahko odgovor Evropskega parlamenta?

Teme, obravnavane v akcijskem načrtu CARS 2020

Razprava, ki jo je sprožil akcijski načrt, nas mora prisiliti, da ponovno temeljito preučimo mobilnost v 21. stoletju. Najslabša rešitev je, da stvari pustimo takšne, kakršne so. Mobilnost moramo preučiti pragmatično, tako da se izognemo podajanju rešitev, ki ne ustrezajo pričakovanjem in dejanskim razmeram, in da torej ne prehitevamo preveč z odzivi na povpraševanje, ki sploh še ne obstaja.

Reševanje vprašanja prilagajanja na podnebne spremembe mora ostati v središču našega ukrepanja. Evropa si je v ta namen zagotovila toliko sredstev, da smo postali zgled za preostali svet. Vendar pa moramo v teh kriznih časih imeti drug prednostni cilj, ki je prav tako pomemben in umesten: odpraviti veliko bolj vsakdanje skrbi naših sodržavljanov, povezane z izgubo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kupne moči in delovnih mest ter vse hujšo konkurenco, ki prihaja iz tujine. V tem poročilu moramo v prvi vrsti poiskati odgovore na to krizo zaupanja.

Zato je poročevalec najprej povzel in dopolnil smernice iz akcijskega načrta „CARS 2020“, da se:

-     izpostavi pomen tehnološkega razvoja (edine primerjalne prednosti, ki jo ima Unija, da konkurira državam BRICS, in ki jo moramo zaščititi in spodbujati) in raziskav na področju nadomestnih energijskih virov, pri čemer je treba dobro izmeriti njihove možnosti uspeha na trgu,

-     zakonodaja prilagodi zastavljenim ciljem,

-     poiščejo sredstva za predvidevanje kvalifikacij prihodnosti, da se človeški viri prilagodijo spremembam povpraševanja in proizvodnih sredstev,

-     zagotovijo bolj uravnoteženi odnosi v proizvodni verigi in s tem spodbudita konkurenca in zaščita najbolj izpostavljenih podjetij,

-     optimizirajo finančna sredstva, ki jih imamo na razpolago, in da se po potrebi zagotovijo nova,

-     obnovi delovanje notranjega trga, saj evropska podjetja večinoma oskrbujejo evropski trg,

-     zagotovijo pravičnejši trgovinski odnosi za najboljšo možno uveljavitev naših podjetij na novo nastajajočih trgih.

Politično vodenje

Evropa mora pripraviti nujen časovni načrt reform in političnih mehanizmov, ki izhaja iz odločne volje za utrditev naše politike za avtomobilsko industrijo na evropski ravni. Tega na žalost ni v predlogih akcijskega načrta „CARS 2020“.

Evropa mora postati bolj odzivna. Delo, ki ga opravlja Komisija na ravni svoje uprave in v skupinah na visoki ravni, mora na politični ravni postati bolj raznoliko. To se lahko kaže kot vzpostavitev ambicioznega sodelovanja med državami in Komisijo. Evropa razpolaga s številnimi sredstvi (notranji trg, mednarodna trgovina, okolje, raziskave in razvoj). Poročevalec izraža željo, da se to poročilo izkoristi za prikaz najboljšega načina njihove uporabe in usklajevanja ter za vzporedni začetek temeljitih reform, da se ta sredstva povežejo z našimi cilji.

Poročevalec meni, da mora biti to poročilo priložnost za odprto razpravo o preizkušenih metodah, kot so tiste v Združenih državah, in za jasno postavitev vprašanja o sredstvih, s katerimi razpolaga Evropska unija, velikosti naših podjetij in ostri konkurenci med našimi lastnimi evropskimi podjetji, medtem ko se že tako soočamo z vse hujšo konkurenco tujih tekmecev pri nas in na zunanjih trgih. Prilagoditi se moramo tem novim svetovnim razmeram.

Na številnih področjih je ukrepanje Evropske unije odločilno. Vendar pa ima njena „marketinška“ strategija hude pomanjkljivosti. Natančneje povedano, gre za hudo pomanjkanje ozaveščanja javnosti. Po drugi strani ima Evropa težave pri prodaji (trgovina in standardi) svojega tehnološkega znanja in izkušenj na mednarodnem prizorišču. To postaja zelo ovirajoče, saj bomo, če ničesar ne storimo, postali vse bolj odvisni od standardov, ki jih ne bomo razvili. Poročevalec meni, da je čas, da izboljšamo to stanje in povrnemo zaupanje državljanov, podjetij in vlagateljev.

Poglavje o „političnem vodenju“, ki ga v akcijskem načrtu „CARS 2020“ ni bilo, je v to poročilo dodal ravno za to, da bi izpostavil te izzive.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (23.9.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

CARS 2020: za močno, konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi
(2013/2062(INI))

Poročevalka: Maria Badia i Cutchet

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da avtomobilska industrija Evropske unije, ki posredno in neposredno zagotavlja 12 milijonov delovnih mest, strateškega pomena za gospodarstvo, in opozarja, da kljub povečani in občasno nepošteni konkurenci podjetij iz tretjih držav znatno in pozitivno prispeva k trgovinski bilanci EU;

2.  priznava, da trg novih avtomobilov v EU nazaduje, povečuje pa se povpraševanje po vozilih z okolju prijaznim pogonom (električnih in hibridnih vozilih ter vozilih s polnjenjem prek električne vtičnice); poziva Komisijo, naj začne nemudoma izvajati trajnostno strategijo za spodbujanje in krepitev avtomobilske industrije, predvsem ukrepe akcijskega načrta Cars 2020,da bo panoga ostala učinkovita in konkurenčna ter da bo lahko vstopala na nove trge;

3.  meni, da bodo hibridni avtomobili, avtomobili s polnjenjem prek električne vtičnice in električni avtomobili po mnenju Mednarodne agencije za energijo do leta 2050 predstavljali skoraj 60 % novih avtomobilov, prodanih po vsem svetu;

4.  poudarja, da evropski proizvajalci zaostajajo na trgu vozil z okolju prijaznim pogonom, da pa nacionalni cilji podpirajo nadaljnjo rast tega trga;

5.  poudarja, da bo treba v skladu z drugimi politikami EU v naslednjih desetletjih okrepiti elektrifikacijo prometnega sektorja;

6.  priznava, da na trgih v vzponu povpraševanje ne bo naraščalo le v luksuzni kategoriji, temveč tudi v nižjih segmentih, in bo evropska industrija v teh segmentih bolj konkurenčna;

7.  je prepričan, da je industrija pomembno gonilo tehnoloških inovacij in da ima pomemben spodbujevalni učinek na rast; meni, da je vzdrževanje visoke stopnje inovacij osrednjega pomena za ohranitev vodilnega položaja te panoge na področju trajnosti in tehnologije ter za spodbujanje zaposlovanja in podporo podjetjem, tudi malim in srednjim, zato da bi okrepili njihovo mednarodno konkurenčnost; meni, da bi okolju prijazna zasnova vozil zmanjšala energetsko odvisnost Evrope od tretjih držav; poudarja, da so omrežja javnega prevoza, mobilnost v prometu in tehnološki preboji pametnih mest – kot so hibridna vozila in vozila, ki ne povzročajo emisij škodljivih plinov – močni vzvodi za povečanje konkurenčnosti evropskega avtomobilskega sektorja; izpostavlja vlogo, ki bi jo lahko pri tem imelo javno naročanje, če bi ga uporabljali kot strateško orodje za industrijsko politiko; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo svoje sodelovanje in prizadevanja za utrditev vodilnega položaja Evrope pri določanju mednarodnih standardov in s tem EU zagotovijo vodilno mesto na področju tehnologije na svetovnem trgu; poudarja, da bi bil jasen in trden pravni in davčni okvir osrednjega pomena za spodbuditev vlaganja v avtomobilsko industrijo;

8.  poudarja, da je vlagati v zasnovo in proizvodnjo novih izdelkov, tako da bodo nastajale inovativne tehnologije, namenjene svetovnim potrošnikom, in bomo podprli rast širše vrednostne verige EU,

9.  poudarja, da so okoljski izzivi, ki so pred nami, pomembna gonilna sila inovacij; želi opomniti, da je potreben nadaljnji tehnološki napredek za izboljšanje okoljske učinkovitosti vozil in da je hkrati treba spodbujati razvoj vozil na alternativna goriva, na primer električna, ter njihovo uvajanje na trg; opozarja tudi, da je potreben nadaljnji razvoj tehničnega predpisa, katerega namen je dodatno zmanjšanje emisij CO₂;

10. podpira soglasno stališče skupine na visoki ravni CARS 21, da bi morala trgovinska politika EU okrepiti konkurenčnost EU na svetovnih trgih z mednarodno harmonizacijo predpisov o vozilih in v celoti upoštevati, da je pomembno ohraniti močno in konkurenčno avtomobilsko proizvodno bazo, vendar odločno poudarja, da to ne sme škodovati delavskim pravicam in socialni pravičnosti ali standardom;

11. poudarja pomen večstranskih in dvostranskih pogajanj o večji vzajemnosti glede dostopa do trga ter o zmanjšanju in odpravi tarifnih in netarifnih ovir, če niso upravičene s pomisleki glede zdravja ali varstva okolja; je prepričan, da bi morali trgovinski sporazumi in pogajanja Unije vključevati dovolj tehtne zaveze glede odprave netarifnih ovir, ki negativno vplivajo na avtomobilski sektor EU, in zagotoviti dostop do uvoženih surovin; poudarja, da morajo biti pravice industrijske lastnine evropskih podjetij učinkovito zaščiteni ter jih morajo spoštovati vse države partnerice Unije;

12. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za svetovno standardizacijo; meni, da bi morali trgovinski partnerji EU bi morali sprejeti standarde WP.29 Evropske komisije ZN za Evropo (UNECE), poiskati pa je treba tudi nove splošno veljavne rešitve za inovativne tehnologije, npr. univerzalni vtič za električne avtomobile;

13. priznava, da je pomembno pospešiti oblikovanje predloga nove uredbe o vzajemnem priznavanju mednarodnih homologacij celotnega vozila in nadomestnih delov za popravilo in vzdrževanje, da se zmanjšajo upravna bremena, povezana z uvedbo istega modela vozila na trg tretjih držav;

14. poudarja, da bi mednarodni okviri za sodelovanje na področju standardov in tehničnih predpisov morali ostati prednostna možnost za njihovo harmonizacijo in da je treba vse dvostranske pobude razvijati z namenom, da bi postale večstranske in da bodo vključevale tudi gospodarstva v vzponu; ob tem meni, da mora EU še naprej izboljševati svoje okoljske zahteve in skušati na tej osnovi določiti najnaprednejše mednarodne standarde;

15. pozdravlja pobudo čezatlantskega ekonomskega sveta za začetek dela v zvezi z globalnim tehničnim predpisom o varnosti in spodbujanju električnih vozil ter poudarja, da je pomembno pritegniti širok krog članov, vključno z glavnimi trgovinskimi partnericami EU;

16. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse obstoječe in zaveze, sklenjene v okviru prihodnjih trgovinskih pogajanj in sporazumov, zares izpolnjene; poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi mehanizme trgovinske zaščite Skupnosti, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije, po potrebi pa tudi mehanizem za reševanje sporov, predvsem zato, da ohrani svojo avtomobilsko industrijo in se spoprime z nepošteno trgovinsko prakso, ki je v nasprotju z interesi EU, na primer posebno obdavčitvijo uvoženih avtomobilov;

17. meni, da je treba naložbe v hitro rastoče trge okrepiti in zavarovati s trgovinskimi sporazumi;

18. meni, da je evropske standarde družbene odgovornosti in udeležbe zaposlenih uveljavljati tudi v tretjih državah, v katere se stekajo naložbe, ter spodbujati regionalni razvoj;

19. poziva Komisijo, naj v svoje predhodne ocene učinka zajame tudi pojem konkurenčnosti avtomobilskega sektorja, naj po začetku veljavnosti opravi nove študije in naj redno izvaja ocene skupnega učinka veljavnih sporazumov in sporazumov, ki so v fazi pogajanj, pri tem pa naj tudi preveri, kako so vključene zainteresirane strani;

20. poziva Komisijo, naj čim prej razvije strateško vizijo svoje industrijske politike, da bi industrijskim sektorjem, ki se soočajo s strukturnimi presežki zmogljivosti (na primer avtomobilski sektor), pomagala predvideti trende, tako da bi se lahko preoblikovali v sektorje prihodnosti, na primer javni prevoz z ničelnimi emisijami CO₂.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 1 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William grof Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Salvatore Iacolino, Elisabeth Köstinger, Emma McClarkin, Mario Pirillo, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Krzysztof Lisek

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (27.9.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o CARS 2020: za močno, konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi
(2013/2062(INI))

Poročevalka: Birgit Sippel

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so dinamični in vključujoči trgi dela, kjer ima delovna sila visoko raven spretnosti in znanja, pomembnih za trg, bistveni za konkurenčnost evropskega gospodarstva in socialno kohezijo;

1.  pozdravlja akcijski načrt za avtomobilsko industrijo in ugotavlja, da je avtomobilska industrija za evropsko gospodarstvo strateškega pomena, saj je z njo neposredno in posredno povezanih 12 milijonov delovnih mest, poleg tega pa zagotavlja znaten pozitivni prispevek k trgovinski bilanci EU v višini približno 90 milijard EUR (v letu 2011), prejema največ zasebnih naložb za raziskave in razvoj (približno 30 milijard EUR v letu 2010) ter je pomembno gonilo tehnoloških inovacij; poudarja, da je ambiciozna evropska industrijska politika z močnim poudarkom na lokalnem zaposlovanju in razvoju zelenih tehnologij potreben vzvod za okrevanje s številnimi novimi delovnimi mesti in za pospešeno trajnostno rast; poudarja, da je evropska avtomobilska industrija potrebuje prenovitveno strategijo, usmerjeno v prehod na bolj trajnostne avtomobile kot del okolju prijaznejšega prometnega sistema;

2.  izpostavlja pomen izstopanja po kakovosti in varnosti na svetovnem trgu; meni, da je zato treba vlagati v napredne tehnologije in dajati poudarek inovacijam;

3.  pozdravlja predlog Komisije o sistemu „eCall“, ki se nanaša na sistem, s pomočjo katerega lahko vozila v primeru hujše nezgode samodejno pokličejo službe za pomoč v sili;

4.  poudarja, da bi bilo za spodbujanje večjega vključevanja znotraj EU treba izboljšati prilagoditve, ki omogočajo upravljanje vozil invalidnim osebam, in sicer z vidika učinkovitosti in dostopnosti;

5.  poziva k izboljšanju zdravstvenih in varnostnih standardov iz „strategije Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu“, da bodo skladni s spremembami pri različnih vrstah dela in nalog; v ta namen poziva Komisijo, naj čim prej predloži evropsko strategijo za zdravje in varnost za leto 2020;

6.  poziva k okrepitvi prizadevanj za izvajanje ciljev EU 2020 v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, in sicer s spodbujanjem močnejše evropske avtomobilske industrije; v zvezi s tem poudarja pomen ohranjanja močne avtomobilske proizvodne baze v Evropi, med drugim z izvozom bolj raznolikega izbora visokokakovostnih vozil s trajnostno tehnologijo v tretje države; poudarja, da je pomen raziskav, razvoja in inovacij vse večji, zlasti kar zadeva potrebo po razvoju energetsko učinkovitih avtomobilov z nizkimi emisijami, da bi Evropa lahko ostala konkurenčna in bi se tako povečalo zaposlovanje z zmanjšanjem evropske odvisnosti od uvožene energije;

7.  priznava potencial rasti električnih vozil, ne le z vidika energetske trajnosti in podnebnih ukrepov, ampak tudi zato, ker lahko ustvarjajo gospodarsko rast in nova delovna mesta; zato poziva k prizadevanju za razvoj in izboljšanje vozil te vrste in spodbujanju njihove uporabe v EU; meni, da bo v ta namen treba vzpostaviti infrastrukturo za točenje goriva ali polnjenje za vozila s pogonom na alternativna goriva;

8.  pozdravlja s strani Komisije predlagana programa Obzorje 2020 in COSME, ki bosta zagotovila finančno podporo, s pomočjo katere bodo podjetja in MSP lahko okrepila svojo konkurenčnost na poti Evrope k okolju prijaznemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu;

9.  pozdravlja ukrepe, predlagane v okviru četrtega stebra akcijskega načrta; poudarja, da je treba pripraviti dolgoročne strategije, ki bodo podjetjem in zaposlenim omogočile, da se prilagodijo strukturnim preoblikovanjem, hkrati pa predvidele spremembe in karseda zmanjšale socialni učinek; ponovno poziva k sprejetju pravnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter o predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja; poudarja poseben pomen dolgoročnega načrtovanja strukturnih sprememb, ki zagotavljajo postopen prehod ob morebitnih spremembah potreb po zaposlovanju; poudarja, da bi morale biti spretnosti takšne, da bi zagotavljale zaposlitev in po potrebi omogočale prehod na nove proizvodne in poslovne modele;

10. v okviru boljšega upravljanja poziva Komisijo, naj bo bolj sistematična pri ocenjevanju učinka svojih predlogov na zmožnost evropske avtomobilske industrije, da ostane konkurenčna na mednarodni ravni in tako zagotovi številna od novih delovnih mest, od katerih je Evropa odvisna; v zvezi s tem odločno poziva Komisijo, naj dejavno odvrača od pretirano natančnega izvajanja zakonodaje EU na nacionalni ravni;

11. poziva države članice, naj vnaprej predvidijo procese prestrukturiranja, da ohranijo delovna mesta, spodbudijo notranjo in zunanjo mobilnost ter karseda zmanjšajo morebitne škodljive učinke teh procesov; poziva države članice, naj brez poseganja v načelo subsidiarnosti izvajajo nacionalno zakonodajo in obstoječe direktive EU, vključno z direktivo o kolektivnih odpustih, direktivo o prenosih podjetij in okvirno direktivo o obveščanju in posvetovanju; meni, da bi morali imeti skladi EU pomembno vlogo pri preprečevanju, čim večjem zmanjševanju ali blaženju takšnih škodljivih učinkov, do kakršnih bi lahko prišlo pri procesih prestrukturiranja;

12. meni, da bi bilo na zaprtje obratov ali zmanjšanje proizvodnje, kadar je prestrukturiranje neizogibno, treba gledati le kot na skrajni ukrep; skladno s tem meni, da bi bilo v takih primerih treba posredovati informacije zainteresiranim stranem, med drugim sindikatom ter predstavnikom delavcev in podjetja, ter se z njimi pogajati, da bi dosegli sporazum, ki bi zagotavljal sposobnost preživetja podjetja, hkrati pa spoštoval pravice delavcev;

13. poziva države članice, naj v primeru zaprtja obratov ali znatnega zmanjšanja proizvodnje kot kratkoročen ukrep v celoti izrabijo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG); ponavlja svoje stališče, da bi zasnova ukrepov tega sklada morala biti združljiva s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki učinkovito izkorišča vire;

14. poudarja potrebo po vnaprejšnjem predvidevanju potreb po spretnostih in po prilagajanju stopenj usposobljenosti delavcev, med drugim tudi z vseživljenjskim učenjem; podpira vzpostavitev evropskega sveta za spretnosti delavcev v avtomobilski industriji za spodbujanje ustreznega visokošolskega in poklicnega usposabljanja z združitvijo opazovalnih skupin za industrijo, zaposlovanje in spretnosti ter ustreznih socialnih partnerjev in organizacij ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, da bi spodbujali izmenjavo najboljših praks, strokovno usposabljanje in zaposlovanje v avtomobilskem sektorju;

15. poudarja pomen socialnega dialoga za prilagajanje spretnosti in procese prestrukturiranja ter potrebo po posnemanju najboljših praks[1]; opozarja na pozitivne primere razvoja začasnih inovativnih instrumentov med krizo, kot je delo s krajšim delovnim časom, ki so pomagali ohraniti predhodne stopnje zaposlenosti;

16. spodbuja države članice, naj ob upoštevanju potreb po posebnih spretnostih, ki jih ima industrijski sektor na splošno, še zlasti pa avtomobilski sektor, v okviru evropskega semestra sprejmejo nacionalne načrte za delovna mesta;

17. meni, da je usposobljena delovna sila bistvena za konkurenčen in na kakovosti temelječ evropski avtomobilski sektor; zato meni, da je treba posodobiti sisteme izobraževanja in usposabljanja, da se spretnosti, ki bodo potrebne v prihodnosti, nadgradijo s pomočjo novih učnih načrtov, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter partnerstev z delodajalci;

18. poziva, da se za preusposabljanje in prekvalificiranje delavcev ter za izboljšanje vseživljenjskega učenja, obravnavanje potreb po spretnostih, usklajevanje spretnosti s povpraševanjem in predvidevanje sprememb, še zlasti v avtomobilski industriji, uporabi Evropski socialni sklad, pri čemer je treba upoštevati presežno zmogljivost v evropski avtomobilski industriji in potrebo po prehodu na trajnostno gospodarstvo in okolju prijazna vozila;

19. poudarja, da je treba še bolje izkoristiti portal EURES kot orodje, ki dopolnjuje zavode za zaposlovanje držav članic, in v zvezi s tem podpira uporabo portala EURES, ne samo kot sredstva svetovanja delavcem, iskalcem zaposlitve in delodajalcem o njihovi pravici do prostega gibanja, ampak tudi kot orodja trga dela, s posebnim poudarkom na posredovanju stalnih zaposlitev s polnim delovnim časom, ki delavcem omogočajo samostojno življenje, s čimer bi okrepili zmožnost evropskih proizvajalcev avtomobilov, da dostopajo do kvalificirane delovne sile, ki jo potrebujejo;

20. poudarja socialne in gospodarske koristi vzpostavitve točk „vse na enem mestu“ za olajšanje prostega gibanja delavcev med državami članicami, kar bo koristilo tako delavcem kot tudi avtomobilski industriji;

21. meni, da bi razvoj okolju prijaznih novih avtomobilskih tehnologij, na primer za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, lahko zagotovil dolgoročni gospodarski uspeh avtomobilske industrije, hkrati pa omogočil trajna zanesljiva delovna mesta.

22. meni, da je treba ocene in pomisleke glede socialnega učinka vključiti v vse industrijske politike; poudarja, da ima socialna negotovost negativne posledice za inovativnost, produktivnost in ustvarjalnost delovne sile, s tem pa tudi za gospodarsko rast;

23. ugotavlja, da so tehnološke inovacije in zelena rast ključni dejavniki za konkurenčnost; poudarja, da bi inovacije v evropski industriji, med drugim tudi v avtomobilski, moralo spodbujati javno financiranje, na primer prek Evropske investicijske banke; poudarja dejstvo, da bi morali biti ti ukrepi pogojeni z njihovo zmožnostjo ustvarjanja ekološke dodane vrednosti in trajnostnih kakovostnih delovnih mest v EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Françoise Castex, Philippe De Backer, Anthea McIntyre, Ria Oomen-Ruijten, Evelyn Regner, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Tatjana Ždanoka

• [1]  „Kontrolni seznam za postopke prestrukturiranja“ v sporočilu Komisije z dne 3. junija 2009 z naslovom „Skupna zaveza za zaposlovanje“, COM (2009)0257.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (10.9.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi
(2013/2062(INI))

Pripravljavec mnenja: Sergio Gaetano Cofferati

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju resolucije Parlamenta z dne 3. julija 2012 o eCall: nova storitev 112 za državljane[1],

1.  poudarja, da mora evropski akcijski načrt za avtomobilsko industrijo slediti celostnemu pristopu in ureditev dopolniti z infrastrukturnimi naložbami in ukrepi za povečanje povpraševanja in krepitev človeškega kapitala, tako da se spodbuja visoko usposobljeno delovno silo; v zvezi s tem meni, da so naložbe za pospešitev razvoja naprednih tehnologij, vključno z ukrepi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zmanjšanje emisij CO₂ in znižanje emisij onesnaževal in hrupa, bistvenega pomena, da se podpre konkurenčnost, rast, ustvarjanje dodane vrednost in odpiranje novih delovnih mest v avtomobilskem sektorju; meni, da bi moral biti ta akcijski načrt usklajen z drugimi povezanimi politikami EU, da bi zagotovili konkurenčnost evropske avtomobilske industrije;

2.  poudarja, je notranji trg EU najpomembnejši dejavnik za uspešno prihodnost avtomobilske industrije, saj kot trg za vozila za 500 milijonov potrošnikov določa skupne tehnične standarde za okoljsko učinkovitost, varnost prometa in izdelkov ter emisije hrupa, ki so veljavni in pomembni tudi za druge industrije zunaj meja notranjega trga; poleg tega pa na njem delujejo javne in zasebne raziskovalne ustanove, ki izvajajo vrhunske raziskave in tako prispevajo k boljšim obetom za avtomobilsko industrijo;

3.  poudarja, da bi bilo treba predlagano strategijo podpreti z ambicioznimi naložbami na evropski ravni, med drugim prek okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in Evropskega socialnega sklada; poziva k zagotavljanju lažjega dostopa do sredstev programa Obzorje 2020 in poudarja pomen vlaganja v raziskave in inovacije, da se na svetovnem trgu ohrani konkurenčnost na vseh področjih avtomobilskega sektorja, in sicer v varnosti v cestnem prometu, kakovostnih storitvah za stranke, okolju prijazni mobilnosti, naprednih tehnologijah in visoki dodani vrednosti izdelkov; spodbuja tudi uporabo sredstev Evropske investicijske banke za financiranje takšnih projektov;

4.  poziva k vzpostavitvi zakonodajnega okvira za avtomobilski sektor, ki bo dovolj prožen, da se bo mogoče hitro odzvati in zajeti ves nove tehnološke dosežke in inovacije, ki podpirajo konkurenčnost avtomobilske industrije;

5.  poudarja, da notranji trg EU ne bi smel prispevati le k razvoju proizvodnje in prodaje vozil, ampak tudi k recikliranju vozil in njihovih delov ter surovin, iz katerih so izdelani; poziva Komisijo, naj oblikuje evropski okvir za ekološko recikliranje rabljenih avtomobilov;

6.  poudarja, da sta proizvodnja in končna izdelava vozil kot industrijskih izdelkov na koncu vrednostne verige evropske dobavne industrije, vključno z malimi in srednjimi dobavitelji sestavnih delov, ter da ima ta industrija, ki je višje v prodajni verigi, pomembno vlogo pri razvoju avtomobilske industrije in se srečuje z enakimi evropskimi in svetovnimi izzivi; poudarja, da so evropski avtomobilski dobavitelji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pogosto ključni inovatorji in s tem spodbujajo razvoj evropskih vozil prihodnosti, ustvarjajo pa tudi pomemben trg za nadomestne dele; obžaluje, da so se nekatera mala in srednja podjetja v dobavnem sektorju soočala s težavami pri izkoriščanju programov in sredstev Unije, in poziva k zagotavljanju lažjega dostopa do njih, tudi prek programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME);

7.  meni, da bi morali trgu za nadomestne dele nameniti enako pozornost kot trgu končanih vozil; poudarja, da bi ga morali obravnavati kot enakopravnega, zlasti glede zbiranja in upravljanja informacij o izdelkih; ugotavlja, da različne nacionalne ureditve močno otežujejo oblikovanje skupnega trga za izboljšave vozil in nadomestne dele; zato Komisijo poziva, naj pripravi predloge za harmonizacijo in nadaljnji razvoj tega sektorja ter razširi evropske standarde na podlagi proizvodnje certificiranih rezervnih delov in sestavnih delov, ki so odobreni znotraj EU;

8.  poudarja, da bi morali posebno pozornost nameniti vozilom z zgodovinsko vrednostjo ter podjetjem in zaposlenim, ki delujejo na tem področju, saj pri vedno večjem številu teh vozil njihovo vzdrževanje, uporaba in ohranjanje niso pomembni le v kulturnem in turističnem smislu, ampak imajo tudi gospodarsko vlogo; vendar poudarja, da bi morala biti opredelitev vozil zgodovinske vrednosti omejujoča, tako da bodo pri njihovem vedno večjem številu potencialni škodljivi vplivi tistih med njimi, ki ne dosegajo standardov novih vozil, ostali na nizki ravni;

9.  pozdravlja predlog za krepitev trga vozil, ki uporabljajo alternativna goriva, in električnih vozil, vendar ugotavlja, da razvoj električne mobilnosti v Evropi napreduje počasi; poziva, naj se da prednost razvoju ustrezne infrastrukture prek zadostnih naložb na evropski in nacionalni ravni, vključno z zadostnim financiranjem instrumenta za povezovanje Evrope, in skupnih standardov za alternativna goriva in pogonske sisteme; poziva Komisijo, naj po potrebi pripravi ustrezne zakonodajne predloge, in se zavzema za hitro sprejetje zakonodajnega predloga in skupnega standarda za vmesnike za polnjenje električnih vozil; poudarja, da je pomembno ohraniti pozitiven odnos do drugih inovativnih rešitev za pogon električnih vozil, kot je tehnologija gorivnih celic;

10. pozdravlja predlog za razvoj sistema za označevanja goriva, v okviru katerega bi se potrošnikom zagotovile lahko razumljive informacije o združljivosti njihovih vozil z razpoložljivimi vrstami goriva;

11. je prepričan, da bi moral razvoj evropske avtomobilske industrije ohraniti pomembno izvozno komponento, vendar bi moral biti usmerjen tudi v povečanje domačega povpraševanja prek javnih in zasebnih naložb in poštene konkurence ter s povečanjem kupne moči evropskih državljanov; poudarja, da mora evropska avtomobilska industrija proizvajati kakovostne izdelke in z inovacijami ohranjati vodilni položaj v tehnologiji, da bi bila privlačna za državljane EU in zagotovila dolgoročno konkurenčnost tega sektorja;

12. poziva k boljšemu usklajevanju ukrepov glede povpraševanja na področju vozil in goriv, vključno s finančnimi spodbudami in davčno politiko, med drugim tudi z uporabo sistema za progresivno obdavčevanje; prosi Komisijo, naj sledi smernicam o finančnih spodbudah z bolj zavezujočimi ukrepi, da zagotovi ustrezne konkurenčne pogoje in prispeva h konkurenčnosti industrije v vsej EU; meni, da bi morali ukrepi glede povpraševanja, pa tudi ukrepi, povezani z vsakdanjimi stroški in razmerami, potrošnike spodbujati k nakupu varnejših in okolju prijaznejših vozil;

13. opozarja, da v različnih državah članicah obstajajo različne vrste ukrepov za zagotavljanje lažjega nakupa novih vozil z učinkovito porabo goriva in nizkimi emisijami; spodbuja k izmenjavi teh dobrih praks; poziva države članice, naj razmislijo o inovativnih davčnih politikah, da bi državljane EU spodbudile k nakupu novih in okolju prijaznih avtomobilov;

14. priznava, da je treba na usklajen način odpraviti strukturni presežek zmogljivosti v avtomobilskem sektorju EU, da bi zagotovili dolgoročno konkurenčnost; poudarja, da je vsak proizvajalec odgovoren za iskanje ustreznih rešitev za izzivi, s katerimi se sooča, vendar hkrati priznava pomen učinkovitih javnih ukrepov, ki zagotavljajo, da so negativne socialne posledice prestrukturiranja v sektorju čim manjše; meni, da je zlasti pomembno dolgoročno načrtovanje strukturnih sprememb, ki zagotavlja, da bo ob morebitnih spremembah potreb po zaposlovanju raven znanja in spretnosti takšna, da se bo zaposlenost ohranila ter da bo prehod na nove proizvodne in poslovne modele postopen; je prepričan, da je potreben evropski okvir za predvidevanje sprememb in blažitev socialnih učinkov prestrukturiranja, vključno z zakonodajnim aktom, tudi zato, da se prepreči izkrivljanje razmer na notranjem trgu;

15. pozdravlja obstoj Sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada ter poziva k njuni optimalni in usmerjeni uporabi v primerih prestrukturiranja v avtomobilskem sektorju, in sicer zlasti za prekvalifikacijo, pridobivanje novih spretnosti in premestitev prizadetih delavcev ter za pomoč zadevnim regijam;

16. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, preglednosti in varnosti tudi na trgu rabljenih vozil, ter naj si prizadeva za postopno opustitev vozil, ki onesnažujejo okolje, in manj varnih vozil; pozdravlja njeno priporočilo, naj se v ureditvi o tehničnih pregledih zahteva, da se ob vsakem pregledu zabeleži število prevoženih kilometrov; meni, da bi lahko z evropskim standardom spodbudili nastajanje pobud, kot je sistem „Car Pass“ v Belgiji; opozarja, da morajo postopki ponovne registracije pri prenosih vozil tudi odvračati od čezmejnih goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov;

17. poziva Komisijo, naj obravnava težavo zavajanja potrošnikov z napačnimi informacijami o porabi goriva vozil ter okoljski učinkovitosti; podpira načrtovani razvoj novega voznega preskusnega cikla in postopkov ter poziva k njihovi takojšnji uvedbi;

18. opozarja, da se mora ohraniti konstruktiven, pregleden in spoštljiv odnos med različnimi zainteresiranimi stranmi v industriji motornih vozil, zlasti med proizvajalci in njihovimi trgovci, ter da se je treba izogibati neravnovesjem v korist močnejšega v odnosu, ki bi lahko škodljivo vplivala tudi na potrošnike;

19. opozarja, da imajo regionalni in lokalni organi, odvisno od njihove pristojnosti, različna orodja za dejavno podporo avtomobilski industriji, zlasti na področju uveljavljanja električnih avtomobilov z upravljanjem parkirnega prostora in upravno podporo za naložbe v infrastrukture za alternativna goriva; spodbuja k izmenjavi teh praks na evropski ravni in njihovemu učinkovitemu usklajevanju; poziva k usmerjeni in optimizirani uporabi sredstev EU v skladu s posebnimi razvojnimi zahtevami zadevne regije;

20. poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo varnosti v cestnem prometu, tako da sprejmejo ukrepe v zvezi z vozili, infrastrukturami in vedenjem voznikov; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 3. julija 2013, v kateri poziva k hitri uvedbi sistema klica v sili eCall in navaja natančne zahteve glede varstva podatkov, jasnosti v zvezi z odgovornostjo več vpletenih akterjev, tehnološke nevtralnosti in preglednosti za potrošnike; poleg tega opozarja na svojo zahtevo, da mora sistem eCall temeljiti na interoperabilni platformi z odprtim dostopom za morebitne prihodnje opcijske aplikacije ali storitve za vgradnjo v vozilo, skladne s standardi o varnosti, zaščiti, varstvu podatkov in varovanju zasebnosti, ki bo omogočala prosto izbiro za potrošnike in odprt dostop za ponudnike storitev;

21. vztraja, da je treba poostriti obstoječe varnostne standarde, zlasti za vozila kategorije L, ter povečati varnostne zahteve glede sistemov zaščite tovornih vozil pred podletom;

22. potrjuje, da podpira pregled okvira homologacije, ter se veseli sodelovanja s Komisijo in istočasnega spodbujanja dialoga zainteresiranih strani;

23. pozdravlja namero Komisije, da bo izvedla oceno sorazmernosti izvedbenih ukrepov, predlaganih v zvezi z obstoječimi zakonodajnimi zahtevami; opozarja, da so bili njegovi pomisleki glede zahtev v zvezi z nedovoljenimi posegi in emisijami izhlapevanja za vozila kategorije L izrecno priznani;

24. poziva Komisijo, naj v prihodnje bolje opravi svojo nalogo „pametne“ in daljnovidne pobudnice zakonodaje, da bi industriji zagotovila dolgoročno varnost in s tem tudi konkurenčnost, neposreden učinek tega pa bi bila višja raven preglednosti v zvezi z novimi vozili za potrošnike; poudarja, da mora biti v prihodnosti postopek določanja novih in skupnih standardov za avtomobilsko industrijo bolj načrtovan in usklajen ter je pri njem treba upoštevati tudi proizvodne cikle;

25. poudarja pomen mednarodne regulativne harmonizacije pri podpiranju svetovne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije; podpira reformo sporazuma Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) iz leta 1958 in oblikovanje sistema za mednarodno homologacijo celotnega vozila (IWVTA); poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje s Parlamentom, da bi zagotovili politično podporo svetovnih partnerjev, s čimer bi se povečala prepoznavnost teh ključnih projektov;

26. obžaluje sklep konference predsednikov o prepovedi sodelovanja poslancev Evropskega parlamenta v razpravah o akcijskem načrtu CARS 2020; ugotavlja, da v njih sodelujejo številne druge predstavniške organizacije in politiki iz držav članic; poziva konferenco predsednikov, naj glede na to, da se v okviru akcijskega načrta CARS 2020 oblikujejo pomembni predlogi o prihodnosti avtomobilske industrije, ponovno preuči ta sklep; meni, da sodelovanje v skupinah za politiko ne ogroža neodvisnosti Parlamenta glede na to, da bo ta natančno preučil in odobril zakonodajo, ki se bo oblikovala na podlagi akcijskega načrta CARS 2020.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	5.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Claudette Abela Baldacchino, Adam Bielan, Preslav Borisov (Preslav Borissov), Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Cornelis de Jong, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Hans-Peter Mayer, Franz Obermayr, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ildikó Gáll-Pelcz, Liem Hoang Ngoc, María Irigoyen Pérez, Pier Antonio Panzeri, Olle Schmidt, Olga Sehnalová, Marc Tarabella, Wim van de Camp, Patricia van der Kammen

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0274.

MNENJE Odbora za promet in turizem (18.10.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o akcijskem načrtu CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi
(2013/2062(INI))

Pripravljavec mnenja: Oldřich Vlasák

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt CARS 2020 za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo ter izraža podporo njegovim štirim stebrom;

2.  poudarja pomen ohranitve in krepitve proizvodne baze v Evropi, da bi ohranili dostojen življenjski standard za državljane in utrdili industrijo ter tako dosegli gospodarsko rast in okrevanje;

3.  glede na najnovejše podatke o prodaji poziva Komisijo k bolj skladnemu pristopu do zakonodaje, ki vpliva na avtomobilsko industrijo, vse od inovacij in raziskav, oživitve trga in rasti zaposlovanja, pa do varnostnih in okoljskih standardov;

4.  glede na najnovejše podatke o prodaji, ki jih je posredovala Komisija, po katerih trg beleži tretje nazadovanje in je razvidno, da se je prodaja lahkih vozil v EU v obdobju med decembrom 2006 in decembrom 2012 zmanjšala od skoraj 17 milijonov na manj kot 12 milijonov, poziva Komisijo, naj znova pregleda svoje široko zastavljene in deloma nasprotujoče si cilje, da bi se osredotočila predvsem na oživitev trga in rast zaposlovanja;

5.  meni, da predpisi o konkurenčnosti in državni pomoči ne smejo zmanjšati konkurence evropskega avtomobilskega sektorja; poziva Komisijo, naj oceni načrte za prestrukturiranje, pomoč in tesnejše sodelovanje med avtomobilskimi proizvajalci glede na tiste, ki jih izvajajo v tretjih državah, da bi v Evropi spodbudili ponovno rast in zaposlovanje v tem sektorju;

6.  podpira razvoj in modernizacijo trajnostne in učinkovite prometne infrastrukture, saj bi to utegnilo spodbuditi trg in prispevati k večji varnosti v cestnem prometu, pa tudi h gospodarski rasti in zaposlovanju;

7.  poudarja pomen ambicioznega raziskovalnega in inovacijskega okvira, ki bi bil osredotočen na konkurenčnost EU na globalni ravni in bi na primer spodbujal uvajanje povezanih avtomobilskih ali telematskih aplikacij;

8.  meni, da je treba znatno izboljšati varnost na cestah EU; glede tega pozdravlja dajanje prednosti v avto vgrajenim tehnologijam za podporo pravilnemu vedenju voznikov in uveljavljanju cestnoprometnih predpisov, na primer naprave za inteligentno upravljanje hitrosti;

9.  pozdravlja strategijo Komisije za uvedbo infrastrukture za polnjenje z alternativnimi gorivi in polnilne infrastrukture za čista vozila;

10. poudarja, da je namen okrepiti konkurenčnost in uspešnost evropskih avtomobilskih proizvajalcev, zlasti glede na vse večje potrebe po inovativnih rešitvah v avtomobilskem sektorju; poudarja tudi, da bo v okviru svetovne konkurence vlaganje v raziskave in razvoj prispevalo k rasti in ustvarjanju delovnih mest za visoko usposobljeno delovno silo v evropskem avtomobilskem sektorju;

11. meni, da bi morala biti avtomobilska industrija med glavnimi gonili konkurenčnosti in gospodarske rasti v Evropi, in opozarja, da je ena glavnih industrijskih panog EU in ima osrednjo vlogo na številnih svetovnih trgih;

12. opozarja, da je pri izbiri standardov pomembno upoštevati načelo tehnološke nevtralnosti, s čimer se zaščitijo naložbe tistih, ki so prvi na trgu, in spodbudijo inovacije v tem sektorju;

13. opozarja, da morajo raziskave in inovacije v avtomobilskem sektorju omogočiti pomemben tehnološki napredek, ki bo spodbudil gospodarsko konkurenčnost Evropske unije in ohranil njen vodilni položaj na svetovnem trgu, kar bo odločilno prispevalo k uresničevanju ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki so opredeljeni v strategiji Evropa 2020;

14. opozarja, da so zaposleni v avtomobilskem sektorju prve žrtve krize; poudarja, da je nujno izboljšati njihovo stalno usposabljanje in pri tem predvideti prihodnji razvoj sektorja, po potrebi pa je treba njihovo znanje in spretnosti preusmeriti v druge sektorje;

15. poudarja, da zavezujočih ciljev glede izpustov ne bi smeli določiti pred letom 2017, ker ocena učinka še ni v celoti ovrednotena; poziva Komisijo, naj opusti sprejemanje zakonodaje o tem, kako doseči cilje glede izpustov in druge delne cilje, da ne bi z njo omejila raznolikosti proizvodov ali zasebnih raziskovalnih dejavnosti; zato poziva, da se revizija Direktive št. 96/53/ES o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil uskladi z ustreznimi stranmi, vključno s predstavniki proizvajalcev avtomobilov;

16. poudarja, da so potrebne temeljne raziskave na področju razvoja tehnologij za shranjevanje mobilne energije ter novih možnosti za proizvodnjo biogoriv;

17. poudarja, da je ob podpori informacijskih in komunikacijskih tehnologij še ogromno možnosti za nadaljnje izboljšanje ekološke učinkovitosti;

18. kot prvo predlaga, da se orodja Evropske investicijske banke začnejo uporabljati tudi za razvoj infrastrukture za alternativna goriva in prestrukturiranje proizvodnje; kot drugo predlaga, da bi se osredotočili na naložbe v alternativne pogonske tehnologije in celovito infrastrukturo za polnjenje električnih vozil in vozil na plin; kot tretje predlaga, da se določijo enotni tehnični standardi na trgu z električnimi vozili ter prizadeva za harmonizacijo tehničnih standardov na področju infrastrukture za polnjenje električnih vozil po vsem svetu;

19. predlaga, da se orodja Evropske investicijske banke začnejo uporabljati tudi za razvoj trajnostnejše in konkurenčnejše evropske avtomobilske industrije in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva;

20. poudarja, da je treba okrepiti vlogo in naloge Evropske investicijske banke pri financiranju novih industrijskih projektov, zlasti tistih, ki so povezani z obsežno prometno infrastrukturo in infrastrukturo za alternativna goriva;

21. poudarja, da v skladu z raziskavo okolju prijaznega prometa, ki jo je opravil oddelek za presojo znanstvenih in tehnoloških možnosti (STOA), vzpostavitev učinkovitega prometnega sistema onemogoča vrsta netehničnih ovir, povezanih s financiranjem, načrtovanjem in izvajanjem ter visokimi stroški alternativnih pogonskih tehnologij;

22. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupina na visoki ravni izvajala nadzor nad napredovanjem izvajanja akcijskega načrta, zlasti pa naj poskrbi za učinkovito uporabo vseh proračunskih instrumentov, ki so na ravni EU namenjeni ponovnemu zagonu avtomobilskega sektorja;

23. poziva Komisijo, naj brez odlašanja pripravi jasen in konkreten načrt za trden časovni okvir izvajanja akcijskega načrta, za katerega je priporočljivo, da vsebuje zlasti:

     –   takojšnjo vnaprejšnjo oceno učinka predlagane zakonodaje in naknadno oceno učinka sprejete zakonodaje pa tudi neizvajanja ali slabega izvajanja sprejete zakonodaje, da se zagotovi preverjanje konkurenčnosti, vključno z zakonodajo glede CO₂ in emisij hrupa;

     –   študijo o skupnem učinku zadevne zakonodaje EU na avtomobilsko industrijo in ceno povprečnega avtomobila, saj bi predlagani ukrepi lahko povzročili porast cen za končnega uporabnika za nekaj tisoč evrov. Študija bi morala upoštevati tudi zmanjšanje emisij CO2 in obremenitve s hrupom, pa tudi zmanjšanje stroškov za povprečnega voznika vozila z večjo učinkovitostjo goriva;

     –   takojšnjo ustanovitev skupine na visoki ravni za akcijski načrt CARS 2020, svetovalnega organa z aktivno vlogo pri izvajanju tega načrta;

24. opozarja na podporne ukrepe, ki jih je izvajalo več držav članic, na primer vnaprejšnje davčne olajšave ali odbitek DDV za avtomobile podjetij in za zelene avtomobile;

25. poziva Komisijo, naj upošteva evropski okvir za upravljanje preoblikovanja na družbeno odgovoren način, kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja[1], in sicer z boljšim predvidevanjem sprememb in socialnim dialogom ter z obveščanjem zaposlenih in posvetovanjem z njimi v celotnem procesu;

26. ugotavlja, da bi s podporo šolam v podjetjih – zlasti v primeru vajeništva – lahko pridobili potrebni usposobljeni človeški kapital;

27. opozarja Komisijo, da bi bilo treba temu akcijskemu načrtu za avtomobilsko industrijo dodeliti zadostna sredstva za podporo raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 5 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Giommaria Uggias, Patricia van der Kammen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Spiros Danelis (Spyros Danellis), Markus Ferber, Eider Gardiazábal Rubial, Nathalie Griesbeck, Geoffrey Van Orden

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 5 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jerzy Buzek, Ioan Enciu, Andrzej Grzyb, Roger Helmer, Seán Kelly, Bernd Lange, Zofija Mazej Kukovič, Franck Proust, Algirdas Saudargas
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos)