PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189)

18.11.2013 - (11462/2013 – C7‑0234/2013 – 2013/0085(NLE)) - ***

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Inês Cristina Zuber
PR_NLE-AP_art90

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189)

(11462/2013 – C7‑0234/2013 – 2013/0085(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11462/2013),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 153, v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v), in členom 218(8), prvi pododstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0234/2013),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0394/2013),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje predloga

Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu je bila sprejeta leta 2011 in je začela veljati 5. septembra istega leta. Določa, da morajo države pri ratifikaciji sprejeti ukrepe za zagotovitev dostojnih delovnih razmer s socialnimi pravicami in pri delu v gospodinjstvu preprečiti zlorabe, nasilje in delo otrok.

Komisija je 21. marca 2013 predstavila predlog sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da ratificirajo konvencijo (COM (2013)0152), kar je potrebno zaradi nekaterih vidikov konvencije, ki sodijo pod nadzor EU. V poročilu priporočamo, naj Parlament omogoči, da se bo proces nadaljeval.

Povedati je treba, da so številne države konvencijo že ratificirale, zlasti tiste, od koder prihajajo migracijski tokovi: Bolivija (aprila 2013), Mauritius (septembra 2012), Nikaragva (januarja 2013), Paragvaj (maja 2013), Filipini (septembra 2012), Južna Afrika (junija 2013) in Urugvaj (junija 2012). Tudi v EU že potekajo prizadevanja za ratifikacijo konvencije: Italija jo je ratificirala januarja 2013, Nemčija in Belgija pa nameravata to kmalu storiti. V Latinski Ameriki so nekatere države že povedale, da bodo konvencijo podpisale, na primer Dominikanska republika, Kolumbija, Argentina in Kostarika.

Glavne točke konvencije

Osrednji namen konvencije je delavcem v gospodinjstvu priznati njihovo vrednost in jim zagotoviti določena jamstva, to je:

– priznanje gospodarskega pomena delavcev v gospodinjstvu;

– priznanje, da je delo v gospodinjstvu podcenjeno in nevidno in da ga v glavnem izvajajo ženske in dekleta, od katerih so številne migrantke ali pripadnice prikrajšanih skupnosti in zato še posebej ranljive;

– opredelitev delavcev v gospodinjstvu kot vse osebe, ki opravljajo gospodinjska dela v delovnem razmerju;

– da države podpisnice sprejmejo ukrepe za spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic na delovnem mestu (svoboda združevanja in članstva v sindikatih ter dejansko priznanje pravice do kolektivnih pogajanj; odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela; dejansko odpravo dela otrok in diskriminacije pri zaposlovanju) – tu gre v mnogih primerih tudi za človekove pravice;

– določitev minimalne starosti za delavce v gospodinjstvu, ki bo skladna z določbami konvencij št. 138 in 182 in ne bo nižja od tiste, ki jo nacionalni zakoni za delavce na splošno določajo, pa tudi ukrepe za zagotovitev, da mlajšim od 18 let ne bo odvzeta pravica do izobraževanja;

– da se delavcem v gospodinjstvih, ki prebivajo v gospodinjstvu, v katerem delajo, zagotovijo dostojni življenjski pogoji in da jim v času počitka ali dopusta ni treba delati ali ostajati doma;

– pravico delavcev v gospodinjstvu, da so obveščeni o veljavnih pogojih za zaposlitev na ustrezen in razumljiv način ter po možnosti s pisno pogodbo (kraj zaposlitve, datum začetka in trajanje pogodbe, vrsta dela, ki ga je treba opraviti, plača z metodo izračuna in pogostostjo plačil, delovni čas, plačani letni dopust, dnevni in tedenski počitek, po potrebi prehrana in nastanitev brez odbitka od plače, po potrebi pogoji za repatriacijo in odpovedni rok v primeru prenehanja zaposlitve);

– zakonsko zahtevo, da morajo migranti, ki se za delo v gospodinjstvu v eni državi zaposlijo iz druge države, prejeti pisno ponudbo za zaposlitev ali pogodbo o delu pred prečkanjem državne meje;

– enako obravnavanje delavcev v gospodinjstvu in drugih delavcev glede običajnega delovnega časa, dodatka za nadure, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta in socialnega varstva, tudi v zvezi z materinstvom;

– tedenski počitek najmanj 24 zaporednih ur;

– minimalno plačo za delavce v gospodinjstvu, če obstaja, in plačilo brez diskriminacije glede na spol;

– pravico delavca v gospodinjstvu do varnega in zdravega delovnega okolja;

– učinkovito zaščito pred zlorabami za delavce v gospodinjstvu, ki so zaposleni ali napoteni v zasebnem sektorju;

– dejanski dostop za delavce v gospodinjstvu do sodišč, reševanja sporov in pritožbenih mehanizmov pod enakimi pogoji, kot jih imajo drugi delavci;

– da imajo države podpisnice učinkovite ukrepe za delovno inšpekcijo, izvrševanje in kazni.

Pripombe

Po podatkih Eurostata je v EU 2,6 milijona delavcev v gospodinjstvu, od tega je 89 % žensk in polovica migrantov. Gospodinjsko delo je ena najbolj nezaščitenih in nevidnih oblik dela izolirane in individualne narave. Zato ti delavci pogosto težko pridobijo informacije o svojih pravicah ali se organizirajo v predstavniška združenja ali sindikate, ki bi jim zanesljivejše pomagali braniti delovne in socialne pravice.

V številnih evropskih državah so delavci v gospodinjstvu pogosto zaposleni v negotovih razmerah, brez pogodb, plačilo dobijo z zamudo, od njih se zahtevajo nadure brez ustreznega plačila, njihova pravica do dopusta, počitka in plačanih državnih praznikov se prezre, socialnovarstveni prispevki pa ostanejo neplačani.

Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 189 vsebuje zahtevo po zaščiti teh delavcev, saj se pogosto znajdejo v zelo ranljivem položaju, saj gre za ženske in migrante, ter postanejo žrtve diskriminacije in številnih oblik zlorabe in hudih kršitev človekovih pravic.

Konvencija določa, da njena ratifikacija ne vpliva na ugodnejše določbe, ki se uporabljajo za pravice delavcev v gospodinjstvu (člen 19).

Poročevalka želi izraziti naslednje pripombe

– Člen 8 konvencije se nanaša na zaščito delavcev migrantov in določa, da je pred vstopom v državo gostiteljico potrebna delodajalčeva pogodba ali ponudba za zaposlitev. Kot je določeno v členu 8.2 konvencije, se ta zahteva ne uporablja za območja regionalnega gospodarskega povezovanja, kar pomeni, da konvencija in načelo prostega gibanja znotraj EU nista nezdružljiva. Vendar trgovina z ljudmi, zlasti ženskami, poteka ne le med tretjimi državami in EU, marveč tudi znotraj EU. Zato poročevalka meni, da morajo države članice posvetiti posebno pozornost spremljanju pogodb, izdanih na njihovem ozemlju, zlasti pri zasebnih agencijah, ki kot delavce v gospodinjstvu zaposlujejo ljudi iz drugih držav (kakor je navedeno v točki 26.2 priporočila, povezanega s konvencijo).

– Točka 20 priporočila opozarja na posebne težave, s katerimi se srečujejo delavci v gospodinjstvu, ki delajo za več delodajalcev in ki so običajno plačani po urni ali dnevni postavki. Ti so v še bolj negotovem položaju. Države bi morale zagotoviti, da bodo ti delavci deležni enake zaščite na socialnem in delovnem področju kot drugi in zlasti, da jim bodo delodajalci plačevali prispevke za socialno varnost. Konvencija določa, da je pri plačilu pomembno zagotoviti, da bodo njihove plače vsaj enakovredne nacionalni minimalni plači, določeni po nacionalni zakonodaji.

– Politike, s katerimi se izvaja pritisk na plače in delavske pravice, običajno resneje in bolj negativno vplivajo na delovne pogoje najmanj zaščitenih oseb, kot je v primeru delavcev v gospodinjstvu. Uporaba prožnih politike zaposlovanja – lažje odpuščanje delavcev, zmanjševanje plač in pokojnin, kapitalska podhranjenost sistemov socialne varnosti, legalizacija negotovih pogodb, podaljševanje delovnega časa, zloraba „samozaposlitve“ za delo za nedoločen čas, nespoštovanje kolektivnih pogodb itd. – je nedvomno v nasprotju z načeli varstva delavcev, ki so zajeta v konvenciji. Da bi torej dosledno podprli načela varovanja delavskih pravic, ki so določena v tej konvenciji, poročevalka meni, da je nujno treba odstopiti od takšnih politik – večinoma uvedenih v okviru evropskega semestra, gospodarskega upravljanja, politik za proračunsko konsolidacijo, ki jih vsiljuje trojka EU in Mednarodnega denarnega sklada.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Thomas Händel, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Claudette Abela Baldacchino, Georges Bach, Martin Kastler, Evelyn Regner
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sylvie Guillaume, Pavel Poc, Gabriele Stauner