POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov

19.11.2013 - (COM(2013)0266 – C7‑0125/2013 – 2013/0139(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Jürgen Klute
Pripravljavka mnenja (*):
Evelyne Gebhardt, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 360 KB)
• 001-001 (DOC - 275 KB)
• 002-002 (PDF - 90 KB)
• 002-002 (DOC - 289 KB)
• 003-006 (PDF - 110 KB)
• 003-006 (DOC - 324 KB)
• 004-005/REV1 (DOC - 311 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov

(COM(2013)0266 – C7‑0125/2013 – 2013/0139(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0266),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0125/2013),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013[1],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za pravne zadeve (A7-0398/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA^[2]*

k predlogu Komisije za

---------------------------------------------------------

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s členom 26(2) PDEU notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Razdrobljenost notranjega trga škodi konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Odprava neposrednih in posrednih ovir za ustrezno delovanje notranjega trga je bistvena za njegovo uresničevanje. Ukrepanje EU v zvezi z notranjim trgom v sektorju finančnih storitev na drobno je že znatno prispevalo k razvoju čezmejnega delovanja ponudnikov plačilnih storitev, izboljšanju izbire za potrošnike ter povečanju kakovosti in preglednosti ponudb.

(2)       V zvezi s tem Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih storitvah) določa osnovne zahteve glede preglednosti provizij, ki jih zaračunajo ponudniki plačilnih storitev za storitve, ki so na voljo v zvezi s plačilnimi računi. To je z določitvijo enotnih pravil o zagotavljanju plačilnih storitev in informacijah, ki jih je treba zagotoviti, znatno olajšalo dejavnost ponudnikov plačilnih storitev, zmanjšalo upravno breme in prispevalo k nižjim stroškom ponudnikov plačilnih storitev.

(2a)     Nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj sodobnega in socialno vključujočega gospodarstva sta vedno bolj odvisna od splošne dostopnosti osnovnih plačilnih storitev. Glede na to, da se ponudniki plačilnih storitev, ki delujejo po tržni logiki, pogosto osredotočijo na komercialno zanimive potrošnike, zaradi česar ranljivi potrošniki ostanejo brez enake izbire produktov, je treba novo zakonodajo na tem področju vključiti v pametno gospodarsko strategijo za Unijo.

(3)       Vendar je treba, kot je navedel Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev[5], za izboljšanje in razvoj enotnega trga za bančništvo na drobno storiti še več. Skupaj s tem razvojem bi bilo treba tudi zagotoviti, da bo finančni sektor v Uniji služil podjetjem in potrošnikom. Vzpostavitev popolnoma integriranega trga trenutno še vedno ovirajo pomanjkanje preglednosti in primerljivosti provizij ter težave pri zamenjavi plačilnih računov. Obravnavati je treba problem različne kakovosti produktov in nizke konkurence ter doseči visokokakovostne standarde.

(4)       Sedanji pogoji na enotnem trgu lahko odvračajo ponudnike plačilnih storitev od uveljavljanja pravice do ustanavljanja in zagotavljanja storitev v Uniji zaradi težav pri pridobivanju strank ob vstopu na nov trg. Za vstop na nove trge so pogosto potrebne velike naložbe. Te so upravičene le, če ponudnik predvidi zadostne priložnosti in ustrezno povpraševanje potrošnikov. Majhna raven mobilnosti potrošnikov v zvezi s finančnimi storitvami na drobno je predvsem posledica pomanjkanja preglednosti in primerljivosti v zvezi s provizijami in ponudbo storitev ter težav v zvezi z zamenjavo plačilnih računov. Navedeni dejavniki ovirajo tudi povpraševanje. To velja zlasti v čezmejnem smislu.

(5)       Razdrobljenost obstoječih nacionalnih regulativnih okvirov lahko povzroča tudi znatne ovire za uresničevanje enotnega trga na področju plačilnih računov. Obstoječe določbe na nacionalni ravni v zvezi s plačilnimi računi ter zlasti s primerljivostjo provizij in zamenjavo plačilnih računov so neenotne. Kar zadeva zamenjavo računov, dejstvo, da enotni zavezujoči ukrepi na ravni EU niso določeni, prispeva k neenotnim praksam in ukrepom na nacionalni ravni. Te razlike so še bolj izrazite na področju primerljivosti provizij, saj na ravni EU ne obstaja noben ukrep, pri čemer niso sprejeti niti samoregulativni ukrepi. Če bi v prihodnosti te razlike postale večje, saj banke prilagajajo svoje prakse nacionalnim trgom, bi se povečali stroški čezmejnega delovanja glede na stroške domačih ponudnikov, s tem pa bi čezmejno poslovanje postalo manj privlačno. Čezmejna dejavnost na notranjem trgu je prav tako otežena zaradi ovir, s katerimi se srečujejo potrošniki pri odprtju plačilnega računa v tujini. Obstoječa omejevalna merila upravičenosti lahko preprečujejo prosti pretok evropskih državljanov v Uniji. Z zagotavljanjem dostopa do plačilnega računa vsem potrošnikom, bodo ti lahko sodelovali na notranjem trgu ter izkoristili prednosti enotnega trga.

(6)       Poleg tega morebitno povpraševanje po storitvah, povezanih s plačilnimi računi v EU, zdaj še ni v celoti izkoriščeno, saj veliko potencialnih strank še ni odprlo računa, ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa ker niso bili na voljo ustrezni produkti. Večje sodelovanje potrošnikov na notranjem trgu bi dodatno spodbudilo ponudnike plačilnih storitev k vstopu na nove trge. Poleg tega je ustvarjanje pogojev, ki omogočajo dostop vseh potrošnikov do plačilnega računa, nujno, da se spodbudi njihovo sodelovanje na notranjem trgu in se jim omogoči izkoriščanje prednosti enotnega trga.

(7)       Preglednost in primerljivost provizij sta bili obravnavani v samoregulativni pobudi, ki jo je uvedla bančna industrija. Vendar o takšnih smernicah ni bil dosežen končni dogovor. V zvezi z zamenjavo računov skupna načela, ki jih je leta 2008 sprejel Odbor za evropsko bančno industrijo, določajo vzorčni mehanizem za zamenjavo bančnih računov, ki ga ponujajo ponudniki plačilnih storitev v isti državi članici. Vendar je bila zaradi njihove nezavezujoče narave uporaba teh načel v EU nedosledna in neučinkovita. Poleg tega skupna načela obravnavajo le zamenjavo bančnih računov na nacionalni ravni in ne zajemajo čezmejne zamenjave računov. V zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa je Komisija v Priporočilu 2011/442/EU z dne 18. julija 2011 države članice pozvala, da najpozneje šest mesecev po objavi navedenega priporočila sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njegove uporabe. Glavna načela iz priporočila izpolnjuje le nekaj držav članic.

(8)       Da bi dolgoročno omogočili učinkovito in nemoteno finančno mobilnost, je ključno, da se določi enoten sklop pravil za rešitev vprašanja majhne mobilnosti strank in zlasti za izboljšanje primerjave storitev in provizij v zvezi s plačilnim računom ter za spodbujanje zamenjave plačilnih računov in preprečitev diskriminacije potrošnikov, ki nameravajo kupiti plačilni račun v tujini, na podlagi njihovega prebivališča. Poleg tega je bistveno sprejeti primerne ukrepe za spodbujanje sodelovanja strank na trgu plačilnih računov. Ti ukrepi bodo spodbudili vstop ponudnikov plačilnih storitev na notranji trg in zagotovili enake konkurenčne pogoje ter s tem okrepili konkurenco in učinkovito dodeljevanje sredstev na trgu EU za finančne storitve na drobno, kar bo koristilo podjetjem in potrošnikom. Poleg tega bodo pregledne informacije o provizijah in možnosti zamenjave računov skupaj s pravico dostopa do storitev osnovnega računa omogočile državljanom EU, da se bodo lažje gibali in kupovali v Uniji ter s tem izkoristili prednosti popolnoma delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev na drobno in prispevali k rasti e-trgovanja in nadaljnjemu razvoju notranjega trga.

(8a)     Prav tako je treba zagotoviti, da ta direktiva ne bo ovirala inovacij na področju finančnih storitev na drobno. Vsako leto postanejo ekonomsko sprejemljive nove tehnologije, ki lahko povzročijo, da obstoječi model plačilnih računov zastari. Kot nadomestila za običajne bančne storitve je treba spodbujati predvsem mobilne bančne storitve, storitve po sistemu „vsak z vsakim“ in plačilne kartice s shranjeno vrednostjo.

(9)       Ta direktiva se uporablja za plačilne račune potrošnikov. Zato računi podjetij, tudi malih ali mikropodjetij, razen računov v lastnem imenu, niso zajeti v njeno področje uporabe. Poleg tega ta direktiva ne zajema varčevalnih računov, ki lahko imajo bolj omejene možnosti plačil. Prav tako ta direktiva ne zajema kreditnih kartic, ki niso bistvene za uresničevanje njenih ciljev glede krepitve finančne vključenosti in delovanja enotnega trga.

(10)     Opredelitve pojmov iz te direktive so usklajene z opredelitvami iz druge zakonodaje Unije, zlasti z opredelitvami iz Direktive 2007/64/ES in Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009.

(11)       Ključno je, da lahko potrošniki razumejo provizije, na podlagi česar lahko primerjajo ponudbe različnih ponudnikov plačilnih storitev in sprejmejo ozaveščeno odločitev, kateri račun najbolj ustreza njihovim potrebam. Primerjava provizij ni mogoča, kadar ponudniki plačilnih storitev uporabljajo različno terminologijo za enake ▌storitve in zagotavljajo informacije v različnih oblikah. Standardizirana terminologija skupaj z informacijami o provizijah za najbolj reprezentativne plačilne storitve, povezane s plačilnimi računi, v usklajeni obliki lahko pomaga potrošnikom, da bolje razumejo provizije in jih primerjajo med seboj.

(12)       Potrošnikom bi najbolj koristile informacije, ki so čim bolj strnjene, standardizirane in jih je preprosto primerjati med različnimi ponudniki plačilnih storitev. Orodja, ki jih imajo na voljo potrošniki za primerjavo ponudb v zvezi s plačilnimi računi, bi morala biti večstranska, prav tako bi bilo treba v zvezi z njimi izvesti preskuse pri potrošnikih. ▌Terminologijo o provizijah bi bilo treba na tej stopnji standardizirati le za najbolj reprezentativne izraze in opredelitve v državah članicah, da bi omogočili hitro uveljavitev.

(13)       Terminologijo o provizijah bi morali določati nacionalni pristojni organi, s čimer bi se upoštevale posebnosti lokalnih trgov. ▌Kadar je mogoče, bi morala biti terminologija o provizijah standardizirana na ravni EU, kar bi omogočalo primerjavo v celotni Uniji. Evropski bančni organ (EBA) bi moral pripraviti smernice za pomoč državam članicam pri določanju ▌storitev, ki se na nacionalni ravni najpogosteje uporabljajo in potrošnikom povzročajo najvišje stroške. Da bi dosegli učinkovito uporabo standardizirane terminologije, bi morale biti te opredelitve dovolj široke.

(14)       Ko nacionalni pristojni organi pripravijo začasni seznam najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, ter pogoje in opredelitve, bi jih Komisija morala pregledati, da bi z delegiranimi akti določila storitve, ki so skupne večini držav članic, in zanje predlagala izraze ▌, standardizirane na ravni EU.

(15)       Ponudniki plačilnih storitev bi morali potrošnikom zagotoviti dokument s celovitimi informacijami o pristojbinah s pristojbinami za vse storitve, povezane s plačilnim računom, s seznama najbolj reprezentativnih plačilnih storitev in vsemi dodatnimi pristojbinami, ki jih je mogoče zaračunati za račun. V dokumentu bi bilo treba, kjer je mogoče, uporabiti izraze in opredelitve, standardizirane na ravni EU. To bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki konkurirajo na trgu plačilnih računov. ▌Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti glosar z jasno, poljudno in nedvoumno razlago vsaj za ▌storitve, povezane s plačilnim računom, ter z njimi povezane opredelitve in razlage, da bi jim pomagali razumeti provizije, ki jih morajo plačati za svoj plačilni račun. Glosar bi moral biti uporabno orodje za spodbujanje boljšega razumevanja pomena provizij, kar bi potrošnikom tudi omogočalo večjo izbiro med ponudbami plačilnih računov. Uvesti bi bilo treba tudi obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da ▌enkrat letno potrošnike brezplačno obvestijo o vseh provizijah in obrestih, ki se zaračunajo za njihov račun. Naknadne informacije bi bilo treba posredovati v njim namenjenem povzetku. Zagotoviti bi bilo treba popoln pregled natečenih obresti, zaračunanih provizij in predhodnih obvestil o spremembah provizij ali obrestnih mer. Potrošniku bi bilo treba zagotoviti potrebne informacije, da bi razumel, na kaj se navezujejo odhodki za provizije in obresti, in ocenil, ali mora spremeniti potrošniške vzorce ali zamenjati ponudnika. ▌

(16)       Za izpolnjevanje potreb potrošnikov bi bilo treba zagotoviti, da so informacije o provizijah za plačilne račune točne, jasne in primerljive. Zato bi morala EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikovati osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko za dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij ter skupnimi simboli, s čimer bi se potrošnikom zagotovila razumljivost in možnost primerjave. ▌Dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij bi se morala jasno razlikovati od drugih obvestil. ▌

(17)       Za zagotovitev usklajene uporabe veljavne terminologije na ravni EU v celotni Uniji bi morale države članice določiti obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da pri komunikaciji s potrošniki uporabljajo veljavno terminologijo na ravni EU in ostalo nacionalno standardizirano terminologijo, določeno v začasnem seznamu, vključno z dokumentom z informacijami o provizijah in obračunom provizij. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost uporabe takšnih blagovnih znamk v dokumentu z informacijami o provizijah ali obračunu provizij, da bi označili svoje storitve ali plačilne račune, če te dopolnjujejo standardizirano terminologijo in dodatno označujejo ponujene storitve ali račun.

(18)       Neodvisna primerjalna spletna mesta so učinkovita sredstva, s katerimi lahko potrošniki ocenijo koristi različnih ponudb plačilnih računov na enem mestu. Takšna spletna mesta lahko zagotovijo pravo ravnovesje med potrebo po jasnosti in jedrnatosti informacij ter njihovo popolnostjo in celovitostjo, saj omogočajo, da uporabniki pridobijo natančnejše informacije, kadar jih potrebujejo. Prav tako lahko zmanjšajo stroške iskanja, saj potrošnikom informacij ne bo treba zbirati ločeno pri ponudnikih plačilnih storitev. Bistvenega pomena je, da so informacije na takšnih spletnih mestih zanesljive, nepristranske in pregledne ter da so potrošniki obveščeni o njihovi razpoložljivosti. V zvezi s tem bi morali pristojni organi javnost dejavno obveščati o takšnih spletnih mestih.

(19)       Zaradi pridobivanja nepristranskih informacij o zaračunanih provizijah in obrestnih merah, ki se uporabljajo za plačilne račune, bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do primerjalnih spletnih mest, ki so javno dostopna in neodvisna od ponudnikov plačilnih storitev. Zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo potrošniki na njihovem ozemlju prost dostop do vsaj enega neodvisnega in javno dostopnega spletnega mesta. Takšna primerjalna spletna mesta bi lahko upravljali pristojni organi, drugi javni organi in/ali akreditirani zasebni upravljavci ali bi jih upravljala tretja stran v njihovem imenu. Da bi povečale zaupanje potrošnikov v nadaljnja razpoložljiva primerjalna spletna mesta, bi morale države članice vzpostaviti prostovoljno akreditacijsko shemo in tako zasebnim upravljavcem primerjalnih spletnih mest omogočiti, da zaprosijo za akreditacijo v skladu z določenimi merili kakovosti. Uvesti bi bilo treba primerjalno spletno mesto, ki bi ga upravljal pristojni organ ali drugi javni organ ali tretja stran v njihovem imenu, kadar zasebno upravljano spletno mesto ne bi bilo akreditirano. Takšna spletna mesta bi morala prav tako izpolnjevati merila kakovosti.

(20)       Sedanja praksa je, da ponudniki plačilnih storitev ponujajo plačilni račun v paketu z drugimi finančnimi produkti ali storitvami. S to prakso lahko ponudniki plačilnih storitev razširijo svojo ponudbo in med seboj konkurirajo, pozitivna pa je lahko tudi za potrošnike. Vendar je bilo na podlagi študije Komisije o vezavah v finančnem sektorju, ki je bila izvedena leta 2009, ter ustreznih posvetovanj in pritožb potrošnikov ugotovljeno, da lahko ponudniki plačilnih storitev ponujajo bančne račune v paketu s produkti, ki jih potrošniki ne zahtevajo in ki niso bistveni za plačilne račune, na primer skupaj s stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in primerljivost cen, omejujejo izbiro potrošnikov pri nakupu ter negativno vplivajo na njihovo mobilnost. Zato bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne račune v paketu, potrošnikom ▌zagotovijo informacije o tem, ali je mogoče plačilni račun kupiti ločeno, in v tem primeru o veljavnih stroških in provizijah, povezanih z vsakim drugim finančnim proizvodom ali finančno storitvijo v paketu. ▌

(21)       Potrošniki zamenjajo račun le, če postopek ne povzroči pretiranega upravnega in finančnega bremena. Postopek prenosa plačilnega računa k drugemu ponudniku plačilnih storitev bi moral biti jasen, hiter in varen. Če ponudniki plačilnih storitev zaračunajo provizije v zvezi s storitvijo zamenjave računov, bi te morale biti razumne in v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES. Da se zagotovi pozitiven učinek na konkurenco, bi bilo treba olajšati tudi čezmejne zamenjave računov. Ker je lahko čezmejna zamenjava računov bolj zapletena kot zamenjava računov na nacionalni ravni in morajo ponudniki plačilnih storitev morda prilagoditi in izboljšati svoje notranje postopke, bi bilo treba zagotoviti daljša prehodna obdobja za storitev zamenjave računov med ponudniki plačilnih storitev v različnih državah članicah.

(21a)     Pri postopku zamenjave računa, kjer sta oba ponudnika plačilnih storitev na ozemlju ene države članice, bi bilo treba tem državam dovoliti, da določijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v tej uredbi, če je to jasno v interesu potrošnika.

(22)       Postopek zamenjave računov bi moral biti za potrošnika čim bolj enostaven. V skladu s tem bi morale države članice zagotoviti, da je sprejemni ponudnik plačilnih storitev odgovoren za začetek in upravljanje postopka v imenu potrošnika.

(23)       Načeloma in če je potrošnik v to privolil, bi moral sprejemni ponudnik plačilnih storitev v imenu potrošnika izvesti zamenjavo periodičnih plačil ter prenos morebitnih preostalih sredstev, pri čemer je zaželeno, da bi bil za to potreben samo en obisk pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Zato bi morali potrošniki imeti možnost podpisati enotno pooblastilo za izvajanje ali neizvajanje omenjenih nalog. Pred podpisom pooblastila bi moral biti potrošnik obveščen o vseh korakih postopka za zamenjavo računov.

(24)       Za uspešno zamenjavo računov je potrebno sodelovanje prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Prenosni ponudnik plačilnih storitev bi moral imeti možnost, da od potrošnika ali, kadar je to potrebno, od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva vse informacije, ki se mu zdijo pomembne za obnovitev periodičnih plačil na novem plačilnem računu s strani prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Vendar take informacije ne bi smele presegati obsega informacij, ki je potreben za izvedbo zamenjave računov, sprejemni ponudnik plačilnih storitev pa ne bi smel zahtevati nepotrebnih informacij.

(25)       V primeru napačne usmeritve vhodnih kreditnih plačil ali direktnih obremenitev se potrošnikom ne bi smela izreči kazen ali ne bi smela nastati druga finančna škoda. To je zlasti pomembno pri nekaterih kategorijah plačnikov in prejemnikov plačil, kot so izvajalci gospodarskih javnih služb, ki uporabljajo elektronska sredstva (npr. zbirke podatkov) za shranjevanje informacij o računih potrošnikov in izvajanje številnih periodičnih transakcij, ki vključujejo veliko potrošnikov.

(26)       Države članice bi morale zagotoviti, da potrošniki, ki želijo odpreti plačilni račun, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča. Pomembno je, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da njihove stranke ne uporabljajo finančnega sistema za nezakonite namene, kot so goljufije, pranje denarja ali financiranje terorizma, vendar ne smejo omejevati potrošnikov, ki želijo izkoristiti prednosti enotnega trga s čezmejnim nakupom plačilnih računov.

(27)       Potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, ne bi smeli biti diskriminirani zaradi državljanstva ali kraja bivanja ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali ga uporabljajo. ▌Dostop do osnovnih plačilnih računov bi morale države članice zagotoviti ne glede na finančne okoliščine potrošnika, kot so zaposlitveni status, stopnja dohodka, pretekli krediti ali osebni stečaj ▌.

(28)       Države članice bi morale zagotoviti, da vsi ponudniki plačilnih storitev, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun, kot je opredeljen v tej direktivi. Dostop ne bi smel biti pretirano zahteven in potrošnikom ne bi smel povzročiti prekomernih stroškov. Pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa v kateri koli državi članici bi bilo treba odobriti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES[6], zlasti kar zadeva dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Obenem pa same določbe te direktive ne bi smele biti uporabljene kot razlog za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov. vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES.

(28a)     Da bi ustrezno ravnali z uporabniki osnovnih plačilnih računov, bi morale države članice od ponudnikov zahtevati zagotovitev, da bo njihovo osebje ustrezno usposobljeno, tako da morebitna navzkrižja interesov teh potrošnikov ne bi negativno prizadela.

(29)       Države članice bi morale imeti možnost, da od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da preverijo, ali potrošnik že ima aktiven in enakovreden plačilni račun na istem ozemlju, od potrošnika pa, da podpiše zapriseženo izjavo v zvezi s tem. Ponudnikom plačilnih storitev ne bi smelo biti dovoljeno, da zavrnejo zahtevo za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v primerih, ki so posebej opredeljeni v tej direktivi.

(29a)     Države članice bi morale zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevo obravnavajo v rokih, določenih v tej direktivi in da v primeru zavrnitve ponudniki plačilnih storitev obvestijo potrošnika o specifičnih razlogih z zavrnitev, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnosti ali na področju finančnega kriminala.

(30)       Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev. Države članice bi morale zagotoviti, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz te direktive, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj naj šteje za osebne namene, bi morale države članice upoštevati obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom z osnovnimi plačilnimi računi ponudijo možnosti prekoračitve in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve, pod pogojem, da dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba nista omejena ali pogojena z nakupom takšnih kreditnih storitev. Zaračunane provizije za te storitve bi morale biti jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika.

(31)       Da se dostop do osnovnih plačilnih računov zagotovi čim bolj raznoliki skupini potrošnikov, bi morali biti osnovni plačilni računi brezplačni ali z razumno provizijo. Države članice bi morale od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, naj zagotovijo, da se pri osnovnem plačilnem računu za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica, vedno zaračunavajo najnižje provizije. Poleg tega bi morale biti kakršne koli dodatno zaračunane provizije potrošnika v primeru neizpolnjevanja pogojev iz pogodbe razumne in v nobenem primeru višje od običajnih cen ponudnika.

(32)       Ponudnik plačilnih storitev bi moral zavrniti odprtje osnovnega plačilnega računa ali prekiniti pogodbo za osnovni plačilni račun samo v posebnih okoliščinah, kot je na primer neupoštevanje zakonodaje o pranju denarja in financiranju terorizma ali preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Tudi v teh primerih bi bila lahko zavrnitev upravičena le, če potrošnik ne bi izpolnjeval določb navedene zakonodaje in ne, ker bi bil postopek za preverjanje izpolnjevanja zakonodaje preveč obremenjujoč ali predrag.

(33)       Države članice bi morale zagotoviti ustrezne ukrepe za osveščanje o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov ter postopkih in pogojih za njihovo uporabo, kot je določeno v tej direktivi. Države članice bi morale zagotoviti, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter zlasti da upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike. Ponudniki plačilnih storitev bi si morali dejavno prizadevati, da bi potrošnikom zagotovili dostopne informacije in ustrezno pomoč v zvezi s specifičnimi lastnostmi ponujenega osnovnega plačilnega računa, z njimi povezanimi provizijami in pogoji uporabe ter korake, ki jih morajo potrošniki upoštevati pri uveljavljanju pravice do odprtja osnovnega plačilnega računa. Potrošniki bi morali biti obveščeni zlasti o tem, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen. Države članice bi morale za zmanjšanje tveganja izključenosti potrošnikov izboljšati izobraževanje na področju ekonomije, vključno v šolah, in se boriti proti prezadolževanju. Poleg tega bi države članice morale spodbujati pobude ponudnikov plačilnih storitev, da se olajša skupno zagotavljanje osnovnih plačilnih računov in izobraževanja na področju ekonomije.

(34)       Države članice bi morale imenovati pristojne organe za zagotavljanje izvajanja te direktive in jim podeliti preiskovalna in izvršilna pooblastila. Imenovani pristojni organi bi morali biti neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da imenujejo različne pristojne organe za zagotovitev izvajanja različnih obveznosti iz te direktive.

(35)       Potrošniki bi morali imeti dostop do učinkovitih in uspešnih pritožbenih postopkov in drugih pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov, ki izhajajo iz pravic in obveznosti, določenih v tej direktivi. Postopki alternativnega reševanja sporov bi morali biti zlahka dostopni, pristojni organi pa bi morali izpolnjevati več meril, kot je enaka zastopanost ponudnikov in uporabnikov. Takšen dostop je glede ustreznih pogodbenih sporov zagotovljen že z Direktivo 2013/…/EU. Vendar bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov tudi v primeru predpogodbenih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi, npr. v primeru zavrnitve dostopa do osnovnega plačilnega računa. Za izpolnjevanje določb iz te direktive je potrebna obdelava osebnih podatkov potrošnikov. Tako obdelavo ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Zato bi morala biti ta direktiva v skladu s pravili iz Direktive 95/46/ES in nacionalno zakonodajo, s katero se ta pravila izvajajo.

(36)       Za doseganje ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte glede določanja standardizirane terminologije na ravni EU za plačilne storitve, skupne številnim državam članicam, in z njo povezanih opredelitev izrazov.

▌

(38)       Države članice bi morale v treh letih od začetka veljavnosti te direktive prvič, in nato vsako leto, pridobiti zanesljive letne statistične podatke o izvajanju ukrepov, sprejetih s to direktivo. Uporabiti bi morale vse ustrezne vire informacij in te informacije sporočiti Komisiji. Komisija bi morala na podlagi prejetih informacij pripraviti letno poročilo.

(39)       Pregled te direktive bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo razvoj trga, kot je pojav novih oblik plačilnih računov in plačilnih storitev, razvoj na drugih področjih zakonodaje Unije ter izkušnje držav članic. Pri pregledu bi bilo treba oceniti, ali sta se s sprejetimi ukrepi izboljšala potrošnikovo razumevanje provizij za plačilne račune in primerljivost plačilnih računov ter ali je bila zamenjava računov poenostavljena. Prav tako bi bilo treba določiti, koliko osnovnih plačilnih računov je bilo odprtih, vključno z računi potrošnikov, ki prej niso imeli bančnega računa, koliko časa zadevne osebe ohranijo tak račun, kolikokrat je bilo odprtje osnovnih plačilnih računov zavrnjeno, kolikokrat so bili taki računi zaprti, kakšni so bili razlogi za zaprtje in koliko so znašali s tem povezani stroški. Oceniti bi bilo treba tudi, ali bi bilo treba daljše roke za ponudnike plačilnih storitev, ki zagotavljajo čezmejno zamenjavo računov, ohraniti daljše obdobje. Poleg tega bi bilo treba oceniti, ali zadoščajo določbe o informacijah, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev zagotoviti v zvezi s ponudbo produktov v paketu, in ali so potrebni dodatni ukrepi. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo in po potrebi zakonodajne predloge.

(40)       Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(41)       Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavzele, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli Direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE IVSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila o preglednosti in primerljivosti provizij, zaračunanih potrošnikom za njihove plačilne račune znotraj Evropske unije, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, in pravila o zamenjavi plačilnih računov znotraj Unije.

2. Ta direktiva določa tudi okvir za pravila in pogoje, po katerih države članice zagotovijo pravico potrošnikov do odprtja in uporabe osnovnih plačilnih računov v Uniji.

3. Odprtje in uporaba osnovnega plačilnega računa iz te direktive sta skladna z določbami poglavja II Direktive 2005/60/ES.

3a.        Brez poseganja v člene od 15 do 19 se osnovni plačilni račun za namene te direktive obravnava kot plačilni račun.

4. Ta direktiva se uporablja za ponudnike plačilnih storitev iz Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)       „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(aa)     „zakoniti prebivalec“ pomeni vsakega državljana Unije ali tretje države, ki zakonito prebiva na ozemlju Unije, tudi osebe, ki so zaprosile za azil v skladu z ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, protokolom h konvenciji z dne 31. januarja 1967 in drugimi ustreznimi mednarodnimi pogodbami;

(b)       „plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev, ki se uporablja za izvrševanje plačilnih transakcij;

(c)       „plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kakor je opredeljena v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES;

(ca)     „storitve, povezane s plačilnim računom“ pomenijo vse storitve, povezane z delovanjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi storitvami in plačilnimi transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 3(g) Direktive 2007/64/ES;

(d)       „plačilna transakcija“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila, neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila;

(e)       „ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, kakor je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, razen za namene Poglavja IV, kjer pomeni vse ponudnike plačilnih storitev na ozemlju države članice, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja;

(f)        „plačilni instrument“ pomeni plačilni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(23) Direktive 2007/64/ES;

(g)       „prenosni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, od katerega so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;

(h)       „sprejemni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, h kateremu so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;

(i)        „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa ali, če plačilni račun plačnika ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog za prenos na plačilni račun prejemnika plačila;

(j)        „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

(k)       „provizije“ pomenijo vse morebitne stroške in kazni, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za storitve, povezane s plačilnim računom, in v zvezi s tem;

(ka)     „kreditna obrestna mera“ pomeni vsako obrestno mero, plačano potrošniku v zvezi s hranjenjem sredstev na plačilnem računu;

(l)        „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki potrošniku ali ponudniku plačilnih storitev omogoča, da njemu osebno namenjene informacije shrani tako, da so mu dostopne za prihodnje potrebe za obdobje, ki je ustrezno za namene informiranja, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

(m)      „zamenjava“ pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih za kreditna plačila, periodične direktne obremenitve in periodična vhodna kreditna plačila, izvršena na plačilni račun, s prenosom pozitivnega stanja sredstev na računu z enega plačilnega računa na drugega ali brez takšnega prenosa na potrošnikovo zahtevo od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali zaprtje tega računa; zamenjava plačilnega računa ne pomeni prenosa pogodbe od prenosnega ponudnika plačilnih storitev k sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev;

(n)       „direktna obremenitev“ pomeni plačilno storitev, pri kateri se obremeni plačilni račun plačnika, pri čemer plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi plačnikove privolitve;

(o)       „kreditno plačilo“ pomeni ▌plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika, na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

(p)       „trajni nalog“ pomeni storitev rednega knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila na podlagi serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo izvrši ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

(q)       „sredstva“ pomenijo bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES;

(r)       „okvirna pogodba“ pomeni pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvršitev enkratne plačilne transakcije ali več zaporednih plačilnih transakcij v prihodnosti in lahko vsebuje obveznost in pogoje za odprtje plačilnega računa;

(ra)     „delovni dan“ pomeni delovni dan, kot je opredeljen v členu 4(27) Direktive 2007/64/ES.

Člen 3

▌Standardizirana terminologija, povezana s plačilnimi računi

1.          Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam ▌najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, na nacionalni ravni▌. Seznam zajema vsaj 10 najbolj reprezentativnih storitev, ki so na voljo na nacionalni ravni. Vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev, pri čemer se v vsakem uradnem jeziku države članice za vsako storitev uporablja le en izraz.

2.          V odstavku 1 pristojni organi upoštevajo storitve:

(1)  ki jih potrošniki najpogosteje uporabljajo v povezavi s svojim plačilnim računom;

(2)  ki za potrošnike predstavljajo najvišje stroške, tako skupne kot na enoto;

EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom, da se zagotovi pravilna uporaba teh meril za namene odstavka 1.

3.          Države članice o začasnih seznamih iz odstavka 1 Komisijo obvestijo v 12 mesecih od začetka veljavnosti te direktive. Države članice na zahtevo predložijo Komisiji dopolnilne informacije o podatkih na podlagi katerih so sestavile sezname glede meril iz odstavka 2.

4.          Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z določanjem standardizirane terminologije EU na podlagi začasnih seznamov, predloženih v skladu z odstavkom 3, za storitve, povezane s plačilnimi računi, ki so skupne vsaj večini držav članic. Standardizirana terminologija EU je jasna in jedrnata ter vključuje skupne izraze in opredelitve za skupne storitve, pri čemer se v vsakem uradnem jeziku države članice za vsako storitev uporablja le en izraz.

5.          Po objavi delegiranih aktov iz odstavka 4 v Uradnem listu Evropske unije vsaka država članica standardizirano terminologijo EU, sprejeto v skladu z odstavkom 4, nemudoma, vsekakor pa v enem mesecu, vključi na začasni seznam iz odstavka 1 in ta seznam objavi.

Člen 4

Dokument z informacijami o provizijah in glosar

1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pravočasno pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z izčrpnimi informacijami o provizijah. Ta dokument vsebuje vse storitve, povezane s plačilnim računom, ki so na voljo in ki so vključene v seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev. Vsebuje tudi vse dodatne provizije in obrestne mere, ki se lahko uporabijo za račun. Dokument z informacijami o provizijah vsebuje skupni simbol na vrhu prve strani, da bi se razlikoval od poslovne in pogodbene dokumentacije . Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obveščajo potrošnike o vseh spremembah provizij in jim po potrebi dajo na voljo posodobljeni dokument z informacijami o provizijah.

Kadar provizija za storitev velja le za določene komunikacijske kanale, denimo prek spleta ali podružnice, ali kadar je provizija odvisna od uporabljenega kanala, se to jasno navede v dokumentu z informacijami o provizijah.

1b.        Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev ne zaračunavajo provizij, ki niso navedene v dokumentu z informacijami o provizijah.

2. Kadar je ena ali več plačilnih storitev ▌na voljo v paketu plačilnih storitev, dokument z informacijami o provizijah razkriva provizijo za ves paket, storitve, ki so vključene v paket, in njihovo število ter provizijo, ki se zaračunava za katero koli storitev, ki ni vključena v provizijo paketa.

5.          Države članice določijo obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da potrošnikom dajo na voljo glosar vseh storitev iz odstavka 1 in z njimi povezanih opredelitev in razlag pojmov.

Države članice zagotovijo, da se v glosarju iz prvega pododstavka uporablja jasen, nedvoumen in poljuden jezik ter da glosar ni zavajajoč.

6.          Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da sta dokument z informacijami o provizijah in glosar trajno na voljo potrošnikom in morebitnim potrošnikom v elektronski obliki na spletnih mestih ponudnikov, kjer so preprosto dostopni tudi za nepotrošnike. Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da je dokument z informacijami o provizijah ▌brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v prostorih, dostopnih potrošnikom, glosar pa je na zahtevo na voljo na trajnem nosilcu podatkov.

7.          EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko dokumenta z informacijami o provizijah in njegovega skupnega simbola.

EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do […] ^[7]∗.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 5

Obračun provizij

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošniku vsako leto brezplačno izdajo obračun vseh provizij in obrestnih mer, zaračunanih za njegov plačilni račun.

Pogodbeni stranki se medsebojno dogovorita, prek katerega komunikacijskega kanala bo potrošnik prejemal obračun provizij. Na zahtevo potrošnika se obračun da na voljo v papirni obliki.

2.          V obračunu iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:

(a)       provizija na enoto, zaračunana za vsako storitev, in kolikokrat je bila storitev uporabljena v določenem obdobju ali, kadar so storitve združene v paket, provizija za paket kot celoto;

(b)       skupni znesek provizij, zaračunanih za vsako storitev, opravljeno v določenem obdobju, kjer je primerno pa ob upoštevanju posebnih struktur provizij, povezanih s paketi storitev;

(ba)        obrestna mera za prekoračitev, ki se uporablja za račun, število dni, ko je bil račun prekoračen, in skupni znesek obresti, zaračunanih za prekoračitev v določenem obdobju;

(bb)        obrestna mera za kredite, ki se uporablja za račun, povprečno stanje in skupni znesek obresti, natečenih v določenem obdobju;

(c)       skupno stanje (pozitivno ali negativno) po odbitku vseh provizij in obračunu obresti, natečenih v zvezi z uporabo računa v določenem obdobju;

(ca)     predhodna obvestila v zvezi z načrtovanimi spremembami provizij in obrestnih mer v določenem obdobju.

4.          EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje izvedbene tehnične standarde v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko obračuna provizij in njegovega skupnega simbola.

EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do […] ^[8]∗.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 6

Obvestila s standardizirano terminologijo

1.          Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v vseh svojih obvestilih potrošnikom, vključno s pogodbenimi in tržnimi obvestili, kjer je primerno, uporabljajo standardizirano terminologijo s seznama najbolj reprezentativnih▌ storitev, povezanih s plačilnim računom, iz člena 3(5).

2.          Ponudniki plačilnih storitev lahko v svojih tržnih obvestilih strankam za storitve ali plačilne račune uporabljajo blagovne znamke, če, kadar je to ustrezno, jasno navedejo ustrezni izraz v skladu s standardizirano terminologijo, zajeto v popolnem seznamu iz člena 3(5). Ponudniki plačilnih storitev lahko te blagovne znamke uporabljajo v dokumentu z informacijami o provizijah ali v obračunu provizij, če to dopolnjuje standardizirano terminologijo in dodatno označuje ponujene storitve ali račun.

Člen 7

Primerjalna spletna mesta na nacionalni ravni

1.          Države članice ▌zagotovijo, da imajo potrošniki brezplačen dostop do vsaj enega spletnega mesta, vzpostavljenega v skladu z odstavkom 2 ali 3, ki vključuje vsaj:

(a)       primerjavo plačanih obresti ali obresti, zaračunanih na plačilni račun, provizije, ki jih ponudniki plačilnih storitev zaračunajo za storitve, povezane s plačilnimi računi na nacionalni ravni;

(b)       primerjavo odločilnih dejavnikov za raven storitve, ki jo zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, vključno z dejavniki, kot so število in lokacija podružnic, ter število bankomatov, prek katerih je mogoče opravljati storitve;

(c)      dopolnilne informacije o standardizirani terminologiji Unije, dostopu do plačilnih računov, vključno z osnovnimi plačilnimi računi, in o postopkih zamenjave, ki so na voljo na ravni Unije in nacionalni ravni. Te informacije se lahko zagotovijo tudi prek povezav na zunanja spletna mesta.

2.          Države članice vzpostavijo prostovoljno akreditacijsko shemo za spletna mesta, na katerih je objavljena primerjava elementov za primerjavo iz člena 7(1)(a) in (b), ponujenih pri plačilnih računih, ki jih upravljajo zasebni upravljavci. Za pridobitev akreditacije morajo primerjalna spletna mesta, ki jih upravljajo zasebni upravljavci:

(a)       biti pravno, finančno in operativno neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev;

(aa)     jasno razkrivati lastnike in vir financiranja;

(ab)     določati jasna in objektivna merila, na katerih bo primerjava temeljila;

(ac)     biti nepristranska, tako da na domači spletni strani ali na straneh s primerjavo cen niso prikazani oglasi ponudnikov plačilnih storitev, njihovih zastopnikov, odvisnih podjetij ali blagovnih znamk;

(b)       biti napisana v preprostem in nedvoumnem jeziku, kjer je primerno, pa je treba uporabljati standardizirano terminologijo Unije iz člena 3(5);

(c)       zagotavljati točne in posodobljene informacije ter navajati čas zadnje posodobitve;

(d)       zagotavljati uporabnikom objektivne in izčrpne rezultate, pri čemer se v celoti upoštevajo vsa iskalna merila, ki so jih izbrali uporabniki, če pa predložene informacije ne zagotavljajo popolnega pregleda trga, morajo to jasno navesti pred razkritjem rezultatov;

(da)     sprejemati zahtevke katerega koli ponudnika plačilnih storitev v zadevni državi članici za vključitev v spletno mesto;

(e)       omogočati učinkovit postopek poizvedbe in obravnave pritožb.

Če se ponudnikom plačilnih storitev zaračuna vključitev v taka spletna mesta, ti stroški ne smejo biti diskriminatorni in morajo biti objavljeni na spletnem mestu.

3.          Kadar v skladu z odstavkom 2 ni akreditirano nobeno spletno mesto, države članice zagotovijo, da se vzpostavi spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ ali ki ga upravlja drug organ v imenu pristojnega organa. Kadar je spletna stran v skladu z odstavkom 2 akreditirana, se države članice lahko odločijo, da vzpostavijo dodatno spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ. Spletna mesta, ki jih pristojni organ upravlja v skladu z odstavkom 1, so skladna z odstavkom 2(a) do (e).

4.          Države članice zavrnejo ali odvzamejo akreditacijo zasebnim upravljavcem, kadar ponavljajoče se ali vztrajno ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 2.

4a.        Ponudniki plačilnih storitev niso odgovorni za nepravilne ali zastarele informacije o njih ali njihovih storitvah, ki se nahajajo na akreditiranem ali neakreditiranem spletnem mestu, če ponudnik spletnega mesta ni popravil teh informacij na zahtevo ponudnika plačilnih storitev.

4b.        Države članice zagotovijo, da so potrošniki obveščeni o razpoložljivosti spletnih mest iz odstavka 1 in o akreditiranih spletnih mestih v skladu z odstavkom 2 ali 3.

▌

Člen 7a

Primerjalno spletno mesto Unije

1.          Države članice obvestijo EBA o primerjalnih spletnih mestih, ki se upravljajo v skladu z odstavki 1, 2 in 3 člena 7.

2.          EBA do [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovi javno dostopno primerjalno spletno mesto Unije, ki bo potrošnikom omogočalo primerjavo plačilnih računov, ponujenih na notranjem trgu. Kot dopolnilo k tem informacijam nudi primerjalno spletno mesto Unije potrošnikom glosar, ki vsebuje standardizirano terminologijo Unije, sprejeto v skladu s členom 3(5), in praktične smernice o čezmejni zamenjavi plačilnih računov.

Člen 8

Računi v paketu

Brez poseganja v člen 4(2) države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, kadar plačilni račun ponuja z drugo finančno storitvijo ali produktom kot del paketa, potrošnika obvesti, ali lahko plačilni račun kupi ločeno, in v tem primeru zagotovi ločene informacije o stroških in provizijah, ki veljajo za druge finančne produkte in storitve v paketu.

▌

POGLAVJE III

ZAMENJAVA

Člen 9

Zagotavljanje storitve zamenjave računov

1.          Države članice zagotovijo, da zadevni ponudniki plačilnih storitev potrošniku, ki ima odprt plačilni račun pri drugem ponudniku plačilnih storitev znotraj Unije in ki je uredil odprtje novega plačilnega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, zagotovijo storitev zamenjave računov, kot jo določa člen 10.

Države članice lahko pri postopku zamenjave računa, kadar se oba ponudnika plačilnih storitev nahajata na ozemlju ene države članice, vzpostavijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v členu 10, če je to jasno v interesu potrošnika in se zamenjava računov opravi v največ enakih splošnih rokih, kot so opisani v členu 10.

Člen 10

Storitev zamenjave računov

1.          Države članice zagotovijo, da storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev in da je ta v skladu s pravili iz odstavkov 2 do 7.

2.          Storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev. V ta namen sprejemni ponudnik plačilnih storitev za izvedbo storitve zamenjave računov pridobi pisno pooblastilo potrošnika. V primeru skupnega računa se mora pridobiti pooblastilo vseh imetnikov računa. Pooblastilo se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke.

S pooblastilom potrošnik prenosnemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavkov 3(e) in 3(f), sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev pa zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavkov 4(c), 4(d) in 5. Pooblastilo potrošniku omogoča, da od prenosnega ponudnika plačilnih storitev posebej zahteva informacije iz odstavkov 3(a) in 3(b).

Pooblastilo določa tudi datum, od katerega se z računa, odprtega pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, izvajajo periodična plačila. Ta datum je najmanj sedem delovnih dni po dnevu, ko prenosni ponudnik plačilnih storitev od sprejemnega ponudnika plačilnih storitev prejme zahtevo za izvedbo zamenjave računov na podlagi člena 10(6).

3.          Sprejemni ponudnik plačilnih storitev v dveh delovnih dneh od prejema pooblastila iz odstavka 2 od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da opravi naslednje naloge:

(a)      sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, kadar je mogoče, posreduje seznam vseh veljavnih trajnih nalogov za kreditna plačila in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja plačnikova banka;

(b)      sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, posreduje vse razpoložljive informacije o vhodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, ki jih upravlja prejemnik plačila, izvršenih na potrošnikovem računu v zadnjih 13 mesecih;

(c)      sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev posreduje takšne dodatne informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev potrebuje za izvedbo zamenjave;

(d)      kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, ▌preneha sprejemati direktne obremenitve in vhodna kreditna plačila;

(e)      na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prenese preostalo pozitivno stanje sredstev na račun, ki ga je potrošnik odprl ali ga ima pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik; ter

(f)       na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 zapre račun, ki ga ima potrošnik pri prenosnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik;

(fa)     prekliče trajne naloge in kreditna plačila z datumom izvršitve od datuma, določenega v pooblastilu;

4.          Sprejemni ponudnik plačilnih storitev ob prejemu informacij iz odstavka 3, ki jih je zahteval od prenosnega ponudnika plačilnih storitev, opravi naslednje naloge:

(a)      v sedmih delovnih dneh določi trajne naloge za kreditna plačila, ki jih je zahteval potrošnik, in jih izvršuje od datuma, določenega v pooblastilu;

(b)      od datuma, določenega v pooblastilu, sprejema direktne obremenitve;

(ba)    po potrebi seznani potrošnike z njihovimi pravicami v zvezi z direktnimi obremenitvami SEPA iz člena 5(3)(d) Uredbe 260/2012;

(c)      na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 plačnike, ki opravljajo periodična kreditna plačila na potrošnikov plačilni račun, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnika, od potrošnika ali, po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko potrošnika zaprosi za dovoljenje, zagotovi manjkajoče informacije;

(d)      na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prejemnike plačil, ki za unovčenje sredstev s plačnikovega računa uporabljajo direktne obremenitve, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev in o datumu, po katerem se bodo direktne obremenitve izvrševale z navedenega računa. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje prejemnika plačila, od potrošnika ali, po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko potrošnika zaprosi za dovoljenje, zagotovi manjkajoče informacije;

(e)      kadar se od potrošnika zahteva, da zagotovi informacije za namene točk (c) in (d), potrošniku zagotovi navadna pisma s podrobnostmi novega računa in z začetnim datumom, navedenim v pooblastilu. Navadno pismo se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke.

4a.      Države članice zagotovijo, da se na nacionalni ravni določijo roki za plačnike in prejemnike plačil, do katerih morajo ti začeti upoštevati nove podrobnosti o računu, ki jih posreduje sprejemni ponudnik plačilnih storitev; Države članice zagotovijo tudi, da se potrošniki zavedajo teh rokov in z njimi povezanih obveznosti;

5.          Sprejemni ponudnik plačilnih storitev lahko na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 opravi dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave.

6.          Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve sprejemnega ponudnika plačilnih storitev opravi naslednje naloge:

(a)      sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev v sedmih delovnih dneh od prejema zahteve pošlje informacije, navedene v odstavku 3(a), (b) in (c);

(b)      kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma, ki ga zahteva sprejemni ponudnik plačilnih storitev, ustavi vhodna kreditna plačila in preneha sprejemati direktne obremenitve plačilnega računa;

(c)      prenese morebitno preostalo pozitivno stanje sredstev s plačilnega računa na račun, ki ga ima potrošnik pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev;

(d)      zapre plačilni račun takoj, ko se opravijo koraki v točkah (a), (b) in (c);

(e)      v skladu z odstavkom 5 opravi kakršne koli dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave.

6a.        Ponudnik plačilnih storitev ni dolžan zapreti plačilnega računa v skladu z odstavkom 6(d), kadar ima potrošnik do njega neporavnane obveznosti. Ponudnik plačilnih storitev takoj obvesti potrošnika, če mu te neporavnane obveznosti ne dovoljujejo zaprtja plačilnega računa.

7.          Brez poseganja v člen 55(2) Direktive 2007/64/ES prenosni ponudnik plačilnih storitev ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, za katerega sta se dogovorila s sprejemnim ponudnikom plačilnih storitev, da med postopkom zamenjave računov za potrošnika ne pride do prekinitve zagotavljanja plačilnih storitev.

8.          Države članice zagotovijo, da se vse določbe iz odstavkov 1 do 7, razen tiste iz odstavkov 4(c) in (d), uporabljajo tudi, kadar storitev zamenjave računov izvrši ponudnik plačilnih storitev iz druge države članice.

9.          V primeru iz odstavka 8 se dolžina rokov iz odstavkov 3, 4 in 6 podvoji, razen v zvezi s transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 1 Uredbe (EU) št. 260/2012, kadar sta tako prenosni kot sprejemni plačilni račun vodena v evrih. Ta določba se pregleda v skladu s členom 27.

Člen 11

Provizije, povezane s storitvijo zamenjave računov

1.          Države članice zagotovijo, da lahko potrošniki brezplačno dostopajo do svojih osebnih informacij o obstoječih trajnih nalogih in direktnih obremenitvah, ki jih imajo pri prenosnem ali sprejemnem ponudniku plačilnih storitev.

2.          Države članice zagotovijo, da prenosni ponudnik plačilnih storitev zagotovi informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev zahteva v skladu s členom 10(6)(a), ne da bi potrošniku ali sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev za to zaračunal stroške.

3.          Države članice zagotovijo, da se morebitne provizije, ki jih prenosni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, določijo v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES.

4.          4. Države članice zagotovijo, da so morebitne provizije, ki jih prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za katero koli storitev iz člena 10, razen storitev iz odstavkov 1 do 3, razumne.

Člen 11a

Samodejna preusmeritev

Razen če Komisija po izvedbi ocene regulativnega učinka odloči drugače, države članice do ...* [šest let po začetku veljavnosti te direktive] vzpostavijo sistem, ki zagotavlja samodejno preusmeritev plačil z enega plačilnega računa na drugega v isti državi članici v povezavi s samodejnim obveščanjem prejemnikov plačil in plačnikov, ko so njihovi prenosi preusmerjeni.

Člen 12

Finančne izgube za potrošnike

1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli provizije ali druge finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev, v treh delovnih dneh, odkar je bila ugotovljena neskladnost. Dokazno breme nosi ponudnik plačilnih storitev, ki je dolžan dokazati, da so bili pogoji iz člena 10 izpolnjeni.

2. Potrošniki niso odgovorni za nikakršne finančne izgube, ki nastanejo zaradi napak ali zamud plačnikov ali prejemnikov plačila pri posodobitvi podrobnosti njihovega plačilnega računa. Države članice zagotovijo, da so plačniki in prejemniki plačil odgovorni za neupoštevanje rokov, ki jih določijo države članice v skladu s členom 10(4a).

Člen 13

Informacije o storitvi zamenjave računov

1. Države članice zagotovijo, da dajo ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na voljo naslednje informacije o storitvi zamenjave računov:

(a)       o vlogah prenosnega in sprejemnega ponudnika plačilnih storitev pri vsakem koraku postopka zamenjave računov iz člena 10;

(b)       o časovnem okviru za dokončanje posameznih korakov;

(c)       o morebitnih provizijah, zaračunanih za postopek zamenjave računov;

(d)       kakršne koli informacije, ki jih bo moral zagotoviti potrošnik;

(e)       o shemi postopkov alternativnega reševanja sporov iz člena 21.

3. Informacije so vedno brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v vseh podružnicah ponudnikov plačilnih storitev, dostopnih potrošnikom, in v elektronski obliki na njihovih spletnih mestih.

POGLAVJE IVDOSTOP DO PLAČILNIH RAČUNOV

Člen 14

Nediskriminacija

Države članice zagotovijo, da potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali do njega dostopajo. Diskriminiranje imetnikov osnovnega plačilnega računa nikakor ni dopustno. Vsakršna vidna diskriminacija, na primer v obliki različne zunanje podobe kartice, različne številke računa ali kartice, ni dovoljena.

Člen 15

Pravica do dostopa do osnovnega plačilnega računa

1.          Države članice zagotovijo, da vsi ponudniki plačilnih storitev na njihovem ozemlju, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun. Države članice zagotovijo, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le prek spletnega bančništva.

1a.        Države članice lahko opustijo obveznost iz odstavka 1, kadar so ponudniki plačilnih storitev:

(a) navedeni v členu 2(5) Direktive 2013/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta[9],

(b) poslujejo na neprofitni osnovi;

(c) zahtevajo članstvo, ki temelji na opredeljenih merilih, kot je poklic.

Takšna opustitev potrošnikom ne ogroža pravice do dostopa.

2.        Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa iz člena 14, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)       ta pravica velja ne glede na potrošnikovo prebivališče, brez poseganja v odstavek 2a;

(aa)     vzpostavi se mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES;

(b)       uveljavljanje te pravice ni preveč zapleteno ali obremenjujoče za potrošnika;

(ba)     vzpostavi se mehanizem, ki zagotavlja, da so potrošniki, ki nimajo odprtega bančnega računa, ter ranljivi in mobilni potrošniki seznanjeni z razpoložljivostjo osnovnih plačilnih računov;

(bb)     storitev zamenjave iz členov 10 in 11 te direktive se uporablja tudi, kadar potrošnik želi zamenjati drug plačilni račun za osnovni plačilni račun v okviru storitve zamenjave.

2a.        Države članice za izvajanje pravice iz odstavka 2 od potrošnikov zahtevajo, da morajo imeti pristno povezavo z državo članico,v kateri želijo odpreti in uporabljati osnovni plačilni račun.

Če mora potrošnik takšno povezavo dokazati, države članice zagotovijo, da to ni preveč obremenjujoče zanj. Države članice v ta namen zagotovijo, da pristojni organi sestavijo seznam, ki določa, kakšne vrste so lahko te povezave. Ta seznam vključuje vsaj državljanstvo, družinske vezi, središče interesov, delovno mesto, pripravništvo ali vajeništvo, iskanje poslovnih priložnosti ali druge poklicne povezave, kraj študija ali poklicne izobrazbe, stalno prebivališče, lastnina in vse odprte prošnje za azil ali preselitev.

EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom.

Ponudniki plačilnih storitev upoštevajo informacije, ki jih posredujejo potrošniki, in lahko od potrošnika zahtevajo, naj bo za odprtje računa fizično prisoten v najbližji razpoložljivi podružnici ali naj ga zastopa tretja oseba.

Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki možnost dokazati obstoj pristne povezave v enem mesecu po vnaprejšnjem odprtju računa na daljavo. Ponudniki plačilnih storitev lahko pred takšnim preverjanjem, vključno z osebno prisotnostjo, če je potrebno, omejijo uporabo računa.

2b.        Države članice lahko pred odprtjem osnovnega plačilnega računa določijo, da morajo ponudniki plačilnih storitev preveriti, ali ima potrošnik aktiven in enakovreden plačilni račun na ozemlju države članice in od potrošnika zahtevati zapriseženo izjavo v zvezi s tem.

3.          Ponudniki plačilnih storitev ne smejo zavrniti zahtevka za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v naslednjih primerih:

(a)              kadar je pri skrbnem pregledu stranke, opravljenem v skladu s poglavjem II Direktive 2005/60/ES, ugotovljeno pomembno tveganje, da bo račun uporabljen v nasprotju z zakonodajo Unije;

(b)    kadar je država uveljavila možnost iz odstavka 2b tega člena, da potrošniku, kadar ta že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njenem ozemlju, omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 16(1).

4.          Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obdelajo vloge za dostop do osnovnega plačilnega računa v sedmih delovnih dneh po prejemu izpolnjene vloge in dokazila identitete. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3 ponudnik plačilnih storitev nemudoma pisno in brezplačno obvesti potrošnika o zavrnitvi in razlogih zanjo, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike ali področja pregona finančne kriminalitete. Poleg tega potrošnika obvesti o vsaj enemu kanalu za pritožbe ali storitvi svetovanja, ki sta mu na voljo brezplačno ali za razumno plačilo ter o razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov.

5.          Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3(b) ponudnik plačilnih storitev sprejme ustrezne ukrepe v skladu s poglavjem III Direktive 2005/60/ES.

6.          Države članice zagotovijo, da dostop do osnovnega plačilnega računa ni odvisen od nakupa dodatnih storitev ali delnic ponudnika plačilnih storitev.

Člen 16

Značilnosti osnovnega plačilnega računa

1.          Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun vključuje naslednje ▌storitve:

(a)       storitve, ki omogočajo vse postopke, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;

(b)       storitve, ki omogočajo polog denarja na plačilni račun;

(c)       storitve, ki omogočajo dvige gotovine s tekočega računa znotraj Unije na bančnem okencu in na bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega.

(d)       izvrševanje naslednjih plačilnih transakcij znotraj Unije:

(1)         direktnih obremenitev SEPA in neevrskih direktnih obremenitev;

(2)         plačilnih transakcij SEPA in neevrskih plačilnih transakcij s plačilnim instrumentom (npr. plačilno kartico, programskim izdelkom), vključno s spletnimi plačili;

(3)         kreditnih plačil SEPA in neevrskih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na bančnih terminalih, bančnih okencih in prek spletnega bančništva zadevnega ponudnika plačilnih storitev.

Države članice zagotovijo, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz člena 17, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj šteje za osebne namene, države članice upoštevajo obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso.

3.          Države članice zagotovijo, da lahko potrošnik upravlja in izvrši plačilne transakcije iz svojega osnovnega plačilnega računa v podružnicah ponudnika plačilnih storitev ali prek spletnega bančništva ▌, kadar je to mogoče.

4.          Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun ne vključuje možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu, razen začasne minimalne prekoračitve za nizke zneske. Države članice lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev strankam z osnovnim plačilnim računom ponujajo možnost prekoračitve pozitivnega stanja in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve. Dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba ni omejen ali pogojen z nakupom teh kreditnih storitev. Zaračunane provizije za te storitve so jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika.

4a.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24, da bi posodobila seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.

Člen 17

Povezane provizije

1.          Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev storitve iz člena 16 ponudijo brezplačno ali za razumno provizijo. Države članice zahtevajo, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da med produkti, ki jih ponujajo, pri osnovnem plačilnem računu vedno zaračunavajo najnižje provizije za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica v skladu s členom 16(1) in (2).

2.          Države članice zagotovijo, da so provizije, zaračunane potrošniku zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz okvirne pogodbe, razumne in v nobenem primeru višje glede na običajno cenovno politiko ponudnika.

▌

Člen 18

Okvirne pogodbe in prekinitev

1.          Za okvirne pogodbe, ki zagotavljajo dostop do osnovnega plačilnega računa, veljajo določbe Direktive 2007/64/ES, če ni v odstavkih 2 in 3 določeno drugače.

2.          Ponudnik plačilnih storitev lahko enostransko prekine okvirno pogodbo, le če je izpolnjen vsaj en od naslednjih pogojev:

(a)       potrošnik je račun namerno uporabljal za nezakonite namene;

(b)       na računu ni bila izvedena nobena transakcija več kot 24 zaporednih mesecev in provizije, ki jih je treba plačati ponudniku plačilnih storitev, niso bile plačane;

(c)       potrošnik je zavestno predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, pri čemer bi bila vloga na podlagi točnih informacij zavrnjena;

(ca)     potrošnik ne more utemeljiti, da obstaja dejanska povezava z zadevno državo članico, kot je navedeno v členu 15(2a), v roku enega meseca po odprtju računa na daljavo;

(d)       potrošnik nima več zakonitega prebivališča v Uniji ali je v državi članici, kjer že ima osnovni plačilni račun, naknadno odprl še en plačilni račun.

3.          Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev ob prekinitvi pogodbe za osnovni plačilni račun potrošnika pisno in brezplačno obvesti o razlogih za prekinitev in utemeljitvi zanjo, vsaj enem brezplačnem ali cenovno ugodnem pravnem sredstvu ali storitvi svetovanja in razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov vsaj en mesec pred uveljavitvijo prekinitve, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike.

Člen 19

Splošne informacije o osnovnih plačilnih računih

1.          Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov za povečanje ozaveščenosti ▌o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov, njihovih cenovnih pogojih, postopkih za uveljavitev pravice dostopa do osnovnih plačilnih računov ter načinih za dostop do alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter da zlasti upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike.

2.          Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na aktiven način nudijo informacije v dostopni obliki in ustrezno pomoč v zvezi s posebnimi značilnostmi osnovnega plačilnega računa v ponudbi, z njim povezanimi provizijami ter pogoji njegove uporabe. Države članice zagotovijo tudi, da je potrošnik obveščen, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.

2a.        Države članice zahtevajo, da izobraževalne ustanove in svetovalne službe vzpostavijo storitve za najbolj ranljive stranke, da bi jim svetovale in pomagale pri odgovornem upravljanju njihovih financ. Države članice spodbujajo pobude za doseganje tega cilja in izboljšanje finančnega izobraževanja v šolah in drugje. Tveganje finančne izključenosti se za vse potrošnike čim bolj zmanjša. Poleg tega se spodbujajo pobude, s katerimi želijo ponudniki plačilnih storitev zagotavljanje osnovnega plačilnega računa dopolniti z neodvisnimi storitvami finančnega izobraževanja.

2b.        Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev, ki so dolžni ponujati osnovni plačilni račun, letno objavijo podatke o številu osnovnih plačilnih računov, za katere je bila v zadevnem letu podana vloga, za katere je bila ta zavrnjena, ki so bili odprti in zaprti. Zadevni podatki se zberejo in objavijo na ravni podružnice in podjetja.

2b.        Države članice zagotovijo, da pristojni organi objavijo, med drugim na svojem spletnem mestu, revizijo uspešnosti vsakega ponudnika plačilnih storitev v smislu izpolnjevanja zahteve glede pravice do dostopa. V ta namen se ponudnike plačilnih storitev neodvisno oceni glede na njihovo uspešnost pri zagotavljanju osnovnih plačilnih računov, letno pa se objavi ocena desetih najboljših bank po tržnem deležu. Vsi ustrezni podatki se predložijo Komisiji in organu EBA.

POGLAVJE V

PRISTOJNI ORGANI IN ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

Člen 20

Pristojni organi

1.          Države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive. Navedeni pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega upoštevanja. Ti pristojni organi so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev. Navedeni pristojni organi so pristojni organi v smislu člena 4(2) Uredbe 1039/2010.

2.          Organi iz odstavka 1 so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in imajo vsa potrebna pooblastila in vire za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge. Ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic, da bi zagotovili pravilno in polno uporabo ukrepov iz te direktive.

2a.        Brez poseganja v določbo o neodvisnosti iz odstavka 1 se organi iz odstavka 1 redno posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniki potrošnikov, da se zagotovi in nadzira učinkovito izpolnjevanje zahtev te direktive.

3.          Države članice obvestijo Komisijo o imenovanih pristojnih organih iz odstavka 1 eno leto po začetku veljavnosti te direktive. Komisijo obvestijo o kakršni koli delitvi dolžnosti teh organov. O vsaki naknadni spremembi v zvezi z imenovanjem in pristojnostmi navedenih organov nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 21

Alternativno reševanje sporov

1.          Države članice vzpostavijo ustrezne in učinkovite pritožbene postopke in pravna sredstva za zunajsodno reševanje sporov med potrošniki in ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi. Za ta namen države članice pooblastijo obstoječe organe ali, kadar je to primerno, ustanovijo nove.

1a.        Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev upoštevajo enega ali več organov za alternativno reševanje sporov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)    zastaralni rok za predložitev spora sodišču v času trajanja postopka za alternativno reševanje sporov ne teče;

(b)    postopek je brezplačen ali zahteva zmerne stroške, kot je določeno v nacionalni zakonodaji;

(c)     elektronska sredstva niso edina sredstva, s katerimi lahko stranke dostopajo do postopka;

(d)    zagotovljena je enaka zastopanost ponudnikov, potrošnikov in drugih uporabnikov.

1b.        Države članice zagotovijo, da se ponudniki plačilnih storitev vežejo na enega ali več organov za alternativno reševanje sporov.

1c.         Države članice obvestijo Komisijo in organ EBA o organih iz odstavka 1 do ...* [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi nemudoma obvestijo Komisijo.

1d.        Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnike obvestijo o organih za alternativno reševanje sporov, na katere so vezani in ki so pristojni za obravnavo morebitnih sporov med njimi in potrošniki. Navedejo tudi, ali se zavezujejo uporabljati te organe oziroma so jih dolžni uporabljati za reševanje sporov s potrošniki.

1c.         Informacije iz odstavka 1b so navedene na jasen, razumljiv in lahko dostopen način na spletnem mestu ponudnika, če ga ima, in v splošnih pogojih za kupoprodajne pogodbe ali pogodbe o storitvah med ponudnikom in potrošnikom.

POGLAVJE VI

SANKCIJE

Člen 22

Upravni ukrepi in uporaba upravnih kazni ter drugih upravnih ukrepov

1.      Države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih ▌, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Denarne kazni se v čim večji meri določijo na ravni Unije, da se zagotovi učinkovito izvajanje nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo.

2.      Organ EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za pristojne organe o vrstah upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter višini upravnih kazni.

3.      Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako kazen ali drug ukrep, ki ga izvedejo zaradi kršitve nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve.

Države članice obvestijo Komisijo o določbah v zvezi s kaznimi do...* [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] ter o njihovih morebitnih poznejših spremembah.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 glede člena 3(4).

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.          Pooblastilo iz člena 23 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3.          Pooblastilo iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.          Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.          Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▌

Člen 26

Ocenjevanje

1.        Države članice Komisiji vsako leto in prvič do...* [3 leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovijo informacije o naslednjem:

(a)         spoštovanju določb iz členov 3 do 6 s strani ponudnikov plačilnih storitev;

(b)         številu akreditiranih primerjalnih spletnih mest, vzpostavljenih v skladu s členom 7, in najboljših praksah v zvezi z zadovoljstvom uporabnikov s primerjalnimi spletnimi mesti;

(c)         številu plačilnih računov, ki so bili zamenjani, povprečnem času za zaključek postopka zamenjave, povprečni skupni proviziji, zaračunani za zamenjavo računov, številu zavrnitev zamenjave računov in najpogostejših težavah, s katerimi se potrošniki srečujejo v postopku zamenjave;

(d)         številu odprtih osnovnih plačilnih računov, trajanju vodenja teh računov, številu zavrnitev in zaprtij in razlogih zanje ter povezanih stroških.

(da)       ukrepih, sprejetih v podporo ranljivim družbenim skupinam v zvezi z vprašanji njihovih financ in prezadolženostjo.

2.        Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela od držav članic, pripravi letno poročilo.

Člen 27

Klavzula o pregledu

1.          V štirih letih od začetka veljavnosti te direktive Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive, ki mu po potrebi priloži predlog.

Poročilo vključuje

(a) seznam vseh postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija zaradi nepravilnega ali nepopolnega izvajanja te direktive;

(b) oceno učinka te direktive na usklajevanje in povezovanje bančništva na drobno v Uniji ter na konkurenco in povprečno višino provizij v državah članicah;

(c) strategije za večjo kakovost, preglednost in primerljivost zagotavljanja plačilnih storitev po vsej Uniji, vključno s preglednostjo poslovnih modelov in naložbenih strategij, ter za večjo družbeno odgovornost podjetij;

(d) oceno stroškov in koristi uvedbe popolne prenosljivosti številk plačilnih računov po vsej Uniji, vključno z načrtom s konkretnimi koraki, ki so potrebni zanjo;

(e) oceno značilnosti potrošnikov, ki so odprli osnovne plačilne račune po prenosu direktive;

(f) primere najboljših praks v državah članicah, namenjenih manjši izključenosti potrošnikov pri dostopu do plačilnih storitev;

(g) oceno stroškov, zaračunanih za osnovne plačilne račune, ob upoštevanju meril iz člena 17(3);

(h) oceno možnosti, da bi se določila zgornja meja za skupne letne provizije za odprtje in uporabo osnovnega plačilnega računa za celotno Unijo, ter načinov za prilagoditev te meje nacionalnim okoliščinam;

(i) oceno učinka zagotavljanja osnovnih plačilnih računov na trg za druge plačilne račune s podobnimi storitvami.

2.          S ponovnim pregledom, ki temelji tudi na informacijah, pridobljenih od držav članic na podlagi člena 26, se oceni, ali naj se seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, spremeni in posodobi glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.

3.          S ponovnim pregledom se oceni tudi, ▌ali so poleg ukrepov, sprejetih v skladu s členoma 7 in 8 v zvezi s primerjalnimi spletnimi mesti in paketnimi ponudbami, potrebni dodatni ukrepi.

Člen 28

Prenos

1.          Države članice najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Če dokumenti, priloženi obvestilu o ukrepih za prenos, ki ga predložijo države članice, ne zadostujejo za celovito oceno usklajenosti teh ukrepov z določenimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo organa EBA za namene izvajanja svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva od držav članic, da predložijo podrobnejše informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem teh ukrepov.

2.          Te predpise začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti te direktive.

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice uporabljajo poglavje III od … * [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v isti držav članici, in storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v eurih, v zvezi s plačilnimi storitvami v eurih.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, razen če Komisija na podlagi regulativne ocene učinka odloči drugače, države članice uporabljajo določbe poglavja III od … * [48 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v valuti, ki ni euro.

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice začnejo uporabljati člen 4(1) do (6), člen 5(1) in (2) ter člen 6(1) in (2) v roku 18 mesecev od objave seznama iz člena 3(5).

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice, ki do 1. januarja 2014 uvedejo nacionalni zakonodajni sistem, s katerim se potrošnikom, ki na zadevnem ozemlju zakonito prebivajo, zagotavlja dostop do osnovnih plačilnih računov, uporabljajo določbe poglavja IV od ...* [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

3.          Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.          Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 30

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbami.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                    Za Svet

Predsednik                                                      Predsednik

• [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] ^* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [3]           Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [4]           Stališče Evropskega parlamenta z dne …
• [5]  P7_TA(2012)0293.
• [6]  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
• [7]         UL, vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive
• [8]         UL, vstavite datum:12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive
• [9]  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (*) (13.11.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavami plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
(COM(2013)0266 – C7‑0125/2013 – 2013/0139(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Evelyne Gebhardt

(*)       Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Danes si večina ljudi skoraj ne more predstavljati življenja brez bančnega računa. Bančni račun je dejansko pogoj za udeležbo v družbenem in gospodarskem življenju. Brez dostopa do osnovnih bančnih storitev je vsakodnevno življenje težko in drago. Prednosti brezgotovinskih transakcij so vse bolj oprijemljive in imajo konkretne koristi za državljane in javno upravo. Bančna nakazila plač in plačevanje elektrike, plina ali računov za vodo postajajo brez bančnega računa pravi izziv.

Po ocenah Svetovne banke 58 milijonov državljanov v EU nima plačilnega računa. Mnogi se pri odpiranju plačilnega računa soočajo s težavami. Razlogi za zavrnitev bančnega računa so večstranski. Dostop do bančnih podružnic ali bančnih avtomatov na celotnem območju ni zagotovljen v vseh državah članicah, zato evropski državljani nimajo možnosti, da bi izkoristili prednosti finančnih storitev. Banke pa lahko potrošnikom zavrnejo dostop do osnovnega plačilnega računa tudi zaradi insolventnosti. Poleg tega je za prebivalce EU, ki so zelo mobilni zaradi svojega dela in dejavnosti, ki jih opravljajo kot študenti, sezonski ali napoteni delavci in delavci v malih in srednjih podjetjih, lahko ovira za odprtje bančnega računa to, da nimajo stalnega prebivališča v državi članici, kjer se nahaja ponudnik plačilnih storitev. Zagotavljanje mobilnosti znotraj Evropske unije mora biti še naprej skupni cilj držav članic. Med ključnimi prispevki k temu cilju je dostop do bančnega računa kot splošna pravica za vse državljane Evropske unije, vključno z ranljivimi skupinami.

Potrošniki brez dostopa do bančnih storitev ne morejo izkoriščati prednosti notranjega trga. Brez dostopa do plačilnega računa potrošniki nimajo možnosti za čezmejni ali spletni nakup blaga. Da potrošniki ne bi bili izključeni iz vsakodnevnega življenja in prikrajšani za nove tehnološke dosežke, so potrebne ustrezne rešitve. Že v poročilu Maria Montija iz leta 2010 in v aktu za enotni trg I, ki ga je Komisija sprejela leta 2011, je izraženo stališče, da je dostop do bančnega računa pomemben pogoj za nemoteno delovanje evropskega notranjega trga. Potrošniki bodo lahko izkoristili spletne trge, nove tehnološke inovacije ter cenejše storitve in nižje cene. Končno je Evropska komisija po posredovanju Evropskega parlamenta s samoiniciativnim poročilom leta 2012 (2012/2055(INI)) predložila zakonodajni predlog.

Bistveno ni le zagotoviti možnost za vodenje računa. Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami je tudi zagotoviti preglednost in razumljivost bančnih provizij, da bodo lahko potrošniki svojega ponudnika bančnih storitev primerjali z drugimi in se ozaveščeno odločali. Hkrati je zelo pomembno potrošnikom omogočiti zamenjavo bančnega računa, da bi čim bolj zaščitili gospodarski interes potrošnika in okrepili lojalno konkurenco med ponudniki bančnih storitev na pravem enotnem trgu. S prejšnjimi pobudami na evropski ravni, kot sta direktiva o plačilnih storitvah (2007/64/ES) ali nedavna uredba o enotnem območju plačil v eurih (SEPA/260/2012), se je že povečala zmožnost ponudnikov plačilnih storitev v čezmejnih operacijah. Številni evropski potrošniki imajo korist od hitrejših plačil in cenejših transakcij. Naslednji korak je primerljivost finančnih storitev, s katero bodo potrošniki lažje sprejemali ozaveščene in daljnosežne odločitve. Hiter postopek zamenjave računov bo spodbudil nižanje cen in povečanje kakovosti finančnih produktov za potrošnika. Podpiranje svobodne in ozaveščene izbire potrošnikov ter lajšanje mobilnosti strank je ključno za delovanje in dokončno vzpostavitev enotnega trga.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Terminologijo o provizijah bi morali določati nacionalni pristojni organi, s čimer bi se upoštevale posebnosti lokalnih trgov. Storitve bi bilo mogoče šteti za reprezentativne, če bi bilo treba zanje plačati provizijo pri najmanj enem ponudniku plačilnih storitev v državah članicah. Poleg tega bi morala biti, kadar je mogoče, terminologija o provizijah standardizirana na ravni EU, kar bi omogočalo primerjavo v celotni Uniji. Evropski bančni organ (EBA) bi moral pripraviti smernice za pomoč državam članicam pri določanju najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija.	(13) Terminologijo o provizijah bi morali določati nacionalni pristojni organi, s čimer bi se upoštevale posebnosti lokalnih trgov. Storitve bi bilo mogoče šteti za reprezentativne, če bi bilo treba zanje plačati provizijo ali bi bile brezplačne pri najmanj enem ponudniku plačilnih storitev v državah članicah. Poleg tega bi morala biti, kadar je mogoče, terminologija o provizijah standardizirana na ravni EU, kar bi omogočalo primerjavo v celotni Uniji. Evropski bančni organ (EBA) bi moral pripraviti smernice za pomoč državam članicam pri določanju najbolj reprezentativnih plačilnih storitev na nacionalni ravni, za katere se plačuje provizija ali so brezplačne.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Ko nacionalni pristojni organi pripravijo začasni seznam najbolj reprezentativnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, ter pogoje in opredelitve, bi jih Komisija morala pregledati, da bi z delegiranimi akti določila storitve, ki so skupne večini držav članic, in zanje predlagala izraze in opredelitve, standardizirane na ravni EU.	(14) Ko nacionalni pristojni organi pripravijo začasni seznam najbolj reprezentativnih storitev na nacionalni ravni, za katere se plačuje provizija ali so brezplačne, ter pogoje in opredelitve, bi jih Komisija morala pregledati, da bi z delegiranimi akti določila storitve, ki so skupne večini držav članic, in zanje predlagala izraze in opredelitve, standardizirane na ravni EU.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Ponudniki plačilnih storitev bi morali potrošnikom zagotoviti seznam provizij, ki jih zaračunavajo za storitve, navedene v standardizirani terminologiji, da bi jim pomagali preprosto primerjati provizije za plačilne račune na celotnem enotnem trgu. To bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki konkurirajo na trgu plačilnih računov. Dokument z informacijami o provizijah bi moral vsebovati le informacije o najbolj reprezentativnih plačilnih storitvah v vsaki državi članici, v njem pa bi se morali, kadar je ustrezno, uporabljati izrazi in opredelitve, določene na ravni EU. Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti glosar z razlago vsaj provizij in storitev, ki so na seznamu, da bi jim pomagali razumeti provizije, ki jih morajo plačati za svoj plačilni račun. Glosar bi moral biti uporabno orodje za spodbujanje boljšega razumevanja pomena provizij, kar bi potrošnikom tudi omogočalo večjo izbiro med ponudbami plačilnih računov. Uvesti bi bilo treba tudi obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da vsaj enkrat letno potrošnike obvestijo o vseh provizijah, ki se zaračunajo za njihov račun. Naknadne informacije bi bilo treba posredovati v njim namenjenem povzetku. Zagotoviti bi bilo treba popoln pregled zaračunanih provizij, da bi potrošnik razumel, na kaj se navezujejo odhodki za provizije, in ocenil, ali mora spremeniti potrošniške vzorce ali zamenjati ponudnika. To korist bi še povečale naknadne informacije o provizijah, ki zajemajo enake storitve kot predhodne informacije.	(15) Ponudniki plačilnih storitev bi morali potrošnikom zagotoviti seznam provizij, ki jih zaračunavajo za storitve, navedene v standardizirani terminologiji, da bi jim pomagali preprosto primerjati provizije za plačilne račune na celotnem enotnem trgu. To bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki konkurirajo na trgu plačilnih računov. Dokument z informacijami o provizijah bi moral vsebovati le informacije o najbolj reprezentativnih plačilnih storitvah v vsaki državi članici, v njem pa bi se morali, kadar je ustrezno, uporabljati izrazi in opredelitve, določene na ravni EU. Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti glosar z razlago vsaj provizij in storitev, ki so na seznamu, da bi jim pomagali razumeti provizije, ki jih morajo plačati za svoj plačilni račun. Glosar bi moral biti uporabno orodje za spodbujanje boljšega razumevanja pomena provizij, kar bi potrošnikom tudi omogočalo večjo izbiro med ponudbami plačilnih računov. Uvesti bi bilo treba tudi obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da vsaj enkrat letno potrošnike obvestijo o vseh provizijah, ki se zaračunajo za njihov račun. Pri praktičnem izvajanju te obveznosti za ponudnike plačilnih storitev bi bilo treba upoštevati dejstvo, da nekateri potrošniki morda nimajo stalnega naslova. Za te potrošnike se informacije ne zagotavljajo v papirni obliki. Naknadne informacije bi bilo treba posredovati v njim namenjenem povzetku. Zagotoviti bi bilo treba popoln pregled zaračunanih provizij, da bi potrošnik razumel, na kaj se navezujejo odhodki za provizije, in ocenil, ali mora spremeniti potrošniške vzorce ali zamenjati ponudnika. To korist bi še povečale naknadne informacije o provizijah, ki zajemajo enake storitve kot predhodne informacije.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Zaradi pridobivanja nepristranskih informacij o bančnih provizijah bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do primerjalnih spletnih mest, ki so operativno neodvisna od ponudnikov plačilnih storitev. Zato bi morale države članice zagotoviti, da je na njihovem ozemlju potrošnikom na voljo vsaj eno takšno spletno mesto. Takšna primerjalna spletna mesta bi lahko upravljali pristojni organi, drugi javni organi in/ali akreditirani zasebni upravljavci. Države članice bi morale vzpostaviti prostovoljno akreditacijsko shemo in tako zasebnim upravljavcem primerjalnih spletnih mest omogočiti, da zaprosijo za akreditacijo v skladu z določenimi merili kakovosti. Uvesti bi bilo treba primerjalno spletno mesto, ki bi ga upravljal pristojni organ ali drugi javni organ, kadar zasebno upravljano spletno mesto ne bi bilo akreditirano. Takšna spletna mesta bi morala prav tako izpolnjevati merila kakovosti.	(19) Zaradi pridobivanja nepristranskih informacij o bančnih provizijah bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do primerjalnih spletnih mest, ki so operativno neodvisna od ponudnikov plačilnih storitev. Zato bi morale države članice zagotoviti, da je na njihovem ozemlju potrošnikom na voljo vsaj eno takšno spletno mesto. Takšna primerjalna spletna mesta bi lahko upravljali pristojni organi, drugi javni organi in/ali akreditirani zasebni upravljavci. Države članice bi morale vzpostaviti prostovoljno akreditacijsko shemo in tako zasebnim upravljavcem primerjalnih spletnih mest omogočiti, da zaprosijo za akreditacijo v skladu z določenimi merili kakovosti. Uvesti bi bilo treba primerjalno spletno mesto, ki bi ga upravljal pristojni organ ali drugi javni organ, kadar zasebno upravljano spletno mesto ne bi bilo akreditirano. Takšna spletna mesta bi morala prav tako izpolnjevati merila kakovosti. Za lažji pregled nad provizijami, ki jih zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev v Uniji, bi morala Komisija vzpostaviti neodvisen, točen, zanesljiv in potrošnikom prijazen portal z najnovejšimi informacijami, na katerem bi bile vse povezave na akreditirana primerjalna spletna mesta v zadevnih državah članicah.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Sedanja praksa je, da ponudniki plačilnih storitev ponujajo plačilni račun v paketu z drugimi finančnimi produkti ali storitvami. S to prakso lahko ponudniki plačilnih storitev razširijo svojo ponudbo in med seboj konkurirajo, pozitivna pa je lahko tudi za potrošnike. Vendar je bilo na podlagi študije Komisije o vezavah v finančnem sektorju, ki je bila izvedena leta 2009, ter ustreznih posvetovanj in pritožb potrošnikov ugotovljeno, da lahko ponudniki plačilnih storitev ponujajo bančne račune v paketu s produkti, ki jih potrošniki ne zahtevajo in ki niso bistveni za plačilne račune, na primer skupaj s stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in primerljivost cen, omejujejo izbiro potrošnikov pri nakupu ter negativno vplivajo na njihovo mobilnost. Zato bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne račune v paketu, potrošnikom ločeno zagotovijo informacije o veljavnih provizijah za plačilni račun in vse druge finančne storitve, vključene v paket. Te obveznosti ne bi smele veljati za storitve, ki so naravno povezane z uporabo plačilnega računa, kot so dvigi gotovine, elektronske transakcije ali plačilne kartice. Zato bi morale biti te storitve izključene iz te določbe.	(20) Sedanja praksa je, da ponudniki plačilnih storitev ponujajo plačilni račun v paketu z drugimi finančnimi produkti ali storitvami. S to prakso lahko ponudniki plačilnih storitev razširijo svojo ponudbo in med seboj konkurirajo, pozitivna pa je lahko tudi za potrošnike. Vendar je bilo na podlagi študije Komisije o vezavah v finančnem sektorju, ki je bila izvedena leta 2009, ter ustreznih posvetovanj in pritožb potrošnikov ugotovljeno, da lahko ponudniki plačilnih storitev ponujajo bančne račune v paketu s produkti, ki jih potrošniki ne zahtevajo in ki niso bistveni za plačilne račune, na primer skupaj s stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in primerljivost cen, omejujejo izbiro potrošnikov pri nakupu ter negativno vplivajo na njihovo mobilnost. Zato bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne račune v paketu z drugimi finančnimi storitvami, potrošnikom ločeno zagotovijo informacije o tem, ali je mogoče ločeno kupiti sestavne dele paketa, in v tem primeru, ali je treba s temi storitvami elektronsko ali na papirju predložiti informacije o stroških in pristojbinah za vsako finančno storitev, vključeno v paket.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Potrošniki zamenjajo račun le, če postopek ne povzroči pretiranega upravnega in finančnega bremena. Postopek prenosa plačilnega računa k drugemu ponudniku plačilnih storitev bi moral biti jasen in hiter. Morebitne provizije, ki bi jih ponudniki plačilnih storitev zaračunali v zvezi s storitvijo zamenjave računov, bi morale biti v skladu z dejanskimi stroški, ki jih imajo ponudniki plačilnih storitev. Da se zagotovi pozitiven učinek na konkurenco, bi bilo treba olajšati tudi čezmejne zamenjave računov. Ker je lahko čezmejna zamenjava računov bolj zapletena kot zamenjava računov na nacionalni ravni in morajo ponudniki plačilnih storitev morda prilagoditi in izboljšati svoje notranje postopke, bi bilo treba predvideti daljše roke za čezmejno zamenjavo računov. Potrebo po ohranitvi različnih rokov bi bilo treba oceniti v okviru ponovnega pregleda predlagane direktive.	(21) Potrošniki zamenjajo račun le, če postopek ne povzroči pretiranega upravnega in finančnega bremena. Postopek prenosa plačilnega računa k drugemu ponudniku plačilnih storitev bi moral biti jasen in hiter. Da se zagotovi pozitiven učinek na konkurenco, bi bilo treba olajšati tudi čezmejne zamenjave računov. Kljub temu bi bilo treba v zvezi z določbami te direktive, ki obravnavajo storitve zamenjave računov, zagotoviti daljše obdobje prenosa. Države članice bi morale imeti na voljo različna obdobja prenosa za izvajanje določb v zvezi s storitvami zamenjave računov, pri čemer bi bilo treba ločili med storitvami zamenjave računov, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev s sedežem v isti državi članici, in ustreznimi storitvami, ki jih zagotavljajo ponudniki storitev s sedežem v drugi državi članici. V vseh državah članicah bi bilo treba uvesti storitve preusmeritve v primeru zamenjave plačilnih računov. Države članice vsaj za obdobje enega leta zagotovijo mehanizem za preusmeritev trajnih nalogov in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima slednji pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Potrošnikom, ki zakonito prebivajo v Uniji in nimajo plačilnega računa v kateri od držav članic, bi moralo biti omogočeno, da v navedeni državi članici odprejo in uporabljajo osnovni plačilni račun. Da se zagotovi kar najširši dostop do takih računov, bi morali imeti potrošniki dostop do njih ne glede na finančne okoliščine, kot je brezposelnost ali osebni stečaj, in ne glede na njihovo prebivališče. Poleg tega bi bilo treba pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa v kateri koli državi članici odobriti v skladu z zahtevami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti kar zadeva dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank.	(27) Potrošnikom, ki zakonito prebivajo v Uniji in nimajo plačilnega računa v kateri od držav članic, bi moralo biti omogočeno, da v navedeni državi članici odprejo in uporabljajo osnovni plačilni račun. Da se zagotovi kar najširši dostop do takih računov, bi morali imeti potrošniki dostop do njih ne glede na finančne okoliščine, kot je zlasti njihov zaposlitveni status, njihova raven dohodka in njegovi redni prilivi, osebni stečaj, pretekla najeta posojila ali osebna zgodovina, in ne glede na njihovo prebivališče. V današnjem času je nujen dostop potrošnikov do bančnega računa, da bi jim omogočili učinkovito in popolno vključitev v finančno in družbeno skupnost. Potrošniki brez bančnega računa so prisiljeni v uporabo gotovine, kar omejuje njihovo izbiro načina plačila in jih izključuje iz elektronskih transakcij, poleg tega pa je tudi dražje. Poleg tega bi bilo treba pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa v kateri koli državi članici odobriti v skladu z zahtevami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma16, zlasti kar zadeva dolžnost skrbnosti do strank.
__________________	__________________
16 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.	16 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Države članice bi morale zagotoviti, da vsaj en ponudnik plačilnih storitev potrošnikom ponuja osnovni plačilni račun. Dostop ne bi smel biti pretirano zahteven in potrošnikom ne bi smel povzročiti prekomernih stroškov. Zato bi morale države članice upoštevati dejavnike, kot je kraj določenih ponudnikov plačilnih storitev na njihovem ozemlju. Države članice bi morale za zmanjšanje tveganja izključenosti potrošnikov izboljšati izobraževanje na področju ekonomije, vključno v šolah, in se boriti proti prezadolževanju. Poleg tega bi države članice morale spodbujati pobude ponudnikov plačilnih storitev, da se olajša skupno zagotavljanje osnovnih plačilnih računov in izobraževanja na področju ekonomije.	(28) Države članice bi morale zagotoviti, da vsi ponudniki plačilnih storitev na njihovem ozemlju, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun. Dostop do osnovnih plačilnih storitev bi moral biti zagotovljen v vsej Uniji za vse potrošnike, ki zakonito prebivajo v Uniji, vključno s študenti, delavci in brezdomci brez stalnega naslova. Države članice bi morale zagotoviti, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le s spletnim bančništvom. Dostop ne bi smel biti pretirano zahteven in bi moral biti brezplačen ali proti plačilu nominalne provizije za potrošnike. Osnovne plačilne računi bi bilo treba ponuditi brezplačno ali proti plačilu nominalne provizije, ki bi pokrivala le dejanske stroški ponudnika plačilnih storitev. Zato bi morale države članice upoštevati dejavnike, kot je kraj določenih ponudnikov plačilnih storitev na njihovem ozemlju. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da bi izjeme temeljile izključno na zahtevah, določenih v Direktivi 2005/60/ES. Države članice bi morale za zmanjšanje tveganja izključenosti potrošnikov izboljšati izobraževanje na področju ekonomije, vključno v šolah, in se boriti proti prezadolževanju. Poleg tega bi države članice morale spodbujati pobude ponudnikov plačilnih storitev, da se olajša skupno zagotavljanje osnovnih plačilnih računov in izobraževanja na področju ekonomije.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev, za katere države članice določijo najmanjše število transakcij, pri čemer upoštevajo potrebe potrošnikov in poslovne prakse v zadevni državi članici. Banke lahko razen za ta seznam minimalnih storitev uporabljajo svoje običajne provizije. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev za osnovne plačilne račune omogočijo ponudbo minimalne prekoračitve za zelo nizke zneske.	(30) Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev. Banke lahko razen za ta seznam osnovnih storitev uporabljajo svoje običajne provizije. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev za osnovne plačilne račune omogočijo ponudbo minimalne prekoračitve za zelo nizke zneske. Če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebno uporabo, število transakcij, ki se zagotavljajo potrošniku v skladu s posebnimi pravili o cenah, ki veljajo za ta račun, ne bi smelo biti omejeno.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) „ki zakonito prebiva“ pomeni vsakega državljana Unije ali osebo iz tretje države, ki zakonito prebiva na ozemlju Unije, vključno s študenti, delavci in brezposelnimi brez stalnega naslova;
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) „storitve, povezane s plačilnim računom“, pomenijo vse storitve, povezane s plačilnim računom, vključno s plačilnimi storitvami;
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 2 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) ne glede na točko (e) za namene poglavja IV te direktive „ponudnik plačilnih storitev“ pomeni vse ponudnike plačilnih storitev na ozemlju držav članic, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja;
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „prenosni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, od katerega so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;	(g) „prenosni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, od katerega potrošnik prenese plačilni račun;
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „sprejemni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, h kateremu so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;	(h) „sprejemni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, h kateremu potrošnik prenese plačilni račun;
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) „provizije“ pomenijo morebitne stroške, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za zagotavljanje plačilnih storitev ali za transakcije, izvedene na plačilni račun;	(k) „provizije“ pomenijo vse morebitne stroške, povezane s plačilnim računom, vključno s prekoračitvami pozitivnega stanja na računu, kaznimi in obrestnimi merami za kreditne kartice, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za zagotavljanje plačilnih storitev ali za transakcije, izvedene na plačilni račun;
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka m
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) „zamenjava“ pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih za kreditna plačila, periodične direktne obremenitve in periodična vhodna kreditna plačila, izvršena na plačilni račun, s prenosom pozitivnega stanja sredstev na računu z enega plačilnega računa na drugega ali brez takšnega prenosa na potrošnikovo zahtevo od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali zaprtje tega računa;	(m) „zamenjava“ pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih za kreditna plačila, periodične direktne obremenitve in periodična vhodna kreditna plačila, izvršena na plačilni račun, s prenosom pozitivnega stanja sredstev na računu z enega plačilnega računa na drugega ali brez takšnega prenosa na potrošnikovo zahtevo od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali zaprtje tega računa; zamenja se lahko le račun s pozitivnim ali ničelnim saldom;
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka o
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) „kreditno plačilo“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;	(o) „kreditno plačilo“ pomeni plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika, na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka r a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ra) „delovni dan“ pomeni dan, ko zadevni ponudniki plačilnih storitev poslujejo, kot to zahteva izvršitev zadevnih nalog, določenih v tej direktivi.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 3 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Seznam najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, in standardizirana terminologija	Seznam storitev, povezanih s plačilnim računom, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, in standardizirana terminologija
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam najmanj 20 plačilnih storitev, ki predstavljajo najmanj 80 % najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija. Seznam vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam 80 % najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, za katere se v njihovih državah članicah plačuje provizija. Seznam vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev. Komisija po prenosu teh začasnih seznamov od pristojnih organov držav članic določi seznam storitev, ki pokrivajo 80 % najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, za katere se na ravni Unije plačuje provizija. Seznam vključuje standardizirane izraze in opredelitve za vsako določeno storitev. Za posamezno storitev se uporablja eno samo ime.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 24 o določanju standardizirane terminologije EU na podlagi začasnih seznamov, predloženih v skladu z odstavkom 3, za plačilne storitve, ki so skupne vsaj večini držav članic. Standardizirana terminologija EU bo vključevala skupne izraze in opredelitve za skupne storitve.	4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 o določanju seznama EU za storitve, ki pokrivajo 80 % najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, za katere se plačuje provizija na ravni Unije in standardizirane terminologije EU na podlagi začasnih seznamov, predloženih v skladu z odstavkom 3, za plačilne storitve, ki so skupne vsaj večini držav članic. Standardizirana terminologija EU bo vključevala skupne izraze in opredelitve za skupne storitve.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z informacijami o provizijah, ki vsebuje seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v primernem času pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z informacijami o provizijah, ki vsebuje seznam vseh storitev, povezanih s plačilnim računom, in ustrezne provizije za vsako storitev, ter ga seznanijo s tem dokumentom. Če pride do sprememb, se potrošnika o njih natančno obvesti v elektronski obliki ali na papirju.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je ena ali več plačilnih storitev iz odstavka 1 na voljo v paketu finančnih storitev, dokument z informacijami o provizijah razkriva, katere storitve iz odstavka 1 so vključene v paket, kakšna je provizija za celotni paket in kakšna je provizija za katero koli storitev, ki ni navedena v odstavku 1.	2. Kadar je ena ali več storitev, povezanih s plačilnim računom iz odstavka 1 na voljo v paketu finančnih storitev, dokument z informacijami o provizijah razkriva, katere storitve iz odstavka 1 so vključene v paket in, če je možen ločen nakup sestavnih delov, kakšna je provizija za katero koli teh storitev, ki ni navedena v odstavku 1.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ponudniki plačilnih storitev ne zaračunavajo provizij, ki niso navedene v predloženem dokumentu z informacijami o provizijah.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom dajo na voljo glosar, ki vključuje vsaj seznam plačilnih storitev iz odstavka 1 in z njimi povezane opredelitve pojmov.	4. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom dajo na voljo glosar, ki vključuje vsaj seznam storitev iz odstavka 1 in z njimi povezane opredelitve pojmov.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošniku vsaj enkrat letno izdajo obračun vseh provizij, zaračunanih za njegov plačilni račun.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošniku vsaj enkrat letno ter kadarkoli na zahtevo v razumnem roku brezplačno izdajo obračun vseh provizij, zaračunanih za njegov plačilni račun. Ta obračun se potrošnikom lahko pošlje v elektronski obliki ali na papirju v skladu z dogovorom med strankama.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da so potrošniki natančno in vnaprej v pisni ali elektronski obliki obveščeni, kadar ponudnik storitev namerava povišati provizije pred objavo letnega obračuna.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) provizija na enoto, zaračunana za vsako storitev, kolikokrat je bila storitev uporabljena v določenem obdobju in datum, ko je bila storitev uporabljena;	(a) provizija na enoto, zaračunana za vsako storitev, ali, v primeru paketa, provizija za celotni paket, ki velja kot enotna storitev, kolikokrat je bila storitev uporabljena v določenem obdobju in datum, ko je bila storitev uporabljena;
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) skupni znesek provizij, zaračunanih za vsako storitev, opravljeno v določenem obdobju;	(b) skupni znesek provizij, zaračunanih za vsak paket storitev ali vsako storitev, opravljeno v določenem obdobju;
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) skupni znesek provizij, zaračunanih za vse storitve, opravljene v določenem obdobju.	(c) skupni znesek provizij, zaračunanih za vse pakete storitev ali vse storitve, opravljene v določenem obdobju.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) predhodno obvestilo o morebitnih spremembah ali povišanjih provizij, ki bodo zaračunane v naslednjem obdobju; število dni, ko so bila sredstva na računu prekoračena, uporabljene obrestne mere in skupni znesek plačanih obresti v ustreznem obdobju;
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da so potrošniki vnaprej obveščeni, kadar ponudnik plačilnih storitev namerava povišati provizije pred objavo letnega obračuna.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v svojih pogodbenih in poslovnih informacijah, kadar je ustrezno, uporabljajo izraze in opredelitve s seznama najbolj reprezentativnih plačilnih storitev iz člena 3(5).	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v svojih pogodbenih in poslovnih informacijah uporabljajo izraze in opredelitve s seznama vseh storitev, povezanih s plačilnim računom iz člena 3(1).
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) biti operativno neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev;	(a) biti neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev; informacije o lastniku in ponudniku spletnega mesta so lahko dostopne in vidne;
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) jasno razkriti svoje lastnike in financiranje; biti nepristranska in jasno navajati merila, ki se uporabljajo za določitev priporočenega plačilnega računa za uporabnika plačilnih storitev;
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) biti brez oglasov ponudnikov plačilnih storitev, njihovih agentov, zastopnikov ali znamk na domači strani ali na straneh za primerjavo;
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljati najnovejše informacije;	(c) zagotavljati najnovejše, točne, zanesljive in uporabniku prijazne informacije;
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, kadar plačilni račun ponuja z drugo storitvijo ali produktom kot del paketa, potrošnika obvesti, ali lahko plačilni račun kupi ločeno, in zagotovi ločene informacije o stroških in provizijah, ki veljajo za posamezne produkte in storitve v paketu.	1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, kadar plačilni račun ponuja z drugo finančno storitvijo ali produktom kot del paketa, potrošnika v primernem času pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun obvesti, da lahko plačilni račun kupi ločeno, in v tem primeru zagotovi ločene informacije o stroških in provizijah, ki veljajo za posamezne finančne produkte in storitve v paketu, v kolikor jih je mogoče kupiti tudi ločeno.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Potrošnikom se omogoči ločen nakup storitev, ki niso povezane z osnovnim plačilnim računom v smislu člena 16.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Ponudniki bi poleg tega morali imeti tudi možnost, da strankam z osnovnim plačilnim računom kot ločeno storitev ponudijo kreditne produkte, kadar je to ustrezno. Dostop do osnovnega plačilnega računa nikakor ni omejen ali pogojen z nakupom takšnih dodatnih storitev ali produktov.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar so s plačilnim računom ponujene le plačilne storitve, opredeljene v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES.	črtano
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Nakup deleža v zadrugi se ne šteje za produkt ali storitev v smislu odstavka 2.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev vsakemu potrošniku, ki ima odprt plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev znotraj Unije, zagotovijo storitev zamenjave računov, kot jo določa člen 10.	Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev vsakemu potrošniku, ki ima odprt plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev znotraj Unije, v skladu z določbami o prenosu iz člena 28(2a) zagotovijo storitev zamenjave računov, kot jo določa člen 10.
	V vseh državah članicah se uvedejo storitve preusmeritve v primeru zamenjave plačilnih računov. Države članice najmanj za obdobje enega leta zagotovijo mehanizem za samodejno preusmeritev trajnih nalogov in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima slednji pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice lahko ohranijo ali uvedejo določbe, ki odstopajo od določb iz člena 10, če to zagotavlja večjo učinkovitost, ki je očitno v interesu potrošnika. To velja še posebej za obstoječe sisteme storitev zamenjave računov.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, posreduje seznam vseh veljavnih trajnih nalogov za kreditna plačila in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja plačnikova banka;	(a) potrošniku predloži seznam s popolnim povzetkom vseh veljavnih trajnih nalogov za kreditna plačila in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja plačnikova banka, ter zaprosi za potrditev za njihovo posredovanje sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev;
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v sedmih koledarskih dneh določi trajne naloge za kreditna plačila, ki jih je zahteval potrošnik, in jih izvršuje od datuma, določenega v pooblastilu;	(a) v sedmih delovnih dneh določi trajne naloge za kreditna plačila, ki jih je zahteval potrošnik, in jih izvršuje od datuma, določenega v pooblastilu;
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 6 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev v sedmih koledarskih dneh od prejema zahteve pošlje informacije, navedene v odstavku 3(a), (b) in (c);	(a) sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev v sedmih delovnih dneh od prejema zahteve pošlje informacije, navedene v odstavku 3(a), (b) in (c);
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 6 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zapre plačilni račun;	(d) brezplačno zapre plačilni račun;
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo, da se določbe iz odstavkov 1 do 7 uporabljajo tudi, kadar storitev zamenjave računov izvrši ponudnik plačilnih storitev iz druge države članice.	8. Države članice zagotovijo, da se določbe iz odstavkov 1 do 7 uporabljajo v skladu z določbami o prenosu iz člena 28(2a).
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da se morebitne provizije, ki jih prenosni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, določijo v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES.	3. Države članice zagotovijo, da za zaprtje plačilnega računa pri njem prenosni ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne zaračuna provizije.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da so morebitne provizije, ki jih prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za katero koli storitev iz člena 10, razen storitev iz odstavkov 1 do 3, primerne in v skladu z dejanskimi stroški zadevnega ponudnika plačilnih storitev.	4. Države članice zagotovijo, da prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne zaračuna provizije za storitve iz člena 10.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev.	1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, brez odlašanja povrne vsako finančno izgubo, ki jo potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev. Dokazno breme nosi ponudnik plačilnih storitev, ki mora dokazati, da so bili pogoji iz člena 10 izpolnjeni.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) o morebitnih provizijah, zaračunanih za postopek zamenjave računov;	črtano
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, niso diskriminirani na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča, kadar zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali do njega dostopajo.	Države članice zagotovijo, da potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, niso diskriminirani na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča, kadar zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali do njega dostopajo. Prav tako nikakor ni dopustno diskriminiranje imetnikov osnovnega plačilnega računa. Prepovedana je vsaka vidna diskriminacija, na primer v obliki različne zunanje podobe kartice, različne številke računa ali kartice.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Pravica dostopa do plačilnega računa
	Vse osebe, ki zakonito prebivajo v Uniji, imajo pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, ki je brezplačen ali se zanj zaračuna največ nominalna provizija.
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da na njihovem ozemlju vsaj en ponudnik plačilnih storitev potrošnikom ponuja osnovni plačilni račun. Države članice zagotovijo, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le s spletnim bančništvom.	1. Države članice zagotovijo, da vsi ponudniki plačilnih storitev na njihovem ozemlju, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun. Države članice zagotovijo, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le s spletnim bančništvom.
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da v primeru zavrnitve vloge potrošnika za dostop do plačilnega računa na prostem trgu obvestilo o zavrnitvi, ki ga izda ponudnik plačilnih storitev, vsebuje obvezno obvestilo o zakoniti pravici do osnovnega plačilnega računa ter navedbo organa za alternativno reševanje sporov in njegovih kontaktnih podatkov.
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev ali ponudnikih, opredeljenih v skladu z odstavkom 1. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo prebivališče. Države članice zagotovijo, da uveljavljanje te pravice ni preveč zapleteno ali obremenjujoče za potrošnika. Pred odprtjem osnovnega plačilnega računa ponudniki plačilnih storitev preverijo, ali potrošnik že ima plačilni račun na njihovem ozemlju.	2. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo prebivališče. Države članice zagotovijo, da uveljavljanje te pravice ni zapleteno ali obremenjujoče za potrošnika. Pred odprtjem osnovnega plačilnega računa ponudniki plačilnih storitev preverijo, ali potrošnik že ima plačilni račun na njihovem ozemlju, in sicer tako, da od potrošnika zahtevajo, da podpiše častno izjavo.
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kadar potrošnik že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njihovem ozemlju, kar mu omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 17(1);	(a) kadar potrošnik že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njihovem ozemlju, kar mu omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 16(1). Potrošnik ne šteje za imetnika plačilnega računa, če lahko dokaže zamenjavo z drugim plačilnim računom v skladu s členom 9 ali prenehanje prejšnje pogodbe;
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) kadar so ugotovljena kazniva dejanja, kot so goljufije.
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. kadar je potrošnik predložil lažne informacije, da bi pridobil pravico do dostopa do osnovnega plačilnega računa, pri čemer bi mu bila sicer, torej na podlagi točnih informacij, zavrnjena pravica do takšnega računa;
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3 ponudnik plačilnih storitev nemudoma pisno in brezplačno obvesti potrošnika o zavrnitvi, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike ali javnega reda.	4. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3 ponudnik plačilnih storitev nemudoma pisno in brezplačno obvesti potrošnika o zavrnitvi in razlogu zanjo, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike ali javnega reda.
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Tudi potrošniki, ki že imajo plačilni račun v ustrezni državi članici, ga lahko z uporabo storitve zamenjave računov iz člena 10 zamenjajo za osnovni plačilni račun.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun vključuje naslednje plačilne storitve:	1. Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun vključuje naslednje storitve:
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka d – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) direktne obremenitve;	(1) direktne obremenitve SEPA in neevrske direktne obremenitve;
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka d – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili;	(2) plačilnih transakcij SEPA in neevrskih plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili;
Predlog spremembe  67 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka d – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) kreditnih plačil.	(3) kreditnih plačil SEPA in neevrskih kreditnih plačil;
Predlog spremembe  68 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka d – točka 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) trajnih nalogov SEPA in neevrskih trajnih nalogov ter avtorizacije direktnih obremenitev SEPA in neevrskih direktnih obremenitev.
Predlog spremembe  69 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice za vse storitve iz odstavka 1 določijo najmanjše število transakcij, ki so potrošniku zagotovljene na podlagi plačila morebitne provizije iz člena 17. Najmanjše število transakcij je razumno in v skladu s splošno poslovno prakso v zadevni državi članici.	2. Države članice zagotovijo, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz člena 17, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene.
Predlog spremembe  70 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev potrošniku skupaj z osnovnim plačilnim računom ne ponudi možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu.	4. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev potrošniku kot del osnovnega plačilnega računa ne ponudi možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu.
Predlog spremembe  71 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev storitve iz člena 16 ponudijo brezplačno ali za razumno provizijo.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev storitve iz člena 16 ponudijo brezplačno ali za nominalno provizijo.
Predlog spremembe  72 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da so provizije, zaračunane potrošniku zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz okvirne pogodbe, razumne.	2. Države članice zagotovijo, da so provizije, zaračunane potrošniku zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz okvirne pogodbe, razumne in ne višje od provizij redne cenovne politike ponudnika. Potrošniku se provizija ne zaračuna v okoliščinah, ki niso odvisne od njegove volje, kot je zavrnitev rednih plačil zaradi poznega priliva.
Predlog spremembe  73 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi na podlagi enega ali več naslednjih meril določijo, kaj je razumna provizija:	črtano
(a) nacionalnih stopenj prihodka;
(b) povprečnih stroškov, povezanih s plačilnimi računi v zadevni državi članici;
(c) skupnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem osnovnega plačilnega računa;
(d) nacionalnih potrošniških cen.
Predlog spremembe  74 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) potrošnik je račun namerno uporabljal za kriminalne dejavnosti;	(a) potrošnik je račun namerno uporabljal za kriminalne dejavnosti, pranje denarja ali financiranje terorizma;
Predlog spremembe  75 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) na računu ni bila izvedena nobena transakcija več kot 12 zaporednih mesecev;	(b) na računu ni bila izvedena nobena transakcija več kot 24 zaporednih mesecev;
Predlog spremembe  76 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom dajo na voljo informacije o posebnih značilnostih osnovnega plačilnega računa v ponudbi, z njim povezanih provizijah ter njegovih pogojih uporabe. Države članice zagotovijo tudi, da je potrošnik obveščen, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.	2. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom nudijo dostopne informacije in ustrezno pomoč v zvezi s posebnimi značilnostmi osnovnega plačilnega računa v ponudbi, z njim povezanih provizijah ter pogoji njegove uporabe. Države članice zagotovijo tudi, da je potrošnik obveščen, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.
Predlog spremembe  77 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice podpirajo pobude v izobraževalnih ustanovah in svetovalnicah za izboljšanje finančnega izobraževanja, katerih namen je preprečevanje prezadolženosti in čim večje zmanjšanje tveganja finančne izključenosti za vse potrošnike. Spodbujajo se tisti ponudniki plačilnih storitev, ki potrošnikom ponujajo usmerjanje in pomoč pri odgovornem upravljanju njihovih financ.
Predlog spremembe  78 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organi iz odstavka 1 imajo vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge.	2. Organi iz odstavka 1 imajo vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Ti organi se redno posvetujejo z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki potrošnikov, zaradi zagotavljanja in spremljanja učinkovitega upoštevanja te direktive. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge. Ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic, da bi zagotovili pravilno uporabo vseh ukrepov iz te direktive.
Predlog spremembe  79 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da se ponudniki plačilnih storitev vežejo vsaj na enega ali več organov za alternativno reševanje sporov.
Predlog spremembe  80 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Informacije iz odstavka 1b so navedene na jasen, razumljiv in lahko dostopen način na spletnem mestu ponudnika, če ga ima, in v splošnih pogojih za kupoprodajne pogodbe ali pogodbe o storitvah med ponudnikom in potrošnikom.
Predlog spremembe  81 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo postopke za alternativno reševanje sporov, ki skupno obravnavajo enake ali podobne spore med ponudnikom plačilnih storitev in več potrošniki. Sistemi alternativnega reševanja individualnih in kolektivnih sporov ter odškodninskih zahtevkov so postopki, ki se dopolnjujejo in ne izključujejo.
Predlog spremembe  82 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice Komisiji prvič po 3 letih od začetka veljavnosti te direktive in nato vsaki 2 leti zagotovijo informacije o naslednjih zadevah:	Države članice Komisiji prvič po 2 letih od začetka veljavnosti te direktive in nato vsaki 2 leti zagotovijo informacije o naslednjih zadevah:
Predlog spremembe  83 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Z odstopanjem od pododstavka 1 države članice uporabljajo določbe poglavja III od … * glede storitve zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v različnih državah članicah.
	________________
	* UL: prosimo vstaviti datum: pet let po začetku veljavnosti te direktive.

POSTOPEK

Naslov	Plačilni računi
Referenčni dokumenti	COM(2013)0266 – C7-0125/2013 – 2013/0139(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 23.5.2013
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 23.5.2013
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	10.10.2013
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Evelyne Gebhardt 29.5.2013
Obravnava v odboru	14.10.2013	4.11.2013
Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Preslav Borisov (Preslav Borissov), Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Regina Bastos, Jürgen Creutzmann, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Emma McClarkin, Claudio Morganti, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Kerstin Westphal
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Jolanta Emilia Hibner, Thomas Händel, Eva Ortiz Vilella

MNENJE Odbora za pravne zadeve (18.9.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
(COM(2013)0266 – C7‑0125/2013 – 2013/0139(COD))

Poročevalec: Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov)

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen tega predloga direktive je izboljšati preglednost in primerljivost informacij o provizijah v zvezi s plačilnimi računi, poenostaviti zamenjavo plačilnih računov, odpraviti diskriminacijo na podlagi stalnega prebivališča v zvezi s plačilnimi računi ter zagotoviti dostop do osnovnih plačilnih računov v EU.

Zato se najprej predlaga uvedba seznama najbolj reprezentativnih plačilnih storitev na nacionalni ravni, za katere se plačuje provizija, in vzpostavitev standardizirane terminologije na ravni EU, vključno z običajno uporabljanimi izrazi in opredelitvami za storitve, ki so skupne vsaj večini držav članic. Veljavna direktiva o plačilnih storitvah (Direktiva 2007/64/ES) določa skupna pravila o preglednosti storitev in zahteve glede informacij o plačilnih storitvah, vendar ne vsebuje posebne ureditve za vzpostavitev mehanizmov za primerljivost provizij.

V skladu z navedenim bodo morale države članice določiti splošno obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da omogočijo dostop do storitve zamenjave računov vsem potrošnikom, ki imajo odprt račun pri ponudniku plačilne storitve, ki se nahaja v Uniji. To je potrebno zaradi omejene mobilnosti plačilnih računov v EU, ki je nastala predvsem zaradi dejstva, da se potrošnikom zagotavljajo nezadostne – in pogosto nejasne – informacije o postopku zamenjave računov, in zaradi nezadostne pomoči v nekaterih primerih, ki jo ponujajo uslužbenci ponudnikov plačilnih storitev.

Poleg tega bo ta predlog vsem potrošnikom EU zagotovil dostop do storitev, povezanih z osnovnim plačilnim računom, in preprečil diskriminacijo na podlagi prebivališča tistih potrošnikov, ki nameravajo odpreti plačilni račun zunaj matične države, od česar bodo imeli koristi tako ponudniki plačilnih storitev kot potrošniki.

Predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Namen predloga je z vzpostavitvijo okvira na ravni EU na področjih, zajetih v tem predlogu, odpraviti preostale ovire za prosti pretok plačilnih storitev in bolj na splošno tudi za prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, za katere je v celoti povezan in razvit enotni trg plačilnih storitev ključnega pomena. Predlog preprečuje tudi kakršno koli nadaljnjo drobitev enotnega trga, do katere bi lahko prišlo, če bi države članice na lastno pobudo sprejemale neenotne in neusklajene regulativne ukrepe na tem področju. S predlaganimi spremembami so odpravljene nekatere pomanjkljivosti iz osnutka direktive, ki ga je predložila Komisija, s čimer naj bi se izboljšala kakovost zakonodajnega akta, tako da bo mogoče učinkoviteje doseči njegove cilje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Potrošnikom bi najbolj koristile informacije, ki so strnjene in jih je preprosto primerjati med različnimi ponudniki plačilnih storitev. Orodja, ki jih imajo na voljo potrošniki za primerjavo ponudb v zvezi s plačilnimi računi, ne bi imela pozitivnega vpliva, če bi čas, potreben za pregledovanje dolgih seznamov provizij za različne ponudbe, prevladal nad koristmi izbire ponudbe, ki pomeni najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. V skladu s tem bi bilo treba terminologijo o provizijah standardizirati le za najbolj reprezentativne izraze in opredelitve v državah članicah, da se prepreči tveganje obremenjevanja potrošnikov s preveč informacijami.	(12) Potrošnikom bi najbolj koristile informacije, ki so strnjene in natančne ter jih je preprosto primerjati med različnimi ponudniki plačilnih storitev. Orodja, ki jih imajo na voljo potrošniki za primerjavo ponudb v zvezi s plačilnimi računi, ne bi imela pozitivnega vpliva, če bi čas, potreben za pregledovanje dolgih seznamov provizij za različne ponudbe, prevladal nad koristmi izbire ponudbe, ki pomeni najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. V skladu s tem bi bilo treba terminologijo o provizijah standardizirati le za najbolj reprezentativne izraze in opredelitve v državah članicah, da se prepreči tveganje obremenjevanja potrošnikov s preveč ali zavajajočimi informacijami.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev, za katere države članice določijo najmanjše število transakcij, pri čemer upoštevajo potrebe potrošnikov in poslovne prakse v zadevni državi članici. Banke lahko razen za ta seznam minimalnih storitev uporabljajo svoje običajne provizije. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev za osnovne plačilne račune omogočijo ponudbo minimalne prekoračitve za zelo nizke zneske.	(30) Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev, za katere države članice določijo najmanjše število transakcij, pri čemer upoštevajo potrebe potrošnikov in poslovne prakse v zadevni državi članici. Banke lahko razen za ta seznam minimalnih storitev uporabljajo svoje običajne provizije. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja.
Obrazložitev
Možnost ponujanja minimalne prekoračitve za zelo nizke zneske v zvezi z osnovnimi plačilnimi računi je v nasprotju z zahtevo iz člena 16(4) predloga Komisije, ki prepoveduje ponujanje prekoračitve v zvezi s takimi računi, dejstvo, da pojem „zelo nizkih zneskov“ ni dodatno opredeljen in da ni določena omejitev teh zneskov, pa v besedilu ustvarja nejasnost.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam najmanj 20 plačilnih storitev, ki predstavljajo najmanj 80 % najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija. Seznam vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam plačilnih storitev, ki predstavljajo najmanj 80 % najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija. Seznam vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev.
Obrazložitev
Zadošča zagotovitev, da seznam najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, vključuje večino najbolj reprezentativnih plačilnih storitev, ne da bi določili njihovo natančno število, saj ni mogoče upoštevati razlik med državami članicami.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z informacijami o provizijah, ki vsebuje seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo njemu razumljiv dokument z informacijami o provizijah, ki vsebuje seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev, če ponudnik plačilnih storitev ponuja te storitve.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z informacijami o provizijah, ki vsebuje seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom dajo na voljo glosar, ki vključuje vsaj seznam plačilnih storitev iz odstavka 1 in z njimi povezane opredelitve pojmov.	4. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom dajo na voljo glosar, ki vključuje vsaj seznam najbolj reprezentativnih plačilnih storitev iz odstavka 3(5) in z njimi povezane opredelitve pojmov.
Obrazložitev
Vključiti je treba sklicevanje na seznam najbolj reprezentativnih plačilnih storitev iz člena 3(5), saj je to isti seznam, ki je omenjen v členu 4(1).
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da sta dokument z informacijami o provizijah in glosar vedno brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v prostorih, dostopnih potrošnikom, in v elektronski obliki na spletnih mestih ponudnikov.	6. Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da sta dokument z informacijami o provizijah in glosar brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v prostorih, dostopnih potrošnikom med običajnim delovnim časom, in v vsakem trenutku v elektronski obliki na spletnih mestih ponudnikov.
Obrazložitev
Zagotavljanje dostopa do prostorov ponudnikov plačilnih storitev zunaj delovnega časa je zahteva, ki bi jo ponudniki plačilnih storitev težko izpolnili, zato bi moral predlog na tem področju ostati prožen in upoštevati posebne nacionalne okoliščine.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) biti operativno neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev;	(a) biti neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev;
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) jasno razkrivati lastnike in vir financiranja;
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) biti nepristranska in jasno določati merila, ki se uporabljajo za določitev priporočenega plačilnega računa za uporabnika plačilne storitve;
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka a c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ac) biti brez oglasov ponudnikov plačilnih storitev, njihovih agentov, zastopnikov ali znamk na domači strani ali na straneh za primerjavo;
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) biti napisana v preprostem jeziku in na njih morajo biti, kadar je ustrezno, uporabljeni izrazi iz člena 3(5);	(b) biti napisana v preprostem jeziku in, kjer je to primerno, s standardizirano terminologijo Unije iz člena 3(5);
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) imeti na voljo sisteme za preprečevanje konflikta interesov, da bi zagotovili, da neposredni ali posredni lastniški ali poslovni odnosi ne preprečijo izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka;
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Do konca leta 2018 se vzpostavijo tudi evropska spletna mesta za primerjavo provizij, ki jih ponudniki plačilnih storitev v različnih državah članicah zaračunajo za storitve, povezane s plačilnimi računi.
	Evropska komisija do takrat vzpostavi javno evropsko spletno mesto za primerjavo, s katero upravlja Evropski bančni organ.
	Do tega datuma Evropska komisija z delegiranimi akti in v skladu s členom 24 vzpostavi tudi prostovoljno akreditacijsko shemo za zasebna evropska spletna mesta za primerjavo. Za pridobitev akreditacije evropska spletna mesta za primerjavo, ki jih upravljajo zasebni upravljavci, izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 2. Evropska komisija ima pravico zavrniti ali odvzeti akreditacijo zasebnim upravljavcem, kadar ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 2.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Evropska komisija vzpostavi in redno posodablja enotni portal s povezavami do akreditiranih spletnih mest za primerjavo po državah članicah in na evropski ravni.
	Ta portal potrošnikom nudi tudi slovar standardizirane terminologije v Uniji, sprejete v skladu členom 3, in smernice za čezmejno zamenjavo plačilnih računov.
	Na portalu je objavljen in lahko dostopen seznam kontaktov različnih nacionalnih pristojnih organov iz člena 20.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da se morebitne provizije, ki jih prenosni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, določijo v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES.	3. Države članice zagotovijo, da za zaprtje plačilnega računa pri njem prenosni ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne zaračuna provizije.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da so morebitne provizije, ki jih prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za katero koli storitev iz člena 10, razen storitev iz odstavkov 1 do 3, primerne in v skladu z dejanskimi stroški zadevnega ponudnika plačilnih storitev.	4. Države članice zagotovijo, da prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne zaračuna provizije za nobeno storitev iz člena 10.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev.	1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev. Dokazno breme nosi ponudnik plačilnih storitev, ki dokaže, da so bili pogoji iz člena 10 izpolnjeni.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) kadar potrošnik že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njihovem ozemlju, kar mu omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 17(1);	a) kadar potrošnik že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njihovem ozemlju;
Obrazložitev
Ponudniki plačilnih storitev ne morejo ugotoviti, ali imajo potrošniki pri drugih ponudnikih plačilnih storitev odprt plačilni račun, v povezavi s katerim se lahko izvajajo osnovne plačilne storitve, ne da bi druga zadevna banka razkrila poslovne ali bančne skrivnosti.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organi iz odstavka 1 imajo vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge.	2. Organi iz odstavka 1 imajo vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge. Ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic, da bi zagotovili pravilno in polno uporabo ukrepov iz te direktive.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku 2 mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za 2 meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku 3 mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za 2 meseca.
Obrazložitev
Rok za nasprotovanje je treba podaljšati, da bi lahko Parlament in Svet delegirani akt podrobno preučila in odločila, ali je primerno in pravilno, da je sprejet v tej obliki.

POSTOPEK

Naslov	Plačilni računi
Referenčni dokumenti	COM(2013)0266 – C7-0125/2013 – 2013/0139(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 23.5.2013
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.5.2013
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov) 29.5.2013
Obravnava v odboru	9.7.2013
Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eva Lichtenberger, Angelika Niebler, József Szájer, Axel Voss
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Olle Schmidt

POSTOPEK

Naslov	Plačilni računi
Referenčni dokumenti	COM(2013)0266 – C7-0125/2013 – 2013/0139(COD)
Datum predložitve EP	8.5.2013
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 23.5.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 23.5.2013	JURI 23.5.2013
Pridruženi odbori        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 10.10.2013
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Jürgen Klute 21.5.2013
Obravnava v odboru	9.7.2013	24.9.2013
Datum sprejetja	18.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Elena Băsescu, Sharon Bowles, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Marlene Mizzi, Sławomir Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Fabrizio Bertot, David Casa, Norbert Glante, Robert Goebbels, Olle Ludvigsson, Rui Tavares
Datum predložitve	19.11.2013