POROČILO o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 ter politiki Evropske unije na tem področju

29.11.2013 - (2013/2152(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Eduard Kukan

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 ter politiki Evropske unije na tem področju

(2013/2152(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pomembnih pogodb in dokumentov ZN o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000 (A/Res/55/2) in ustreznih resolucij Generalne skupščine Združenih narodov,

–   ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–   ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012, ki ga je Svet sprejel 6. junija 2013,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o Letnem poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 in politiki Evropske unije na tem področju[1]

–   ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o pregledu strategije EU o človekovih pravicah[2],

–   ob upoštevanju sklepa Sveta 2012/440/SZVP z dne 25. julija 2012 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice[3],

–   ob upoštevanju svojih priporočil z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice[4],

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“,

–   ob upoštevanju svojih priporočil visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013[5],

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu[6],

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja in priporočila Parlamenta Svetu z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju smernic EU za dialoge o človekovih pravicah, ki jih je Svet sprejel 13. decembra 2001 in so bile pregledane 19. januarja 2009,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah[7],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice[8],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav[9],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike[10],

–   ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. marca 2013 z naslovom „Evropska sosedska politika: na poti k močnejšemu partnerstvu” (JOIN(2013)4) in z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu – pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303),

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta za obdobje 2011–2013 o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in predloga Komisije za novo finančno uredbo za EIDHR 2014–2020 (COM(2011)0844),

–   ob upoštevanju svojih priporočil Svetu z dne 29. marca 2012 o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo[11],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic[12],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji[13],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU[14],

–   ob upoštevanju resolucije 67/176 generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. decembra 2010 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1325(2000), 1820 (2008), 1888 (2009), 1889 (2009), 1960 (2010) in 2106 (2013) o ženskah, miru in varnosti,

–   ob upoštevanju poročila o kazalnikih EU za celovit pristop k izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti na ravni EU, ki ga je Svet EU sprejel 13. maja 2011,

–   ob upoštevanju resolucij ZN o otrokovih pravicah, zlasti zadnje resolucije z dne 4. aprila 2012 (66/141),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[15],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[16],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[17],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0418/2013),

A. ker tranzicija, med drugim ljudske vstaje, konfliktne in pokonfliktne razmere, pa tudi tranzicijski procesi v avtoritarnih državah, ki so obtičali na mrtvi točki, povzroča vse večje izzive za politike EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji v svetu; ker letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 priča o tem, da bi morala EU še naprej razvijati prilagodljive politične odzive; ker temeljne politične izbire EU izhajajo iz vztrajnosti in politične volje, da bo ostala zvesta svojim temeljnim vrednotam v težavnih časih, ko so pritiski zaradi drugih političnih ciljev in interesov veliki;

B.  ker so pravica, pravna država, preglednost in odgovornost, boj proti nekaznovanosti, poštena sojenja in neodvisno sodstvo nepogrešljivi elementi varstva človekovih pravic;

C. ker je člen 21 Pogodbe o Evropski uniji še utrdil zavezo EU, da bo na mednarodnem prizorišču ravnala v skladu z načeli demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter da bo spoštovala načela Ustanovne listine Združenih narodov, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnega prava;

D. ker københavnska politična merila, ki zahtevajo stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ter spoštovanja in varstva manjšin, ostajajo temeljna sestavina širitvenega procesa;

E.  ker so vstaje v arabskem svetu Evropsko unijo spodbudile, da je priznala neuspeh dotedanjih politik in se v pregledu sosedske politike zavezala pristopu „več za več“, da bo „prilagodila stopnje podpore partnericam glede na njihov napredek pri političnih reformah in vzpostavljanju resnične demokracije“, vključno s svobodnimi in poštenimi volitvami, svobodo združevanja, izražanja in zbiranja, svobodo tiska in medijev in pravno državo, ki jo zagotavlja neodvisno sodstvo, ter svobodo misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja;

F.  ker je Svet v svojih sklepih o programu Evropske komisije za spremembe razvojne politike EU, sprejetih maja 2012, izrecno navedel, da bo „podpora partnerjem prilagojena njihovemu razvojnemu položaju ter zavezam in napredku na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja“; ker je v zadnjem skupnem stališču EU glede foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči zapisano, da se bo treba pri razvojnem sodelovanju sistematično sklicevati na „demokratično lastništvo“, kar pomeni, da bodo partnerske države odgovorne za spodbujanje ugodnih razmer za civilno družbo in za krepitev vloge parlamentov, lokalnih organov, nacionalnih revizijskih organov in svobodnih medijev;

G. ker je Svet junija 2012 sprejel strateški okvir in akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo, v katerem je institucijam EU naložil, da morajo uresničiti več konkretnih političnih ciljev; ker je Svet julija 2012 oblikoval svoje stališče in imenoval prvega tematskega posebnega predstavnika EU za človekove pravice; ker je treba postopek za sprejetje novega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki naj bi začel veljati januarja 2015, ko sedanji akcijski načrt poteče, začeti spomladi 2014;

H. ker je bila oktobra 2012 ustanovljena Evropska ustanova za demokracijo, katere glavna naloga je dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev aktivistom in organizacijam, ki se borijo za demokratično tranzicijo v evropski soseščini in drugod po svetu;

I.   ker so bila ob ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje dana zagotovila, da bo podpora človekovim pravicam in demokraciji rdeča nit te nove diplomatske službe EU; ker mreža delegacij EU po svetu podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ponuja dodatne zmogljivosti za izvajanje politike EU na področju človekovih pravic;

J.   ker je Parlament v resolucijah o prejšnjem letnem poročilu in o pregledu strategije EU na področju človekovih pravic (sprejetih decembra 2012) poudaril, da bo moral izvesti reformo lastne prakse, da bi vprašanje človekovih pravic vključil v svoje dejavnosti, in spremljati svoje nujne resolucije o kršitvah demokracije, človekovih pravic in pravne države;

K. ker je raziskava javnega mnenja Eurobarometer, ki je bila za Evropski parlament opravljena v 27 državah članicah EU novembra in decembra 2012, ponovno pokazala, da varstvo človekovih pravic ostaja najpomembnejša vrednota v očeh Evropejcev; je verodostojno uresničevanje omenjenih zavez EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji pri zunanjem delovanju ključnega pomena za verodostojnost zunanje politike EU nasploh;

L.  ker je Evropska unija decembra 2012 prejela Nobelovo nagrado za prispevek k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi;

Splošne ugotovitve

1.  meni, da so človekove pravice v središču odnosov EU z vsemi državami nečlanicami, tudi s strateškimi partnericami; poudarja, da je treba pri izvajanju politike EU na področju človekovih pravic dosledno spoštovati obveznosti iz Pogodbe, zagotoviti usklajenost notranje in zunanje politike ter se izogibati dvojnim merilom v slednji; zato poziva k sprejetju sklepov Sveta za zunanje zadeve EU o človekovih pravicah in strateških partnerjih, ki bi vzpostavili enoten najnižji prag v zvezi z vprašanji človekovih pravic, ki jih morajo države članice in uradniki EU obravnavati v pogovorih s svojimi strateškimi sogovorniki;

2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spoštujejo te zaveze ter človekove pravice in demokracijo vključijo v odnose EU s partnerji, tudi na najvišji politični ravni, pri tem pa uporabijo vse ustrezne zunanjepolitične instrumente;

3.   priznava, da ima civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poskrbi za tesno sodelovanje in partnerstvo s civilno družbo, vključno z zagovorniki človekovih pravic; meni, da bi morala EU z vsemi močmi podpreti zagovornike svobode, demokracije in človekovih pravic po vsem svetu;

4.  priznava, da bi morale institucije EU in države članice v primerih kršitev človekovih pravic po vsem svetu nastopiti odločno in skladno; meni, da bi EU v primerih stalnih kršitev človekovih pravic morala spregovoriti enotno in zagotoviti, da bi njeno sporočilo slišali tako vlade, ki dopuščajo kršitve, kot njihovi narodi; poziva Svet za zunanje zadeve, naj pripravi letno javno razpravo o človekovih pravicah;

5.   opozarja na svojo odločenost, da želi tesno sodelovati in svetovati pri izvajanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo;

Letno poročilo EU za leto 2012

6.  pozdravlja sprejetje letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu v letu 2012; pričakuje stalno zavezanost podpredsednice/visoke predstavnice in redna poročila Evropskemu parlamentu; poziva k dejavni in konstruktivni razpravi med institucijami EU pri pripravi prihodnjih poročil, kar bo povečalo prepoznavnost dejavnosti EU na tem področju;

7.  meni, da bi moralo letno poročilo postati bistveno orodje za obveščanje in razpravo o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije; zato pozdravlja zavezo visoke predstavnice/podpredsednice in Evropske službe za zunanje delovanje, da bosta letna poročila EU uporabili za poročanje o izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo;

8.  je seznanjen z omembo ukrepov posebnega predstavnika EU za človekove pravice v letnem poročilu in spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vanj vključita bolj poglobljene analize, zlasti ko gre za vlogo posebnega predstavnika pri izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta, da bi tako ponudili ustrezen opis njegove vloge in dela;

9.  priznava prizadevanja, da bi v poročilih o državah, ki ponujajo bogate informacije o delu institucij EU po svetu, navedli tudi različne ukrepe EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji; obžaluje pa, da poročila o državah še vedno niso dovolj sistematična, jasna in skladna, da bi omogočila podrobnejšo analizo vpliva in učinkovitosti ukrepov EU;

10. ponavlja svoje stališče, da bi morali poročila o državah še poglobiti in da bi morala ta odražati izvajanje državnih strategij za človekove pravice, zaradi česar je treba uporabiti posebna merila uspešnosti na osnovi sklopa kazalnikov za ocenjevanje tako pozitivnih kot negativnih trendov, ovrednotiti učinkovitost ukrepov EU ter navesti razloge za prilagoditev ravni podpore EU glede na napredek na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega javnega upravljanja;

11. pozdravlja prizadevanja, da bi v letno poročilo vključili tudi dejavnosti Evropskega parlamenta, poziva k uporabi dosežkov in potenciala Parlamenta, vključno s številnimi študijami in analizami, ki jih je opravil, in odločno spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poročata, kateri ukrepi EU so bili sprejeti v odgovor na resolucije Parlamenta, vključno z nujnimi resolucijami o kršitvah človekovih pravic; poziva k stalnemu pretoku informacij in sodelovanju med Parlamentom in posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, zlasti v izrednih razmerah;

12. pozdravlja letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012, saj odraža prizadevanja EU za spodbujanje vključevanja človekovih pravic, enakosti spolov, demokracije in dobrega upravljanja v razvojne politike in instrumente;

Politični okvir EU

Strateški okvir in akcijski načrt

13. znova izraža pohvalo za strateški okvir in akcijski načrt EU na področju človekovih pravic in demokracije, saj je pomemben mejnik pri povezovanju in vključevanju človekovih pravic v vse zunanje politike EU; opozarja na pomen splošnega soglasja in okrepljenega usklajevanja politike EU o človekovih pravicah med institucijami EU in državami članicami; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi prizadevanja za povečanje občutka odgovornosti za ta akcijski načrt med državami članicami; poziva, naj se v letno poročilo vključi oddelek o izvajanju akcijskega načrta v državah članicah;

14. poudarja, da je učinkovito in verodostojno uresničevanje obveznosti, opredeljenih tako v strateškem okviru kot v akcijskem načrtu, bistvenega pomena; opozarja, da verodostojnost zahteva ustrezno financiranje namenskih politik o človekovih pravicah in dosledno obravnavanje tega vprašanja na visoki politični ravni, na primer na srečanjih ministrov in vrhovnih srečanjih z državami nečlanicami, vključno s strateškimi partnericami;

15. obžaluje, da so gospodarske, socialne in kulturne pravice v politiki EU o človekovih pravicah še vedno v veliki meri zapostavljene, kar je v nasprotju z izraženo zavezo EU o nedeljivosti in soodvisnosti pravic, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja v tej smeri, vključno s področjem delavskih in socialnih pravic;

16. ugotavlja, da bo obstoječi akcijski načrt zaključen ob koncu leta 2014; pričakuje, da bosta visoka predstavnica/podpredsednica in Evropska služba za zunanje delovanje še pravočasno sodelovali pri pregledu in posvetovanju z državami članicami, Komisijo, Parlamentom in civilno družbo, kar bo vodilo do sprejetja novega akcijskega načrta, ki bo začel veljati januarja 2015;

Posebni predstavnik EU za človekove pravice

17. se zaveda pomembnosti poslanstva prvega posebnega predstavnika EU za človekove pravice; spodbuja posebnega predstavnika EU, naj prispeva k prepoznavnosti, vključevanju, skladnosti, doslednosti in učinkovitosti politike EU o človekovih pravicah, zlasti pravicah žensk, ter pri izvajanju svojega mandata vzpostavi pravo ravnovesje med tiho in javno diplomacijo; ponovno priporoča, naj posebni predstavnik EU Parlamentu predloži redno poročilo o svojih aktivnostih in pojasnilo o svojih tematskih in geografskih prednostnih nalogah ter zagotovi, da se upoštevajo pomisleki Parlamenta;

18. čestita posebnemu predstavniku EU za odprt dialog s Parlamentom in civilno družbo, saj tako oblikuje pomembno prakso, ki bi jo bilo treba nadaljevati in utrditi, da se zagotovi ustrezna preglednost in odgovornost; pozdravlja sodelovanje posebnega predstavnika EU z regionalnimi organi in v večstranskih forumih ter ga spodbuja, naj še bolj razširi tovrstne dejavnosti;

19. pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo sodelovanje s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice vključeno v mandat geografskega posebnega predstavnika EU za Sahel, ter poziva Svet in visoko predstavnico/podpredsednico, naj tej praksi sledita tudi pri mandatih prihodnjih geografskih posebnih predstavnikov EU;

Smernice EU o človekovih pravicah

20. pozdravlja sprejetje smernic EU o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; kljub temu opominja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spoštuje dobro medinstitucionalno prakso in pravočasno sodeluje z ustreznimi političnimi organi v Parlamentu pri razvijanju novih strateških orodij, kot so smernice, ali pri pregledih obstoječih; opozarja na priporočilo Parlamenta Svetu o smernicah EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, v katerem je Parlament predlagal ambiciozen sklop instrumentov in podal predloge za praktično izvajanje smernic, da bi dosegli občuten napredek pri varovanju in spodbujanju te temeljne in splošne svoboščine; pozdravlja prakso pregleda in revizije starejših smernic, ki sta jo uvedla Evropska služba za zunanje delovanje in Svet; službo poziva, naj uvede strožji postopek pregleda, ki bo vključeval temeljito posvetovanje z deležniki, kar bo omogočilo prilagoditev spreminjajočim se okoliščinam;

21. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj posebno pozornost namenita ustreznemu uresničevanju načrtov za smernice; priporoča nadaljnje usposabljanje in ozaveščanje uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje in delegacij EU, pa tudi diplomatov držav članic; je še posebej zaskrbljen zaradi izvajanja smernic o mednarodnem humanitarnem pravu ter smernic o mučenju in drugem krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju;

Dialog o človekovih pravicah z državami nečlanicami

22. je seznanjen z nenehnimi težavami pri doseganju konkretnega napredka v številnih dialogih in posvetih EU o človekovih pravicah; spodbuja EU, naj poišče nove načine za plodnejši dialog s problematičnimi državami; poudarja, da je treba v teh dialogih voditi odločno, velikopotezno in pregledno politiko človekovih pravic; zato poziva EU, naj sprejme jasne politične zaključke, kadar dialog o človekovih pravicah ni konstruktiven, in v takih primerih ali v primerih stalnih kršitev človekovih pravic večjo pozornost nameni političnemu dialogu, demaršam in javni diplomaciji; svari tudi pred tem, da bi razprave o človekovih pravicah ločili od dialoga na visoki politični ravni;

23. verjame, da bi morali dialogi in posveti o človekovih pravicah krepiti in podpirati civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, sindikate, novinarje, pravnike in poslance, ki odločno nastopajo proti kršitvam v svojih državah in zahtevajo spoštovanje svojih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bodo dialogi in posveti o človekovih pravicah ambiciozni, spremljajo pa naj jih jasna javna merila, na podlagi katerih bo mogoče objektivno meriti njihovo uspešnost;

24. opozarja, da korupcija v javnem in zasebnem sektorju ohranja in poglablja neenakosti ter diskriminacijo, ko gre za enako uživanje državljanskih, političnih, gospodarskih ali socialnih in kulturnih pravic, in poudarja, da so korupcija in kršitve človekovih pravic dokazano povezane z zlorabo moči, pomanjkanjem odgovornosti in različnimi oblikami diskriminacije; poziva k najvišji ravni odgovornosti in preglednosti zunanje pomoči in javnih proračunov, ko gre za proračun EU in zunanjo pomoč;

Državne strategije in kontaktne točke za človekove pravice

25. je seznanjen s prizadevanji Evropske službe za zunanje delovanje, da bi dokončala prvi cikel državnih strategij EU za človekove pravice; znova izraža podporo zamisli, da se odgovornost za državne strategije podeli delegacijam EU in veleposlaništvom držav članic na terenu, sedeži pa naj bi skrbeli za nadzor kakovosti; obžaluje pa pomanjkanje preglednosti v zvezi z vsebino državnih strategij; ponovno poziva k javnemu razkritju vsaj ključnih prednostnih nalog v vsaki državni strategiji in da ima Parlament dostop do teh strategij, da bi se omogočila primerna raven nadzora; spodbuja EU, naj pripravi javno oceno izkušenj, pridobljenih med prvim ciklom državnih strategij EU za človekove pravice, in prepozna dobre prakse za naslednji cikel;

26. pozdravlja dejstvo, da je mreža kontaktnih točk za človekove pravice v delegacijah EU skoraj dokončno vzpostavljena; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita načrt za takšno uporabo te mreže, da bo njen potencial v celoti izkoriščen; poziva delegacije EU, naj objavijo kontaktne podatke vseh kontaktnih točk za človekove pravice in uradnikov za zvezo EU za zagovornike človekovih pravic;

Človekove pravice na področju trgovinske politike EU

27. podpira prakso, da se v mednarodne sporazume EU s tretjimi državami vključujejo pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah, o katerih se ni mogoče pogajati, in meni, da bi bilo treba določbe o človekovih pravicah tudi sistematično vključiti v trgovinske sporazume; poziva k učinkovitemu spremljanju njihove uporabe in obveščanju pristojnega odbora Parlamentu o njihovi oceni in predlaganem odzivu;

28. poudarja, da Evropski parlament v primeru hudih kršitev človekovih pravic ne bi smel privoliti v sklenitev mednarodnih sporazumov;

29. opozarja, da bo revidirana shema GSP začela veljati 1. januarja 2014; pozdravlja nadaljevanje sheme GSP+, v skladu s katero lahko države, ki so ratificirale in izvajajo 27 bistvenih konvencij o človekovih pravicah, delu in okolju, izkoristijo dodatne preferencialne tarife; opozarja na možnost, da se preferenciali GSP, GSP+ in „Vse razen orožja“ (EBA) odvzamejo v primeru hujše kršitve človekovih pravic; poziva Komisijo, naj objavi ocene upravičenosti do preferencialov GSP+, da bo prispevala k preglednosti in odgovornosti;

30. poleg tega poziva EU, naj opredeli in sprejme posebne politične smernice za učinkovito vključevanje človekovih pravic v svoje trgovinske in naložbene sporazume, da bo dosegla metodološko doslednost in strogost pri ocenah učinka na področju človekovih pravic;

Človekove pravice na področju razvojne politike EU

31. poudarja, da je partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana pozvalo mednarodno skupnost, naj na področju mednarodnega sodelovanja privzame na človekovih pravicah temelječ pristop, da bi tako povečala učinkovitost razvojnih prizadevanj;

32. poziva Komisijo, naj opravi obsežne ocene učinka projektov razvojnega sodelovanja EU, ki naj vključujejo oceno njihovega učinka na položaj človekovih pravic, s čimer bi zagotovili, da prizadevanja EU za razvoj ne bodo prispevala k dodatni marginalizaciji diskriminiranih skupin in da bodo sredstva EU pošteno razdeljena med različne regije v državi, odvisno od potreb in ravni razvoja;

33. ponovno poudarja, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje pri načrtovanju programov v prihodnosti poskrbeti za pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah;

34. meni, da imajo nacionalni parlamenti in organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri učinkovitem izvajanju določb o človekovih pravicah, in poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezne pogoje za njihovo udeležbo pri odločanju, s čimer bi spodbudili dejansko odgovornost za politične odločitve na področju razvojne strategije;

Politika Evropske unije za tranzicijske procese

35. je seznanjen s prepričljivimi dokazi iz zadnjih let, ki kažejo, kako pomembno je, da zunanja politika EU ustrezno obravnava dinamične procese tranzicije v državah nečlanicah; spodbuja EU, naj se še naprej uči iz izkušenj, tako dobrih kot slabih, da ne bi ponovila nekaterih političnih napak in da bi opredelila dobre prakse za vplivanje na procese demokratizacije in njihovo utrditev; priznava, da mora biti politika v različnih situacijah prilagodljiva, in spodbuja razvoj političnih orodij, ki bi jih lahko uporabili v različnih tranzicijskih scenarijih, da bi podporne ukrepe za človekove pravice in demokracijo na prožen in verodostojen način vključili v pristop EU;

36. poudarja, da je treba politično tranzicijo in demokratizacijo povezati s spoštovanjem človekovih pravic, spodbujanjem pravice, preglednosti, odgovornosti, sprave, pravne države in vzpostavitvijo demokratičnih institucij, ob doslednem upoštevanju enakosti spolov in sodnega sistema za obravnavanje mladoletnikov; poudarja, da je treba popraviti krivice zaradi kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešili prejšnji režimi; poudarja, da mora EU vedno zagovarjati pristop k tranzicijski pravosodni ureditvi, ki bo upošteval okoliščine, ob tem pa strogo podpirati načelo odgovornosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

37. poudarja, da bi morala EU odločno podpreti države, ki so odstranile avtoritarne režime in so v procesu demokratične tranzicije, s podporo civilni družbi kot ključnemu akterju zagovorništva pravne države, odgovornosti in preglednosti ter spodbujanja socialnih gibanj za politične spremembe in udeležbo; opozarja, da se policija, vojska in sodstvo pogosto uporabljajo kot mehanizmi za sistematične kršitve človekovih pravic; zato poudarja, da je treba pri institucionalni reformi teh organov poskrbeti za večjo odgovornost in preglednost tranzicijskih procesov;

38. meni, da so finančni instrumenti zunanje politike EU pomembno orodje za spodbujanje in zastopanje vrednot EU v tujini; v zvezi s tem pozdravlja zavezo, da bodo človekove pravice, demokracija in pravna država v središču zunanjega delovanja EU; zahteva večjo skladnost in učinkovitost različnih tematskih in geografskih instrumentov, da bo mogoče uresničiti ta strateški cilj;

39. odločno spodbuja EU, naj podpre aktivno in neodvisno civilno družbo po vsem svetu, tako politično kot finančno, na primer z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); meni, da bi odpiranje evropskih programov izmenjave študentov mladim iz držav, ki niso članice EU, in oblikovanje programov usposabljanja za mlade strokovnjake spodbudilo dejavno sodelovanje mladih pri gradnji demokracije ter okrepilo civilno družbo; obžaluje, da se zdi, da je akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo spregledal svobodo zbiranja kot temeljni pogoj za demokratičen razvoj in kot posebno občutljivo vprašanje v tranzicijskih državah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pripravijo smernice o svobodi zbiranja;

40. pozdravlja vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo, in jo poziva, naj s prožnim, potrebam prilagojenim financiranjem podpre tiste, ki se borijo za demokratične spremembe; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo Evropski ustanovi za demokracijo; opozarja na ključni pomen izogibanja prekrivanju med pooblastili in dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo ter pooblastili in dejavnostmi zunanjih instrumentov EU, zlasti tistih na področju človekovih pravic in demokracije;

Politika širitve, demokratizacija in človekove pravice

41. opozarja na zgodovinski pomen širitvenega procesa kot sredstva za podporo demokratizaciji in krepitev varstva človekovih pravic;

42. pozdravlja odločitev Komisije, da pravno državo postavi v središče širitvenega procesa; poziva EU, naj širitveni proces pozorno spremlja in zahteva strogo izvajanje bistvenih določb o človekovih pravicah, na primer o aktivnem varstvu pravic pripadnikov narodnih manjšin, da zagotovi enako obravnavanje teh manjšin v zvezi z izobraževanjem, zdravstvenim varstvom ter socialnimi in drugimi javnimi storitvami, vzpostavi pravno državo, skupaj z odločnimi ukrepi za boj proti vsem oblikam korupcije, učinkovit dostop do pravnega varstva in zagotavljanje temeljnih svoboščin ter celovito in učinkovito enakost med pripadniki nacionalnih manjšin in pripadniki nacionalne večine na vseh področjih socialnega, gospodarskega, političnega in kulturnega življenja;

43. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je spoštovanje pravic manjšin eden ključnih izzivov, ki jih je Komisija opredelila v strategiji širitve za obdobje 2012–2013; spodbuja države članice ter tudi države kandidatke in potencialne države kandidatke, naj začnejo široko javno razpravo o sprejemanju manjšin in njihovem vključevanju v sistem izobraževanja, prizadevanju civilne družbe, izboljšanju življenjskih pogojev in ozaveščanju javnosti nasploh; obžaluje, da so romske skupnosti na zahodnem Balkanu v posebej slabem položaju, kar ima negativen učinek na partnerske procese; poziva zadevne države, naj izvajajo učinkovite ukrepe za obravnavanje težav, kot so diskriminacija in segregacija ter dostop do stanovanj in zdravstvenega varstva; obsoja netenje sovraštva in predsodkov na splošno ter negativna dejanja in diskriminacijo na podlagi spola ali spolne usmerjenosti oziroma v odnosu do ranljivih skupin in invalidov; poudarja, da gre za težavo, ki je pogosta v številnih državah, ki se pripravljajo na pristop, kakor tudi v večini držav članic;

44. ugotavlja, da se je svoboda medijev v državah, ki so del širitvenega procesa, v splošnem povečala; vseeno obžaluje, da so ukrepi za svobodo izražanja v nekaterih državah, ki se pripravljajo na pristop, pomanjkljivi, kar pogosto vodi do samocenzure, političnega vmešavanja, gospodarskih pritiskov, nadlegovanja in uporabe nasilja nad novinarji; je zato resno zaskrbljen zaradi vse pogostejših kršitev svobode izražanja in svobode tiska v Turčiji;

Tranzicijski izzivi v sosedski politiki

45. se zaveda izzivov, povezanih z demokratično tranzicijo v južni in vzhodni soseščini; ugotavlja tudi, da so razhajanja pri demokratičnih reformah v sosedstvu EU vse večja; ponovno poudarja pomen civilne družbe in organizacij za človekove pravice v procesu demokratične tranzicije; zato poziva k razlikovanju med južnimi in vzhodnimi razsežnostmi sosedske politike za učinkovitejše obravnavanje specifičnih značilnosti in potreb vsakega geografskega območja;

46. pozdravlja napredek v pogajanjih med EU in nekaterimi sosednjimi državami v zvezi s pridružitvenimi sporazumi, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine; pričakuje, da bo vrh v Vilni meseca novembra ključni trenutek za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in državami vzhodnega partnerstva;

47. je seznanjen z novim pristopom EU za okrepitev partnerstva med EU ter državami in družbami v njeni soseščini, ki temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije, socialne pravice in pravne države; obžaluje politike Evropske unije in njenih držav članic, ki želijo nekatere tretje države, vključene v evropsko sosedsko politiko, spremeniti v policiste politike EU na področju azila in priseljevanja, in sicer najpogosteje na račun najosnovnejših pravic ljudi, ki poskušajo z vsemi sredstvi priti v Evropo; obžaluje dejstvo, da so te države do pomoči pogosto upravičene pod pogojem, da podpišejo sporazum o ponovnem sprejetju svojih državljanov ali tistih, ki so bivali v tej državi, preden so prišli na ozemlje EU; izraža zaskrbljenost, da to vodi h kršitvam pravice do azila in zlorabam mednarodnega prava, zlasti pa h kršitvam obveznosti na področju reševanja na morju; poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita učinkovito in pregledno izvajanje tega pristopa, ob ustreznem upoštevanju poročil Parlamenta;

48. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so demokratični procesi v večini sosednjih držav v občutljivi fazi ter da se je stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin poslabšalo; poudarja, da so dobro upravljanje, preglednost, svoboda združevanja, izražanja, misli, vesti, veroizpovedi in zbiranja, svoboda tiska in medijev, pravna država in neodvisnost sodstva bistvenega pomena za demokratično tranzicijo; ponavlja pomen zagovarjanja in spodbujanja enakosti spolov in pravic žensk kakor tudi socialnega razvoja in zmanjševanja neenakosti; priznava, da ima civilna družba ključno vlogo pri pridobivanju javne podpore za demokratične reforme v sosednjih državah;

49. obžaluje dejstvo, da se organizacije civilne družbe v nekaterih državah še vedno soočajo z velikimi ovirami za prosto gibanje, tožbami proti voditeljem nevladnih organizacij in zagovornikom človekovih pravic, zapletenimi upravnimi postopki, pretirano uporabo zakonov o kazenski razžalitvi zoper nevladnim organizacijam ali popolno prepovedjo delovanja, omejevalnimi pravili za nadzor financiranja iz tujine oziroma predhodnimi dovoljenji za finančno podporo; s tem v zvezi poudarja pomen Evropske ustanove za demokracijo kot prožnega in nevsiljivega sredstva za podpiranje prodemokratičnega potenciala družb v državah pred ali med procesom demokratične preobrazbe;

50. obžaluje pomanjkanje napredka pri doseganju trajne politične rešitve v zvezi z „zamrznjenimi spori“; poudarja, da bi moral politični dialog v celoti upoštevati in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost in mednarodno priznane meje zadevnih držav; poziva EU, naj se v tem pogledu dejavneje angažira;

51. poudarja pomen nacionalnih institucij za človekove pravice v strukturi človekovih pravic na nacionalni ravni, vključno v zvezi s spremljanjem človekovih pravic in ozaveščanjem ter zagotavljanjem poprave krivic ob kršitvah; poziva ESZD in Komisijo, naj razvijeta politiko za podporo nacionalnim institucijam za človekove pravice ter kot prednostno nalogo zunanje pomoči podpirata ustanavljanje in krepitev nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli, zlasti v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva;

52. je še vedno zaskrbljen zaradi pomanjkanja demokracije, pravne države, temeljnih svoboščin in spoštovanja človekovih pravic v Belorusiji;

53. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v nekaterih državah vzhodne soseščine pravosodje uporablja selektivno; opozarja, da je EU večkrat pozvala k izpustitvi političnih zapornikov, kot je Julija Timošenko v Ukrajini; znova poudarja, da bi morali biti politična in kazenska odgovornost v državah, ki so zavezane demokratičnim vrednotam, strogo ločeni;

54. podpira vse ukrepe, ki vodijo k političnemu dialogu, saj je ta bistvenega pomena za tranzicijski napredek v Egiptu; je resno zaskrbljen zaradi nedavnih kriz in politične polarizacije v državi, vključno z uličnimi boji med vojsko in podporniki Muslimanske bratovščine, terorizmom in nasilnimi spopadi na Sinaju; obsoja skrajno nasilje proti manjšinam, vključno proti koptskim krščanskim skupnostim; izraža solidarnost z Egipčani, ki se borijo za demokracijo, in pozdravlja prizadevanja Evropske unije in visoke predstavnice/podpredsednice pri iskanju rešitve za izhod iz krize ter ponovno opozarja na nujno potrebo po konstruktivnem in vključujočem političnem dialogu za določitev jasnega načrta za tranzicijo v resnično in trajno demokracijo; poziva vse politične voditelje v državi, naj poiščejo izhod iz nevarne slepe ulice in se dogovorijo o izvajanju konkretnih ukrepov za krepitev zaupanja, da bi preprečili novo prelivanje krvi in polarizacijo v državi; poziva k hitri vrnitvi k demokratičnemu procesu, vključno s pripravo svobodnih in poštenih predsedniških in parlamentarnih volitev v vseobsegajočem procesu; poziva egiptovske oblasti, naj pospešijo delo na vključujoči ustavi z enakimi pravicami za vse;

55. poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja z ženskami, ki se udeležijo protestov, in z aktivisti za pravice žensk, ter k resnim in nepristranskim preiskavam vseh takih primerov ter polni odgovornosti pristojnih oseb;

56. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi kritičnih razmer v Siriji; najmočneje obžaluje uporabo kemičnega orožja ter pretirano uporabo sile in nasilje nad civilnim prebivalstvom in manjšinami v državi, ki jih ni mogoče upravičiti v nobenih okoliščinah, ter je zgrožen zaradi hudih zlorab države, pri katerih bi lahko šlo za zločine proti človeštvu; ponavlja močno podporo pozivu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, naj Varnostni svet Združenih narodov posreduje poročila o razmerah v Siriji Mednarodnemu kazenskemu sodišču za uradno preiskavo; poziva vse oborožene skupine, naj nemudoma končajo nasilje v državi; izraža resno zaskrbljenost zaradi potekajoče humanitarne krize v Siriji, vključno zaradi razmer beguncev, in posledic, ki jih ima za sosednje države in stabilnost v regiji; ponovno poudarja, da mora biti humanitarna pomoč ljudem v Siriji in sosednjih državah, ki potrebujejo osnovna živila in storitve, nujna prednostna naloga za mednarodno skupnost in Evropsko unijo; je prepričan, da je ključ za rešitev spora v političnih mehanizmih in diplomatskih procesih; poudarja pomen doslednega izvajanje Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju; pozdravlja nedavno resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in predlog generalnega sekretarja ZN, da bi morala druga ženevska konferenca potekati decembra 2013; obsoja preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin na Bližnjem vzhodu;

Prehodno pravosodje in izziv vzpostavljanja miru po koncu konfliktov

57. meni, da je odgovornost za kršitve v preteklosti sestavni del procesa doseganja trajne sprave; poziva EU in njene države članice, naj podprejo sistematično sodelovanje žensk pri procesih vzpostavljanja miru ter pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev, tudi pri demokratični tranziciji in reševanju sporov, ter poudarja bistven pomen tega; poziva, naj se vojni zločinci privedejo pred Mednarodno kazensko sodišče, in poziva države članice, naj v tem okviru okrepijo svoje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem; pozdravlja namero ESZD, da bo oblikovala posebno politiko za prehodno pravosodje in tako pomagala družbam pri obravnavi preteklih zlorab in boju proti nekaznovanosti, ter spodbuja pravočasno oblikovanje takšne politike; poudarja, da je treba prehodno pravosodje obravnavati v skladu s podporo, ki jo EU namenja mednarodnemu kazenskemu pravosodju nasploh, še posebej pa Mednarodnemu kazenskemu sodišču; zlasti opozarja, da so lahko pri tem za zgled izkušnje EU na zahodnem Balkanu; poziva EU, naj dejavno podpre nov mandat

posebnega poročevalca ZN za resnico, pravico, povrnitev škode in jamstva za

neponovitev;

58. poudarja, da bi moral biti osrednji element pristopa EU k prehodnemu pravosodju podpora institucionalni reformi sodstva, da se izboljša delovanje pravne države v skladu z mednarodnimi standardi; poudarja, da je treba storilce, ki so kazniva dejanja zagrešili pred časom, privesti pred nacionalna ali mednarodna sodišča; poudarja, da je javni dialog zelo pomemben pri soočanju s preteklostjo ter za ustrezno svetovanje žrtvam in programe za popravo krivic, vključno z odškodninami; meni, da je preverjanje preteklosti zaposlenih v tranzicijskih institucijah preskus verodostojnosti prehodnega pravosodja;

59. ugotavlja, da oblikovanje doslednih tranzicijskih politik v pokonfliktnih razmerah ni preprosta naloga; zato poudarja, da je treba v oboroženih spopadih poskrbeti za strožje spoštovanje mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava ter njihovo spremljanje, in spodbuja ESZD, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za spodbujanje spoštovanja humanitarnega prava s strani oboroženih državnih in nedržavnih akterjev, s posebnim poudarkom na pravicah žensk in največji koristi otrok;

60. najostreje obsoja hude kršitve človekovih pravic v oboroženih spopadih v nedavnih in sedanjih krizah, na primer v Siriji, Maliju, Demokratični republiki Kongo in Srednjeafriški republiki, zlasti usmrtitve po hitrem postopku, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, mučenje ter samovoljne aretacije in priprtje, predvsem žensk in otrok, ki so še posebej ranljivi; poziva EU, naj se bori proti nekaznovanosti v vseh teh primerih ter podpre ukrepe domačih pravosodnih organov in Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi bili storilci privedeni pred sodišče; spodbuja EU, naj mehanizme za preprečevanje mučenja vključi v vse dejavnosti v zunanjih odnosih EU;

61. poziva visoko predstavnico/podpredsednico in ESZD, naj izvedeta temeljit politični pregled tragičnih dogodkov v Siriji, Libiji in Maliju ter drugih nedavnih konfliktov z namenom revizije smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu ter si prizadevata za učinkovitejše izvajanje teh smernic; poziva EU, naj podpre potekajočo pobudo mednarodnega odbora Rdečega križa in švicarske vlade za reformo veljavnega mednarodnega okvira upravljanja za mednarodno humanitarno pravo; podpira EU pri zavzemanju za reformo Varnostnega sveta Združenih narodov, da se bo lahko učinkoviteje odzival na sodobne krize;

62. pozdravlja začetek izvajanja pobude EU Aid Volunteers januarja 2014, ki bo več kot 8.000 državljanom EU in osebam, ki niso državljani EU, odprla priložnost za usposabljanje in sodelovanje v humanitarnih operacijah po vsem svetu, pričakuje pa se, da bo pobudo EU Aid Volunteers podprlo še dodatnih 10.000 ljudi, ki bodo kot „spletni prostovoljci“ izvajali naloge, ki jih je mogoče opravljati od doma prek računalnika;

63. poziva EU, naj pripravi skupno stališče EU o oboroženih brezpilotnih letalih;

Tranzicija v slepi ulici in problematične države

64. opozarja na države in regije, kjer je tranzicija zašla v slepo ulico, potem ko je vladajoči režim ustavil ali zatrl reformna gibanja in tranzicijske procese; poziva EU, naj vodilne elite v teh državah, pa tudi v drugih problematičnih državah z vladavino diktature, še naprej prepričuje, naj začnejo izvajati reformne procese za trdno in stabilno demokracijo, kjer bodo spoštovane pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine; meni, da mora to prepričevanje biti del vseh dialogov s partnerji, vključno na najvišji politični ravni, z uporabo vseh ustreznih področij zunanje politike EU, tj. razvoja, trgovine itd.;

65. opozarja, da v državah in regijah, kjer je tranzicija zastala, primanjkuje demokratičnih reform in politične odgovornosti; znova poudarja, da imajo vsi državljani pravico polno in svobodno sodelovati v političnem življenju s svobodnimi, poštenimi in odprtimi volitvami, na katerih kandidira več kot ena stranka, spremljajo pa jih različni alternativni in neodvisni mediji;

66. izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih represivnih zakonov, ki jih ruske oblasti izvajajo samovoljno, kar pogosto vodi do nadlegovanja nevladnih organizacij, aktivistov civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, manjšin ter lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter poziva EU, naj izrazi to zaskrbljenost na vseh političnih ravneh; poziva k izpustitvi Mihaila Hodorkovskega in drugih političnih zapornikov, ter obžaluje politično uporabo pravosodja; poziva ruske oblasti, naj nepristransko raziščejo in privedejo pred sodišče odgovorne za smrt Sergeja Magnickega, Natalije Estemirove, Ane Politkovske, Stanislava Markelova in Vasilija Aleksanjana; obžaluje, da Svet ni upošteval priporočila Parlamenta z dne 23. oktobra 2012 v zvezi s primerom Magnicki; zato poziva Svet, naj sprejme sklep o oblikovanju skupnega seznama EU z imeni uradnikov, vpletenih v smrt Sergeja Magnickega; dodaja, da bi moral ta sklep Sveta določiti tudi ciljno usmerjene sankcije za sporne uradnike;

67. izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega zatiranja neodvisnih novinarjev in aktivistov za človekove pravice ter zatiranja političnega nestrinjanja na Kubi; opozarja na položaj zapornikov vesti na Kubi, ki jih še vedno obsojajo na podlagi izmišljenih obsodb ali držijo v preiskovalnem priporu; poziva ESZD in visoko predstavnico/podpredsednico, naj si v okviru Združenih narodov prizadevata za ustanovitev mednarodnega neodvisnega preiskovalnega odbora za preiskavo okoliščin, v katerih sta julija 2012 umrla kubanska zagovornika človekovih pravic in miroljubna oporečnika Oswaldo Payá Sardiñas (dobitnik nagrade Saharova leta 2002) in Harold Cepero;

68. poudarja, da bi morala mednarodna skupnost spremljati stanje človekovih pravic na Kitajskem, ter poziva države članice EU, naj se glede na propadli dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah dejavno lotijo takšnega spremljanja, da bi dosegle pomembne in otipljive rezultate; ostaja zaskrbljen zaradi vse večjega omejevanja zagovornikov človekovih pravic, pravnikov, aktivistov civilne družbe, novinarjev in avtorjev spletnih dnevnikov; podpira notranje zahteve kitajskega naroda po temeljnih svoboščinah in pravicah, do katerih je upravičen; opozarja, da bi EU lahko pri tem odigrala vodilno in spodbujevalno vlogo s krepitvijo zaupanja, iskanjem novih načinov dialoga in izboljšanjem obstoječih instrumentov;

69. poziva kitajske oblasti k resnemu sodelovanju s tibetanskim prebivalstvom, da se opredelijo globlji vzroki za veliko število samosežigov; obsoja neprostovoljno preseljevanje in premestitev tibetanskih nomadov, kar ogroža obstoj načina življenja, ki je neločljivo povezan s tibetansko identiteto; poziva ESZD, naj v skladu z novo sprejetimi smernicami EU o svobodi veroizpovedi in prepričanja posveti posebno pozornost vprašanju verskega zatiranja v Tibetu, ter poziva Kitajsko, naj odpravi svoje restriktivne politike proti tibetanskemu budizmu; poudarja potrebo po izboljšanju izobraževalnega sistema, zlasti v zvezi z dvojezičnim izobraževanjem v regiji, da se ohranijo nacionalna identiteta in dediščina ter obravnavajo vzroki brezposelnosti mladih;

70. izraža globoko zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v Iranu, nenehnega zatiranja reformistov, vse številnejših političnih zapornikov ter zapornikov vesti in vere, diskriminacije in preganjanja skupnosti Baha'i, zelo velikega števila usmrtitev, tudi mladoletnikov, razširjenega mučenja, nepoštenega sojenja, izredno visokih varščin ter hudega omejevanja svobode obveščanja, izražanja, zbiranja, veroizpovedi, izobraževanja in gibanja; pozdravlja izpustitev več zapornikov vesti v Iranu, vključno s pravnico in zagovornico človekovih pravic ter dobitnico nagrade Saharova Nasrin Sotudeh; poziva iranske oblasti, naj izpustijo tri opozicijske voditelje, ki so že več kot dve leti brez obtožbe v hišnem priporu, Mehdija Karubija, Zahro Rahnavard in Mira Hoseina Musavija, in dovolijo posebnemu poročevalcu ZN za človekove pravice v Iranu obiskati državo, si prizadevajo za moratorij na smrtno kazen, odpravijo cenzuro interneta in dovolijo svobodo izražanja v Iranu; je seznanjen s ponovno vzpostavitvijo diplomatskih stikov med Iranom in mednarodno skupnostjo ter pričakuje zadovoljiv in za vse strani sprejemljiv zaključek pogajanj med skupino držav E3+3 in Iranom o iranskem jedrskem programu;

71. je globoko zaskrbljen zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, opozarja na nujno resolucijo (člen 122), ki jo je sprejel Evropski parlament, in poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj sodeluje z Evropsko unijo v plodnem dialogu o človekovih pravicah; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj konča zunajsodne uboje in prisilna izginotja, izpusti politične zapornike in svojim državljanom omogoči prosto potovanje, tako v državi kot zunaj nje; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ugotavlja, da vse provokativne dejavnosti v Demokratični ljudski republiki Koreji in omejevalni ukrepi, uvedeni proti državljanom, vodijo v širjenje revščine in materialno pomanjkanje;

72. izraža globoko zaskrbljenost v zvezi s Kašmirjem, kjer je treba ostro obsoditi sleherno nasilje proti civilistom; se zaveda, da že potekajo preiskave v zvezi z vprašanjem neidentificiranih grobov; vseeno poziva, naj bodo v središču vseh prizadevanj za identificiranje odgovornih mehanizmi za varstvo človekovih pravic, da se zagotovi odgovornost za zlorabe civilistov;

73. poziva Evropsko unijo, naj se zaveže, da bo izvajala usklajeno in vključujočo strategijo v Sahelu, tako da bo v regiji po eni strani zagotovljena varnost, po drugi strani pa se bodo spodbujale človekove pravice, da se bodo prenehale izvajati kršitve človekovih pravic, kot so mučenje, pogoste samovoljne aretacije oporečnikov in novinarjev, zatiranje mirnih demonstracij, nasilje nad ženskami – posilstvo, prisilne poroke, pohabljenje spolnih organov –, diskriminacija, ki temelji na etnični ali kastni pripadnosti, ter tako pomaga vzpostaviti pravno državo, ki bo zagotovila za temeljne pravice in svoboščine;

74. poziva EU, naj oblikuje učinkovito politiko kaznovanja za vse režime, ki uporabljajo represivne metode proti civilistom;

75. poziva EU, naj še naprej dejavno podpira zagovornike človekovih pravic, vključno s pravočasnim zagotavljanjem začasnega zatočišča ogroženim; poziva EU, naj svojo politiko za podporo zagovornikom človekovih pravic razširi tudi na notranje informatorje in raziskovalne novinarje, ki lahko občutno prispevajo k varstvu in spodbujanju človekovih pravic;

Opazovanje volitev in politike za podporo demokraciji

76. pozdravlja dejstvo, da EU neprekinjeno podpira volilne procese po vsem svetu, in sicer z misijami EU za opazovanje volitev in misijami strokovnjakov za volitve ter zagotavljanjem pomoči pri volitvah in podpore domačim opazovalcem; ugotavlja, da so te misije nedavno prispevale k demokratičnemu napredku v soseščini EU, prevzemu oblasti s strani opozicije (Senegal) in utrjevanju demokracije po konfliktu (Sierra Leone);

77. poudarja pomen nadaljnjega ukrepanja na podlagi poročil in priporočil misij za opazovanje volitev;pozdravlja pobudo Evropskega parlamenta, da je treba izboljšati ukrepanje na osnovi priporočil misij za opazovanje volitev, tako da se ta vključijo v „časovni načrt za demokracijo“ za posamezne države, glavnemu opazovalcu pa zaupati posebno nalogo, namreč skrb za nadaljnje ukrepanje na osnovi priporočil in njihovo izvajanje s podporo stalnih organov Parlamenta;

78. poudarja, da je treba v vmesnem obdobju med volitvami povečati operativno zmogljivost parlamentov; v zvezi s tem opozarja na zavezo EU na forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, da bo razvojno sodelovanje temeljilo na „demokratični odgovornosti“, s posebnim poudarkom na okrepljeni vlogi parlamentov; poziva EU, naj si prizadeva za pristop na podlagi pravic, da bi se načela človekovih pravic vključila v operativne dejavnosti EU, in v globalni razvojni agendi zagovarja vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, v skladu z zavezami iz akcijskega načrta;

79. opozarja na zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, da se bo pri opazovanju volitev osredotočila na sodelovanje žensk in narodnih manjšin ter invalidov v vlogi kandidatov in volivcev; zahteva, da se pri pripravi programov za podporo polnemu in enakopravnemu sodelovanju žensk pri volilnem postopku in izvajanju priporočil misij vedno upoštevajo ugotovitve misij EU za opazovanje volitev;

Svoboda izražanja

80. poudarja posebni pomen svobode izražanja, pa tudi svobode medijev, v tranziciji; pozdravlja zavezo EU, da bo oblikovala smernice za svobodo izražanja (v spletu in drugod), in ji priporoča, naj razvije metodologijo za spremljanje in odzivanje na spremembe v zakonodaji, ki omejujejo pluralizem in svobodo tiska v tretjih državah;

81. izraža resno in nenehno zaskrbljenost zaradi spletne cenzure in njene obžalovanja vredne razširjenosti v številnih državah; meni, da mora EU v svojih politikah dajati prednost uresničevanju pravice do udeležbe ter pravice do dostopa do informacij kot osrednjih načel demokracije, ki jih je treba uresničevati tudi prek spleta, pri tem pa mora uporabiti razpoložljive mehanizme za okrepitev javne odgovornosti, kot so načela odprtih podatkov; meni, da bi moralo to veljati za vse ravni dialoga s tretjimi državami, tudi v dvostranskih odnosih in na najvišji ravni; poudarja pomen spletnih medijev za delovanje in učinkovitost civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic, sindikati in žvižgači; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj povečata prizadevanja za vključevanje digitalne svobode v zunanjih odnosih EU;

Podpora EU splošnim človekovim pravicam

82. v celoti podpira stališče, ki ga je v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo EU zavzela glede spodbujanja in varovanja vseh človekovih pravic, pa tudi njeno zavezo, da bo odločno nasprotovala vsakršnim poskusom ogrožanja spoštovanja univerzalnosti človekovih pravic; ponovno poudarja, EU pa poziva, naj potrdi celovito podporo nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji (Naslov V, Poglavje 1 – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije);

Sistem ZN za človekove pravice

83. znova izraža podporo izboljšanju sistema ZN za človekove pravice, saj je temeljnega pomena za spodbujanje splošnih človekovih pravic; je seznanjen s prizadevanji EU pri reviziji Sveta ZN za človekove pravice in poziva vse člane tega sveta, naj ohranijo najvišje standarde človekovih pravic in izpolnijo obljube, dane pred izvolitvijo; meni, da je neodvisnost Urada visoke komisarke ZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebne postopke ZN glavni pogoj za njihovo učinkovito delo, in poudarja, da je treba za to zagotoviti nenamensko financiranje;

84. pozdravlja začetek drugega kroga splošnega rednega pregleda in poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja postopkovne izboljšave in izvajanje priporočil iz tega procesa, ki so jih države sprejele in obljubile, da jih bodo uresničile;

85. poziva države članice EU, naj uresničijo svojo zavezo iz strateškega okvira EU, da bodo ratificirale in začele izvajati ključne mednarodne pogodbe o človekovih pravicah, predvsem deset temeljnih pogodb ZN o človekovih pravicah in njihove izbirne protokole, ter izjavijo, da bodo zagotovile sprejetje vseh posameznih pritožbenih in preiskovalnih postopkov; poudarja, da je ratifikacija teh dokumentov pomembna za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic doma in v tujini; izraža globoko zaskrbljenost, ker nekatere države članice EU svojih rednih poročil ustreznim organom ZN za spremljanje človekovih pravic ne pošiljajo pravočasno, kar spodkopava tudi verodostojnost politike EU do tretjih držav na področju človekovih pravic;

86. poziva EU, naj tretje države spodbuja k celovitemu sodelovanju s posebnimi poročevalci ZN in neodvisnimi strokovnjaki s področja človekovih pravic, tudi z izdajanjem stalnih vabil in sprejemanjem takšnih strokovnjakov;

87. spodbuja EU in države članice, naj podprejo visoko komisarko ZN za človekove pravice pri izvajanju njenega poročila za leto 2012 o krepitvi pogodbenih organov ZN, ki imajo osrednjo vlogo pri spremljanju, kako države, ki so pogodbenice pogodb ZN o človekovih pravicah, v resnici spoštujejo svoje obveznosti na tem področju;

88. glede na načela mednarodnega humanitarnega prava, ki jih določajo Haaški pravilnik iz leta 1907 (čl. 42−56), Četrta ženevska konvencija (čl. 27−34 in 47−78) in določbe Dodatnega protokola I, poudarja, naj EU zagotovi, da partnerji, ki sodijo v kategorijo okupacijskih sil, spoštujejo svoje dolžnosti do prebivalstva na zasedenih ozemljih; opozarja, da mora okupacijska sila prebivalstvu v času okupacije v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotoviti standarde javnega zdravstva ter dostop do hrane in zdravstvene oskrbe; ponovno poudarja, da je preseljevanje civilnega prebivalstva okupacijske sile na zasedeno ozemlje prepovedano in da je treba obtoženim kaznivih dejanj omogočiti postopke, ki spoštujejo mednarodno priznana sodna jamstva, na primer to, da so obveščeni o razlogu za prijetje in obtoženi zaradi točno določenega kaznivega dejanja ter da imajo možnost čim hitrejšega poštenega sojenja;

Mednarodno kazensko sodišče

89. znova izraža odločno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; meni, da je naraščanje števila držav pogodbenic pomemben korak k večji univerzalnosti tega sodišča; pozdravlja dejstvo, da je Gvatemala rimski statut ratificirala aprila 2012, Slonokoščena obala pa februarja 2013;

90. poziva zunanje ministre EU, naj sprejmejo sklepe Sveta za zunanje zadeve in tako potrdijo trdno podporo EU in njenih držav članic Mednarodnemu kazenskemu sodišču, upoštevajo prizadevanja EU za stalne preglede, posodabljanje in širjenje svojih instrumentov o Mednarodnem kazenskem sodišču ter se ponovno zavežejo, da si bodo prizadevali za univerzalnost rimskega statuta ter tako žrtvam hudih zločinov po mednarodnem pravu omogočili širši dostop do pravnega varstva;

91. obžaluje, da rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča tudi v novi uredbi o GSP ni na seznamu konvencij, potrebnih za status GSP+; ugotavlja, da kar nekaj držav prosilk za GSP+ ni pogodbenic omenjenega statuta oziroma ga ni ratificiralo (npr. Armenija, Pakistan); znova priporoča, da se rimski statut doda na prihodnji seznam konvencij;

92. poziva EU in države članice, naj na pogajanjih in v političnih dialogih s tretjimi državami, regionalnimi organizacijami in drugimi regionalnimi skupinami opozarjajo na nujnost ratifikacije in izvajanja statuta ter sporazuma o privilegijih in imunitetah sodišča, v sporazume EU s tretjimi državami pa vključijo določbe o Mednarodnem kazenskem sodišču in mednarodnem pravosodju;

93. Evropsko službo za zunanje delovanje spodbuja, naj zagotovi, da bodo vse delegacije in posebni predstavniki EU v celoti obveščeni o Sklepu Sveta EU in akcijskem načrtu o Mednarodnem kazenskem sodišču ter o dopolnilnem instrumentu EU, in se dejavno zavzema za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih sodb in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta;

94. poziva delegacije in posebne predstavnike EU, zlasti posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj se v političnem dialogu in na srečanjih s tretjimi državami dejavno zavzemajo za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih odločitev in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta; poleg tega predlaga okrepitev finančne podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

95. pozdravlja sprejetje instrumenta EU za spodbujanje načela dopolnjevanja, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo pa poziva, naj sprejmeta dodatne ukrepe za njegovo učinkovito izvajanje; spodbuja EU, naj zagotovi, da bo podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču ustrezno vključena v vsa pomembna področja zunanje politike EU;

96. poziva države članice EU, naj v celoti izvajajo rimski statut z uskladitvijo nacionalne zakonodaje z vsemi obveznostmi iz statuta, ugodijo prošnjam Mednarodnega kazenskega sodišča za pomoč in sodelovanje v vseh fazah sodnih postopkov, zlasti v zvezi s predhodnimi pregledi, preiskavo, prijetjem in predajo, zaščito žrtev in prič, začasnim izpustom in izvrševanjem kazenskih sankcij; obžaluje, da so prispevki v sklad za pomoč žrtvam še vedno nezadostni in poziva države članice EU, naj zagotovijo potrebna sredstva zanj, da bo lahko v celoti izpolnjeval svoja pooblastila;

97. izraža podporo ustrezno financiranim dejavnostim ozaveščanja in obveščanja javnosti v okviru rednega proračuna sodišča in poudarja pomen teh dejavnosti za zagotavljanje prepoznavnosti pravnega varstva;

98. poziva države članice EU, naj ratificirajo spremembe rimskega statuta iz Kampale in k ratifikaciji spodbujajo tretje države;

99. poziva EU in njene države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti nekaznovanosti znotraj meja EU; jih spodbuja, naj v tem smislu upoštevajo priporočila Evropske mreže kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine;

Smrtna kazen in njeno izvrševanje

100.    izraža odločno nasprotovanje smrtni kazni in meni, da je izvajanje vsesplošnega moratorija z namenom splošne odprave smrtne kazni osrednji cilj politike EU na področju človekovih pravic; poudarja, da ni nobenih dokazov o učinkovitosti smrtne kazni kot sredstva za odvračanje od kaznivih dejanj, in poudarja, da so po razpoložljivih podatkih s smrtno kaznijo najpogosteje kaznovani prikrajšani posamezniki; pozdravlja prizadevanje Evropske unije in držav članic v okviru Združenih narodov, ki je vodilo do sprejetja resolucije generalne skupščine o moratoriju za izvajanje smrtne kazni decembra 2012; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi ponovnega začetka izvrševanja smrtne kazni v številnih državah; poziva EU, naj še naprej pripravlja ciljno usmerjene kampanje o smrtni kazni in okrepi sodelovanje z državami, ki zagovarjajo ohranitev smrtne kazni; pričakuje, da se z njim ustrezno posvetuje med pregledom Uredbe št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali mučenje, načrtovanim za leto 2013;

101.    obžaluje, da je Belorusija zadnja država na evropski celini, ki še ima smrtno kazen; znova poudarja, da je bila usmrtitev Dimitrija Konovalova in Vladislava Kovaljeva obžalovanja vredna; znova poziva Belorusijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen, nato pa jo v celoti odpravi;

Podjetništvo in človekove pravice

102.    ponovno poudarja, da bi morala evropska podjetja pri svojih dejavnostih zagotavljati spoštovanje standardov človekovih pravic, tudi pri poslovanju zunaj EU; je zaskrbljen nad poročili v zvezi s sodelovanjem nekaterih podjetij EU z avtoritarnimi režimi, zlasti v primerih, ko trgovina z občutljivim blagom, na primer na področju informacijske tehnologije in komunikacij, povzroča zlorabe človekovih pravic;

103.    opozarja na pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij, tudi pri poslovanju zunaj EU, ter na pomen zagotavljanja družbene odgovornosti podjetij vzdolž vse dobavne verige; je prepričan, da bi morali imeti evropska podjetja ter njihove podružnice in podizvajalci ključno vlogo pri spodbujanju in razširjanju mednarodnih standardov poslovanja in človekovih pravic po vsem svetu; poudarja pomen smiselnega poročanja o človekovih pravicah ter socialnem in okoljskem vplivu projektov, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka ali izvozni krediti, ki jih odobrijo evropske kreditne agencije; poudarja, da bi morale finančne operacije, ki jih izvajajo te institucije, prispevati k splošnim načelom, ki vodijo Unijo pri njenem zunanjem delovanju, kot je navedeno v členu 21 Podobe o Evropski uniji;

104.    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poroča o izpolnjevanju obvez iz akcijskega načrta EU o človekovih pravicah glede na vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; obžaluje pomanjkanje napredka pri odzivu Komisije na zahtevo Evropskega parlamenta, naj predlaga zakonodajo, ki bi od podjetij iz EU zahtevala, da zagotovijo, da njihova nabava ne podpira krivcev za spopade in hude kršitve človekovih pravic;

105.    opozarja Komisijo na njeno zavezo iz septembra 2010, da bo preučila vprašanje prisilnega zaporniškega dela v tretjih državah in ustrezno pregledala odziv EU, ter poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izidu tega procesa; poziva Komisijo, naj uvede zakonodajo o preporodi uvoza blaga, ki ga proizvedejo prisilni in zaporniški delavci, v EU;

Izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije

106.    opominja na člene splošne deklaracije o človekovih pravicah, po katerih se vsi ljudje rodijo svobodni in enakopravni, kar zadeva dostojanstvo in pravice, pravice in svoboščine pa lahko uživajo brez vsakršnega razlikovanja; poudarja pomen boja proti vsem oblikam diskriminacije, vključno na podlagi rase, barve, spola, spolne usmeritve, jezika, vere, kaste, družbenega izvora, kulture, starosti, rojstva, invalidnosti ali drugih razlogov; znova poziva EU, naj se bori proti diskriminaciji in nestrpnosti, saj je to osrednja naloga njene politike človekovih pravic, slednjo pa utemelji na vključujoči in celoviti opredelitvi nediskriminacije; poudarja, da je spoštovanje pravic manjšin ključni pogoj za mir, razvoj in demokracijo; pozdravlja in spodbuja sodelovanje EU z ZN in regionalnimi organizacijami pri doseganju tega cilja;

107.    poziva EU, naj posebno pozornost nameni diskriminaciji zaradi pripadnosti družbenim slojem, kot so kaste in podobni sistemi dednega statusa, saj zelo škodljivo in včasih uničujoče vplivajo na možnosti za enakopravno uživanje človekovih pravic; meni, da bi bilo treba države, v katerih še vedno obstaja kastni sistem, pozvati, naj ga prepovedo in zagotovijo, da se bodo zakoni proti kastnemu sistemu v resnici izvajali;

Svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja

108.    poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti, vere ali prepričanja, kot je zapisana v 18. členu splošne deklaracije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, temeljna človekova pravica, medsebojno povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, in zajema tudi pravico do verovanja ali neverovanja ter pravico do prakticiranja teističnega, neteističnega ali ateističnega prepričanja bodisi zasebno ali v javnosti oziroma sam ali v skupnosti, ter pravico do sprejetja, spremembe in opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; poziva EU, naj spodbuja pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja v mednarodnih in regionalnih forumih ter v dvostranskih odnosih s tretjimi državami;

109.    opozarja, da pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti sodi v okvir zakonitega uveljavljanja pravice do svobode misli, vesti in vere, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj države s sistemom obveznega služenja vojaškega roka pozovejo, naj zaradi javnega interesa omogočijo nadomestno služenje nevojaškega ali civilnega značaja in naj tistih, ki izrazijo ugovor vesti, ne kaznujejo zaradi nesluženja vojaškega roka, na primer z zaporom;

110.    najostreje obsoja diskriminacijo, nestrpnost, nasilje in uboje zaradi vere ali prepričanja, ne glede na to, kje se zgodijo in kdo so njihove žrtve; je posebej zaskrbljen, ker poskušajo ljudstva, ki se delijo na podlagi religije, spore vse pogosteje razreševati z uporabo nasilja in preganjanja, saj taka dejanja onemogočajo trajni mir in spravo; poleg tega je zaskrbljen zaradi naraščajoče sovražnosti vlad in družbe na splošno v mnogih državah, ki manjšinskim verskim skupinam in skupinam z drugačnim prepričanjem odrekajo pravico do verskih obredov ali javnega izražanja svoje veroizpovedi ali prepričanja; ugotavlja, da so družbena sovražnost in napadi proti verskim skupinam ali skupinam z drugačnim prepričanjem, ki povzročajo mnogo smrti in poškodb, vse pogostejši, nekaznovanost in pomanjkljivo varstvo manjšinskih verskih skupnosti ali skupnosti z drugačnim prepričanjem pa še vedno vzbujata zaskrbljenost;

111.    nasprotuje zakonodaji, ki posameznike kaznuje zaradi spremembe veroizpovedi ali prepričanja; izraža globoko zaskrbljenost, ker zaradi takšne zakonodaje posameznikom v nekaterih državah grozi zapor ali celo smrtna kazen; prav tako je zaskrbljen, ker so tisti, ki so opustili ali spremenili svojo veroizpoved, soočeni z družbeno sovražnostjo, na primer z nasiljem in ustrahovanjem; nasprotuje zakonom, na podlagi katerih se kaznujejo izrazi, ki veljajo za bogokletne, obrekljive ali žaljive do vere ali verskih simbolov, oseb ali občutkov; izjavlja, da ti zakoni niso skladni s sprejetimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; obstoja določbe zakona o bogokletstvu v Afganistanu, Bangladešu, Egiptu, Pakistanu in Savdski Arabiji, ki dovoljujejo zaporno in smrtno kazen;

112.    pozdravlja nedavne pozive evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice za zbiranje predlogov, ki dajejo prednost in podpirajo ukrepe v družbi za boj proti diskriminaciji na podlagi veroizpovedi ali prepričanja; spodbuja EU, naj podpre vključujoča prizadevanja medkulturnega in medverskega dialoga ter sodelovanje na različnih ravneh, ki vključuje voditelje skupnosti, ženske, mlade in predstavnike etničnih manjšin, katerih cilj je spodbujanje izgradnje miru in družbene kohezije; EU in države članice poziva, naj razvijejo sheme donacij za varstvo in spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja v državah, kjer je ta pravica najbolj ogrožena;

113.    pozdravlja zavezo EU, da bo spodbujala pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja v mednarodnih in regionalnih forumih, vključno z ZN, OVSE, Svetom Evrope in drugimi regionalnimi mehanizmi; spodbuja EU, naj na Generalni skupščini ZN na dnevni red še naprej uvršča svojo letno resolucijo o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in podpira pooblastila posebnega poročevalca ZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja;

Pravice in neodvisnost žensk in otrok

114.    izraža vso podporo ZN v prizadevanjih za pravice in večjo neodvisnost žensk; spodbuja EU, naj pripravi ciljno usmerjeno kampanjo o politični in gospodarski udeležbi žensk ter podpre pobude proti nasilju na podlagi spola in umorom žensk; podpira izvajanje akcijskega načrta za enakopravnost spolov in krepitev vloge žensk na področju razvoja; poziva delegacije EU, naj v svojih lokalnih strategijah za izvajanje smernic EU glede nasilja nad ženskami in deklicami ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, vključno s prisilnimi porokami, predvidijo posebne ukrepe v zvezi z vlogo zunanje pomoči in razvojnega sodelovanja; poudarja, da vloga Komisije in držav članic na tem področju v Evropski uniji in zunaj nje ne sme biti omejena le na boj proti nasilju nad ženskami v vseh njegovih oblikah, torej proti fizičnemu, psihološkemu, socialnemu ali ekonomskemu nasilju, ter da je treba dati prednost izobraževanju fantov in deklet od zgodnjega otroštva brez spolnega razlikovanja; Komisijo in Svet poziva, naj tretje države še naprej spodbujata k temu, da bodo pri pripravi nacionalne zakonodaje upoštevale pravice žensk in poskrbele tudi za njeno ustrezno izvajanje;

115.    znova obsoja zlorabo žensk in vse oblike nasilja nad njimi, vključno z nasiljem v družini; zato poziva vse države članice Sveta Evrope, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, EU pa poziva, naj začne proces pristopa k tej konvenciji, da bo zagotovila usklajenost notranjih in zunanjih ukrepov EU proti nasilju nad ženskami; opozarja na pomen kampanj obveščanja in ozaveščanja v skupnostih, kjer prihaja do pohabljanja ženskih spolnih organov, spolnih zlorab deklic, zgodnjih in prisilnih porok, umorov žensk in drugih kršitev človekovih pravic zaradi spola, pa tudi na to, da je treba zagovornike človekovih pravic, ki se že borijo proti tem praksam, vključiti v priprave in izvedbo omenjenih kampanj; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v političnih dialogih s partnerskimi državami, kjer se izvaja pohabljanje ženskih spolnih organov, še naprej obravnavajo to vprašanje;

116.    poziva EU, naj dodatno zavaruje reproduktivne pravice, in poudarja potrebo po tem, da se te politike postavijo v središče razvojnega sodelovanja s tretjimi državami; ostro obsoja sramotno prakso pohabljanja ženskih spolnih organov v nekaterih delih Afrike, umore iz časti, splave na podlagi spola in prisilne poroke; opominja na pomembne sklepe, sprejete na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu;

117.    podpira pobudo generalnega sekretarja ZN „Education First“ (Izobrazba na prvem mestu), saj dostop do izobraževanja povečuje varstvo deklic pred grožnjami za njihovo prihodnost, kot so zgodnja poroka in nosečnost, okužba s HIV, revščina, nasilje v družini in spolno nasilje, hkrati pa zmanjšuje smrtnost otrok in mater;

118.    poziva k odločnejšim prizadevanjem za čim popolnejšo uresničitev razvojnih ciljev tisočletja še pred iztekom rokov, in sicer kar zadeva enakopravnost spolov, zdravje mater in dostop do ustreznega javnega zdravstva, pravico do izobraževanja ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za najbolj ranljive skupine, kot so deklice in mlade ženske, na osnovi trdne zaveze vlad, da bodo povečale odgovornost in izboljšale mehanizme spremljanja za obstoječe obveznosti glede človekovih pravic, se zavzemale za pravno varstvo za vse in omogočile učinkovito udeležbo vsem, tudi najbolj marginaliziranim in zapostavljenim, pri razvoju, odločanju in izvajanju; zelo priporoča, da se razvojnim ciljem tisočletja za obdobje po letu 2015 doda samostojen cilj za pravice žensk in enakost spolov, z odločnim poudarkom na spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah;

119.    poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bo pregled ICPD+20 omogočil celovito revizijo vseh vidikov, povezanih s polnim uživanjem spolnih in reproduktivnih pravic, in ponovno potrdijo odločen in progresiven pristop do vprašanja spolnih in reproduktivnih pravic za vse v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva k večji odgovornosti glede dosežkov; zlasti jih poziva, naj poskrbijo, da bo ta proces potekal na participativni osnovi in da bo omogočeno plodovito sodelovanje različnim interesnim skupinam, vključno s civilno družbo ter ženskami, mladoletniki in mladimi; opozarja, da mora ta pregled temeljiti na človekovih pravicah in biti posebej osredotočen na spolne in reproduktivne pravice;

120.    izraža močno zaskrbljenost v zvezi z vprašanjem posilstev; obžaluje izjemno visoko stopnjo nekaznovanosti posilstev v državah, kot sta Indija in Pakistan;

121.    obsoja razširjeno uporabo spolnega nasilja in posilstev kot orožja v vojni, zlasti v regiji Velikih jezer; opozarja na vključitev zločinov na podlagi spola in kaznivih dejanj spolnega nasilja v rimski statut med vojne zločine, zločine proti človečnosti ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; v zvezi s tem pozdravlja resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2106(2013) o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih, sprejeto 24. junija 2013, ki ponovno potrjuje, da ima Mednarodno kazensko sodišče pomembno vlogo v boju proti nekaznovanosti za kazniva dejanja, povezana s spolno integriteto, in kazniva dejanja na podlagi spola; poziva EU, naj podpre izvajanje teh načel v celoti; ponovno izraža zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v misijah skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta ZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti;

122.    poziva EU, naj si za prednostno nalogo določi boj proti trgovini z ljudmi; poudarja potrebo po upoštevanju tako notranjih kot zunanjih vidikov pri obravnavi trgovine z ljudmi; spodbuja države članice EU, naj izvajajo Direktivo EU (2011/36/EU) in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016;

123.    poziva k splošni ratifikaciji Konvencije ZN o otrokovih pravicah; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmeta ukrepe glede pravic otrok, pri tem pa naj se posebej osredotočijo na nasilje nad njimi, zlasti na vprašanje prisilnega otroškega dela, porok otrok, novačenja otrok v oborožene skupine, njihovo razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev, v dnevni red dialogov o človekovih pravicah z zadevnimi državami pa naj vključijo tudi otroško čarovništvo; poudarja pomen dajanja prednosti otrokovim pravicam v zunanji politiki EU;

124.    poudarja, da si je treba bolj prizadevati za uresničitev revidirane strategije za izvajanje smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih; spodbuja EU, naj še poglobi sodelovanje s posebnim predstavnikom ZN za otroke v oboroženih spopadih; pozdravlja dejstvo, da je bila leta 2012 uvedena posebna proračunska postavka za humanitarno pomoč otrokom, žrtvam spopadov, ki omogoča izobraževanje v izrednih primerih;

125.    opozarja na svoja prejšnja priporočila za izboljšanje lastnih postopkov v zvezi z vprašanji človekovih pravic in pospeševanje prizadevanj za učinkovito vključevanje človekovih pravic v svoje strukture in procese; obžaluje, da ni nobenih izboljšav v zvezi s plenarnimi razpravami ter resolucijami o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter nadaljnjimi ukrepi; pozdravlja prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z nacionalnimi parlamenti držav članic pri vprašanjih o človekovih pravicah;

126.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope ter vladam držav in ozemelj, omenjenih v tej resoluciji.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0503.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0504.
• [3]  UL L 200, 27.7.2012, str. 21.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0250.
• [5]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0278.
• [6]  http://www.eeas.europa.eu/human_rights/docs/guidelines_en.pdf.
• [7]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.
• [8]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0055.
• [9]  UL C 59 E, 28.02.2012, str. 150.
• [10]  UL C 168 E, 14.06.2013, str. 26.
• [11]  UL C 257 E, 06.09.2013, str. 13.
• [12]  UL C 236 E, 12.08.2011, str. 69.
• [13]  UL C 33 E, 05.02.2013, str. 165.
• [14]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
• [15]  UL C 99 E, 03.04.2012, str. 31.
• [16]  UL C 99 E, 03.04.2012, str. 94.
• [17]  UL C 99 E, 03.04.2012, str. 101.

MNENJE Odbora za razvoj (6.11.2013)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2012 in politiki Evropske unije na tem področju
(2013/2152(INI))

Pripravljavec mnenja: Mikael Gustafsson

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012, saj odraža prizadevanja EU za spodbujanje vključevanja človekovih pravic, enakosti spolov, demokracije in dobrega upravljanja v razvojne politike in instrumente;

2.  poudarja, da je partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana pozvalo mednarodno skupnost, naj na področju mednarodnega sodelovanja sprejme pristop, ki temelji na človekovih pravicah, da bi tako povečala učinkovitost razvojnih prizadevanj;

3.  poziva Komisijo, naj opravi obsežne ocene učinka projektov razvojnega sodelovanja EU, vključno z učinkom na razmere na področju človekovih pravic, s čimer bi zagotovili, da prizadevanja EU za razvoj ne bodo prispevala k dodatni marginalizaciji skupin, ki trpijo zaradi diskriminacije, in da bodo sredstva EU pošteno porazdeljena med različne regije v državi, na podlagi njihovih potreb in ravni razvoja;

4.  ponovno poudarja, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje pri načrtovanju programov v prihodnosti poskrbeti za pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah;

5.  poziva EU, naj ohranja načelo nedeljivosti človekovih pravic, vključno s tistimi iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v skladu s členom 21 Pogodbe o   Evropski uniji (naslov V, poglavje 1 – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije);

6.  meni, da imajo nacionalni parlamenti in organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri učinkovitem izvajanju določb o človekovih pravicah, in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne pogoje za njihovo udeležbo pri odločanju, s čimer bi spodbudili dejansko odgovornost za politične odločitve na področju razvojne strategije;

7.  podpira, v okviru razvojnega sodelovanja, oblikovanje orodij za pristop, ki temelji na človekovih pravicah, saj bi tako ugotovili, kako je mogoče ta pristop uporabiti pri razvojnem sodelovanju EU, in razvili kazalnike, ki bi jih vključili v politike in instrumente na področju človekovih pravic, enakosti spolov in demokracije, ter s tem dosegli njihovo vzajemno krepitev; priznava, da je treba zagotoviti aktivno vključevanje organizacij civilne družbe v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje orodij za pristop, ki temelji na človekovih pravicah;

8.  poziva EU, naj v načrtu za razvoj po letu 2015 postavi v ospredje spoštovanje človekovih pravic, ženske pravice in enakost spolov, otrokove pravice, dobro upravljanje in demokracijo, pravno državo, družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnost, pravico do dostojne življenjske ravni, kar vključuje hrano, oblačila, bivališče, izobrazbo, zdravstveno oskrbo, zlasti spolno in reproduktivno zdravje in pravice, ter socialne storitve;

9.  je trdno prepričan, da mora EU okrepiti svojo legitimnost kot zagovornica človekovih pravic in demokracije, tako da od besed preide k dejanjem, in meni, da bi nedavne tragedije, kot je bila tista ob Lampedusi, v kateri je umrlo več kot 300 ljudi, pa tudi sistematična diskriminacija Romov lahko ogrozile vlogo EU na področju človekovih pravic;

10. poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo takojšnje ukrepe, s katerimi bi preprečile umiranje migrantov na morju, in ustrezno pregledajo izvajanje politike na področju azila, migracij in obmejnega nadzora.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Mikael Gustafsson, Eva Joly, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Andreas Pitsillides, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Ivo Vajgl, Daniël van der Stoep, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eduard Kukan, Isabella Lövin, Cristian Dan Preda
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Muñiz De Urquiza, Bogusław Sonik

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (23.10.2013)

za Odbor za zunanje zadeve

o človekovih pravicah v svetu v letu 2012 in politiki Evropske unije na tem področju
(2013/2152(INI))

Pripravljavka mnenja: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno izjavlja, da bi moralo biti zavzemanje za pravice žensk bistveni del dialogov o človekovih pravicah, ki potekajo med EU in državami nečlanicami; priznava pozitivno vlogo evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj v sodelovanju s posameznimi državami opredelita probleme, ki jih je treba obravnavati hkrati, da se sredstva in cilje usmeri v boljše izpolnjevanje ciljev;

2.  opozarja, da je Evropska unija imenovala posebnega predstavnika za človekove pravice, ki bi ji moral pomagati pri usklajevanju ukrepov ter prispevati k njihovi razumljivosti in prepoznavnosti, kar bo spodbudilo zavzemanje za človekove pravice po svetu, zlasti pravice žensk;

3.  znova obsoja zlorabo žensk in vse oblike nasilja nad njimi, zlasti uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni in nasilje v družini; zato poziva vse države članice Sveta Evrope, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, EU pa poziva, naj začne proces pristopa k tej konvenciji, da bo zagotovila usklajenost notranjih in zunanjih ukrepov proti nasilju nad ženskami; opozarja na pomen informacijskih kampanj in ozaveščanja v skupnostih, kjer prihaja do pohabljanja ženskih spolnih organov, spolnih zlorab deklic, zgodnjih in prisilnih porok, umorov žensk in drugih kršitev človekovih pravic zaradi spola, pa tudi na to, da je treba zagovornike človekovih pravic, ki se že borijo proti tem praksam, vključiti v priprave in izvedbo omenjenih kampanj; spodbuja ESZD in države članice EU, naj v političnih dialogih s partnerskimi državami, kjer se izvaja pohabljanje ženskih spolnih organov, še naprej obravnavajo to vprašanje;

4.  poziva EU, naj odločneje ukrepa proti izbiranju spola otrok, tako da poišče učinkovite rešitve za izkoreninjenje vseh glavnih vzrokov za to, da imajo v nekaterih kulturah prednost sinovi, in za boj proti spolnemu genocidu, ki je v azijskih, evropskih, afriških in ameriških državah vse bolj razširjen problem, o katerem se ne poroča dovolj; vztraja, da bi morala biti takšna preventivna politika osnovni element pristopa EU k razvojnemu sodelovanju;

5.  poziva Komisijo, naj pravicam žensk nameni osrednje mesto v pristopnih pogajanjih z vsemi državami kandidatkami, brez izjem;

6.  poziva EU in države članice, naj podprejo polno sodelovanje žensk pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev, zlasti pri vzpostavljanju miru, prehodu v demokracijo in reševanju sporov;

7.  poziva države članice, Komisijo in ESZD, naj poudarijo ekonomsko in politično neodvisnost žensk v državah v razvoju s spodbujanjem njihovega udejstvovanja v malih in srednjih podjetjih in kmetijstvu, dostopa do zemljišč in njihove udeležbe v projektih za razvoj podeželja;

8.  zato poziva Komisijo in Svet, naj države nečlanice še naprej spodbujata k temu, da bodo pri pripravi nacionalne zakonodaje upoštevale pravic žensk in poskrbele tudi za njeno ustrezno izvajanje;

9.  poziva k odločnejšim prizadevanjem za čim popolnejšo uresničitev razvojnih ciljev tisočletja še pred iztekom roka, in sicer kar zadeva enakopravnost spolov, zdravje mater in dostop do ustreznega javnega zdravstva, pravico do izobraževanja ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za najbolj ranljive skupine, kot so deklice in mlade ženske, na osnovi trdne zaveze vlad, da bodo povečale odgovornost in izboljšale mehanizme spremljanja za obstoječe obveznosti glede človekovih pravic, se zavzemale za pravno varstvo za vse in omogočile učinkovito udeležbo vsem, tudi najbolj marginaliziranim in zapostavljenim, pri razvoju, odločanju in izvajanju; toplo priporoča, da se razvojnim ciljem tisočletja za obdobje po letu 2015 doda samostojen cilj za pravice žensk in enakopravnost spolov, s poudarkom na spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah;

10. meni, da kršitve spolnih in reproduktivnih pravic še vedno niso deležne dovolj pozornosti in da spodkopavajo prizadevanja za uresničevanje obveznosti iz kairskega načrta za ukrepanje (ICPD) in za odpravo diskriminacije, vključno z diskriminacijo in neenakostmi zaradi spola, v strategijah za prebivalstvo in razvoj; poudarja, da je bil napredek na področju reproduktivnega zdravja ponekod omejen zaradi kršitev, kot so otroške, zgodnje in prisilne poroke ter nezmožnost uveljavljanja najnižje zakonsko predpisane starosti za poroko, prisilne prakse, kot so prisilna sterilizacija ali pohabljanje ženskih spolnih organov, ter nepriznavanje samostojnosti ženskam in dekletom pri odločanju o spolnem in reproduktivnem zdravju brez diskriminacije, prisile in nasilja;

11. poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bo pregled ICPD+20 omogočil celovito revizijo vseh vidikov, povezanih s polnim uživanjem spolnih in reproduktivnih pravic, in potrdijo, da si bodo odločno in progresivno prizadevale za uveljavljanje spolnih in reproduktivnih pravic za vse v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva k večji odgovornosti za dosežke; zlasti jih poziva, naj poskrbijo, da bo ta proces potekal na participativni osnovi in da bo omogočeno plodovito sodelovanje različnim interesnim skupinam, vključno s civilno družbo ter ženskami, mladoletniki in mladimi; opozarja, da mora ta pregled temeljiti na človekovih pravicah in biti posebej osredotočen na spolne in reproduktivne pravice;

12. zahteva, da se pri pripravi programov za podporo polnemu in enakopravnemu sodelovanju žensk pri volilnem postopku in izvajanju priporočil misij vedno upoštevajo ugotovitve misij za opazovanje volitev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Silvana Koch-Mehrin, Ulrike Lunacek, Elisabeth Morin-Chartier, Norica Nicolai, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Minodora Cliveti, Rosa Estaràs Ferragut, Mariya Gabriel (Mariya Gabriel), Nicole Kiil-Nielsen, Christa Klaß, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Angelika Werthmann

ANNEX I

INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT BETWEEN JANUARY AND DECEMBER 2012

THE SAKHAROV PRIZE 2012

The winner of the Sakharov Prize 2012       Nasrin Sotoudeh                     Jafar Panahi	Nasrin Sotoudeh and Jafar Panahi       Nasrin Sotoudeh, born in 1963, is an Iranian lawyer and human rights advocate. She has represented opposition activists imprisoned following Iran's disputed June 2009 presidential elections, juveniles facing the death penalty, women and prisoners of conscience. She was arrested in September 2010 on charges of spreading propaganda and conspiring to harm state security and has been held in solitary confinement. Sotoudeh has two children. She recently started a hunger strike in protest against the state's harassment of her family.       Jafar Panahi, born in 1960, is an Iranian film director, screenwriter and film editor. He first achieved international recognition with his film The White Balloon that won the Caméra d'Or at the 1995 Cannes Film Festival. His films often focus on the hardships faced by children, the impoverished and women in Iran. Mr Panahi was arrested in March 2010 and later sentenced to six years in jail and a 20-year ban on directing any movies or leaving the country. His latest film "This Is Not a Film" was smuggled from Iran to the 2011 Cannes Film Festival on a USB stick hidden inside a cake.
SHORTLISTED NOMINEES	BACKGROUND
Ales Bialiatski	Ales Bialiatski is a freedom fighter and human rights defender currently imprisoned by the Belarusian regime. Mr Bialiatski has been a lifelong civil society activist fighting for freedom of thought and expression in Belarus.
Pussy Riot	Pussy Riot is Russian punk band. Three of its members - Nadezhda Andreyevna Tolokonnikova, Yekaterina Samutsevich and Maria Alyokhina - were arrested after protesting in a cathedral against Russian president Vladimir Putin. They were sentenced to two years in a labour camp.

COUNTRY Individual	BACKGROUND	ACTION TAKEN BY PARLIAMENT
azerbaijan       Farhad Aliyev                             Rafiq Aliyev                                                 Idrak Abbasov               Khadija Ismaylova           Anar Bayramli                     Ramil Dadashov   Vugar Gonagov   Zaur Guliyev               Aydin Janiyev   Avaz Zeynalli                         Bakhtiyar Hajiyev                   Vidadi Isganderov                                           Taleh Khasmammadov             Ramil Safarov	As Minister of Economic Development, Farhad Aliyev openly criticised monopolies, abuse of power by state officials, the corrupt court system and emphasized these problems as being obstacles on Azerbaijan’s state building and development processes. On the eve of parliamentary elections in Azerbaijan, on October 19, 2005, Farhad Aliyev was detained in his office at the Ministry of Economic Development to the Ministry of National Security (MNS). After being kept there for a few hours, he was told that he was dismissed from his post and detained as a suspect with charges on coup d'état attempt.   Rafiq Aliyev, brother of Farhad Aliev is the former chief executive of Azpetrol, the country’s main petrol retailing and oil transport company. He has been facing charges of tax evasion and an attempt to smuggle cash out of Azerbaijan.   Both men have been held in solitary confinement since October 2005 and have been pleading innocent on all counts. They have been detained without trial for longer than is allowed under Azerbaijan’s criminal code. Even though the European Court of Human Rights has ruled on violations of the European Convention on Human Rights during their arrest, Farhad and Rafiq Aliyev remained imprisoned.               An Azerbaijani journalist who works for the newspaper Zerkalo, one of Azerbaijan's few newspapers not controlled by the government of President Aliyev. Known for his reporting on forced evictions in Baku, Abbasov was badly beaten in 2012, allegedly by SOCAR security personnel. The journalist Khadija Ismayilova from Baku is one of the most important investigative journalists in Azerbaijan. In various newspapers and radio shows she talks about corruption, abuse of power and human rights violations in the country. Anar Bayramli is an Azerbaijani journalist for Iran's Fars News Agency and Sahar television station. In June 2012, an Azerbaijan court sentenced him to two years' imprisonment on a charge of drug possession. Bayramli's family and several human rights organizations have described the charges as politically motivated. Bayramli's arrest came in a year of growing tension between Azerbaijan and Iran.     Vugar Gonagov, executive director and Zaur Guliyev, editor in chief of Khayal TV were arrested on March 13, 2012 on the charge of organising mass disorder. They were both convicted to a three year suspended sentence by the Khachmaz District Court in northeastern Azerbaijan on March 15.       Zeynalli, Khural newspaper editor-in-chiefwho has been in detention since October 2011 and accused of politically motivated charges of extortion, tax evasion and failure to implement a court decision. The charges were based on Member of Parliament Gular Ahmadova’s claims that Zeynalli attempted to blackmail her.             Bakhtiyar Hajiyev is an Azerbaijani activist and blogger. On 4 March 2011, Hajiyev was questioned by police about Facebook activity related to an upcoming anti-government protest, scheduled for 11 March. Later in the day, he was arrested on charges of having disobeyed a police order not to leave the city of Ganja while charges that he had evaded military service were being investigated. Isgandarov stood unsuccessfully for office in the 2010 Azerbaijani parliamentary election. In November 2010, the government of Azerbaijan opened a criminal investigation of Isgandarov for "prevention of voting rights by threatening, using force" and "interfering or influencing the work of the election commissions by threatening, using force or threatening to use force". The charges were later dropped due to lack of evidence, but were reinstated in May 2011, one month after Isgandarov was arrested at an anti-government rally on 17 April. After the rally, he was sentenced to fifteen days' administrative imprisonment for an "attempt to hold protest action". A new arrest warrant was issued for Isganadarov on 3 May 2011, one day after he was scheduled to be released from detention.[5] On 27 August, Isganadarov was sentenced to three years' imprisonment for the vote-tampering charges.     The activist, Bakhtiar Hajiyev, had been imprisoned after using social media to promote peaceful demonstrations.       Ramil Safarov was a convicted officer of the Azerbaijani army who, while participating as a lieutenant in a NATO-sponsored course of studies in Budapest in 2004 killed a fellow attendee, Armenian Army lieutenant Gurgen Margaryan, in his sleep with an axe. In 2006, Safarov was sentenced to life imprisonment in Hungary with a minimum incarceration period of 30 years. After his request under the Strasbourg convention, he was extradited on August 31, 2012 to Azerbaijan where he was greeted as a hero, pardoned by Azerbaijani president Ilham Aliyev despite contrary assurances made to Hungary, promoted to the rank of major and given an apartment and over eight years of back pay.	A letter of concern was sent on 27 April 2012.                                                                           In its resolution adopted on 24 May 2012, the European Parliament:   - Condemns the brutal beating of Idrak Abbasov, journalist for the ‘Zerkalo’ newspaper and the ‘Institute for the Freedom and Safety of Reporters’ - Condemns the campaign of blackmail and intimidation carried out against the investigative journalist Khadija Ismaylova due to her investigations into the alleged business interests of President Aliyev's family - Takes note of the ongoing investigations launched by the Azerbaijani authorities into the attacks on the journalists; calls on the authorities to ensure effective investigation of these incidents and prosecution of the perpetrators of these attacks -  Calls on the Azerbaijani authorities to allow peaceful protests and to prohibit police interference in the work of journalists covering demonstrations - Condemns the harassment, intimidation, and violence against journalists and others peacefully expressing their opinions; calls on the authorities to immediately release from prison or pre-trial detention those detained on politically motivated charges, including six journalists – Anar Bayramli, Ramil Dadashov, Vugar Gonagov, Zaur Guliyev, Aydin Janiyev and Avaz Zeynalli – ,social media activist Bakhtiyar Hajiyev, lawyer and NGO leader Vidadi Isganderov, human rights activist and lawyer Taleh Khasmammadov, and activists imprisoned on various politically motivated charges relating to peaceful protests in April 2011                                                                   In its resolution adopted on 13 September 2012, the European Parliament: - Deplores the decision by the President of Azerbaijan to pardon Ramil Safarov, a convicted murderer sentenced by the courts of a Member State of the European Union; regards that decision as a gesture which could contribute to further escalation of the tensions between two countries, and which is exacerbating feelings of injustice and deepening the divide between those countries, and is further concerned that this act is jeopardising all peaceful reconciliation processes within the societies concerned and may undermine the possible future development of peaceful people-to-people contact in the region; - Considers the presidential pardon granted to Mr Safarov as a violation of the diplomatic assurances given to the Hungarian authorities in Azerbaijan's request for transfer on the basis of on the Convention on the Transfer of Sentenced Persons; - Deplores the hero's welcome accorded to Mr Safarov in Azerbaijan and the decision to promote him to the rank of major and pay him eight years' back salary upon his arrival, and is concerned about the example this sets for future generations and about the promotion and recognition he has received from the Azerbaijani state;
bahrain     Abdulhadi al-Khawaja                                         Mahdi Abu Dheeb                                                               Nabeel Rajab	Abdulhadi Abdulla Hubail al-Khawaja is one of the most prominent Bahraini human rights activists. He is former president and co-founder of the Bahrain Human Rights Centre, a nonprofit non-governmental organisation which works to promote human rights in Bahrain. He has held a number of positions and played various roles in regional and international human rights organizations. On 9 April 2011, al-Khawaja was arrested and tried as part of a campaign of repression by the Bahraini authorities following pro-democracy protests in the Bahraini uprising. Front Line Defenders expressed fear for his life following allegations of torture and sexual assault in detention. Al-Khawaja was sentenced on 22 June 2011, along with eight other activists, to life imprisonment. On 8 February 2012, he started an open-ended hunger strike until "freedom or death", protesting continuing detentions in Bahrain. The strike lasted for 110 days, and resulted in his being force-fed by authorities.   Due to his role in the Bahraini uprising, Mahdi Abu Dheeb, founder and leader of Bahrain Teachers' Association, was arrested, brutally tortured, and sentenced to 10 years in prison. His sentence was later reduced to five years by an appeals court. Amnesty International designated him a prisoner of conscience.                                                 The director of the Bahrain Human Rights Centre, a nonprofit non-governmental organisation which works to promote human rights in Bahrain. Mr Rajab, who is a highly respected human rights defender, was arrested on the evening of 5 May after he landed at Bahrain International Airport.   Mr Nabeel Rajab has been detained solely for exercising his right to freedom of expression as enshrined in the UN Convention on Civic and Political Rights, which has been ratified by the Kingdom of Bahrain.	In its resolution adopted on 15 March 2012, the European Parliament: - Reiterates its call for the immediate and unconditional release of all peaceful demonstrators, political activists, human rights defenders, doctors and paramedics, bloggers and journalists, in particular Abdulhadi al-Khawaja, President of the Bahrain Centre for Human Rights, and Mahdi Abu Dheeb, President of the Bahrain Teachers' Association, who have been detained or convicted for exercising their rights to freedom of expression, association and peaceful assembly or complying with their professional obligations; - Stresses that demonstrators have expressed their legitimate democratic aspirations and urges the Bahraini authorities to achieve the process of reconciliation within an inclusive and constructive dialogue, which is essential for the democratic stability of Bahrain's diverse society, in which the rights of each citizen should be equally guaranteed both by the letter of the law and in practice - Urges the Bahraini authorities to conduct thorough, impartial and independent investigations into the human rights violations by the police and security forces and as a result of the military presence in Bahrain during and after the pro-democracy protests against peaceful protestors and citizens, to ensure accountability and prevent impunity for those responsible, regardless of position or rank, and to adopt measures to deter future human rights violations.     A letter of concern was sent on 24 May 2012.
BELARUS   Dzmitry Kanavalau Uladzislau Kavalyou                                                                                 Ales Bialiatski                       Mikalai Statkevich               Andrei Sannikau                   Pavel Seviarynets           Dzmitry Bandarenka               Syarhey Kavalenka                 Andrzej Poczobut                         Mykola Statkevych	The Supreme Court of the Republic of Belarus sentenced Dzmitry Kanavalau and Uladzislau Kavalyou to death for committing terrorist attacks in 2005 in Vitebsk, in 2008 in Minsk, and in the Minsk metro in April of 2011. These court orders follow unfair trials which disregarded the rule of law.                                                                           Ales Bialiatski is a Belarusian political activist known for his work with Viasna Human Rights Centre, of which he is currently the head. He is the vice president of the International Federation for Human Rights. Bialiatski has received the Homo Homini Award and the Per Anger Prize for his efforts in promoting human rights and democracy. He was arrested by Belarusian authorities on tax evasion charges in 2011.     In 2010 Mikola Statkevich was one of many democratic candidates at the presidential election. After the crackdown of the opposition demonstration he was arrested and put in prison. On 26 May 2011, he was sentenced to 6 years in a medium security penal colony.     Andrei Sannikau was a candidate at the 2010 presidential election in Belarus, and had the second highest percentage of the popular votes after incumbent Alexander Lukashenko. He was incarcerated in a Minsk KGB facility for peacefully protesting at a demonstration after the elections, and faced up to a 15-year imprisonment     Co-head of the Belarusian Christian Democracy party Pavel Seviatynets, was arrested for participating in the rally on December 19, 2010 in Minsk.   Dzmitry is a civil activist and  member of the Belarusian Association of Journalists. He was an active member of Andrei Sannikov’s campaign team in the 2010 elections. Dzmitry was arrested on 20 December 2010 at his apartment and taken into custody at the KGB pre-trial prison Belarusian opposition activist, in January 2010, Kavalenka was sentenced to three years of "limited freedom" for "the illegal hanging of the banned Belarusian national flag" in a public place.       A correspondent for the Polish newspaper Gazeta Wyborcza, Poczobut has been arrested more than a dozen times by the government of Belarus. In 2011, he was sentenced to a fine and fifteen days in prison for "participation in the unsanctioned protest rally" following the 2010 presidential election. In 2011 and 2012, he was arrested and detained for allegedly libeling President Alexander Lukashenko in his reports.     In 2010 Mikola Statkevich was one of many democratic candidates at the presidential election. After the crackdown of the opposition demonstration he was arrested and put in prison. On 26 May 2011, he was sentenced to 6 years in a medium security penal colony.	A letter of concern was sent on 26 January 2012 echoing the plenary declaration of the President of the European Parliament on 24 January 2012.   A second letter of concern was sent on 07 February 2012.   In its resolution adopted on 16 February 2012 the European Parliament:   - Condemns the death sentences handed down to Mr Kavalyou and Mr Kanavalau and urges Alyaksandr Lukashenka to pardon both men and establish moratorium on all death sentences and executions with a view to abolishing the death penalty from the penal system by ratifying the Second Optional Protocol to the International Covenant on Civil and Political Rights, in compliance with international standards;   - Calls on the competent authorities in Belarus to carry out a full, fair and impartial investigation of the allegations made in this context and to provide true justice for the victims of the heinous acts of terrorism in question.       In its resolution adopted on 29 March 2012 the European Parliament:   - Condemns the continuous persecution of human rights defenders and members of the democratic opposition and the harassment of civil society activists and the independent media in Belarus for political reasons; - Demands the unconditional and immediate release of all political prisoners; reiterates that there cannot be any progress in the EU-Belarus dialogue without progress by Belarus in terms of democracy, human rights and rule of law and until all political prisoners, including Ales Bialiatski, Chair of the Human Rights Centre ‘Viasna’ and Vice-President of the FIDH, two ex-presidential candidates Mikalai Statkevich and Andrei Sannikau, heads of the presidential campaigns of democratic opposition candidates Pavel Seviarynets and Dzmitry Bandarenka, and Syarhey Kavalenka, a political prisoner detained for an alleged breach of house arrest, who has been on a prolonged hunger strike, which has led to a critical deterioration in his health and directly threatens his life, are unconditionally released and their civil rights are fully rehabilitated.                 In its resolution adopted on 5 July 2012, the European Parliament: - Strongly condemns the recent arrest of, and allegations against, Andrzej Poczobut, a journalist for the Polish daily ‘Gazeta Wyborcza’; - Welcomes the release of Mr Poczobut from custody, and demands that the investigation and all the charges against him be dropped; - Expresses its deep concern over the deteriorating situation of human rights defenders in Belarus, and condemns all threats against journalists and individuals making use of their right of freedom of expression; - Calls for the end of judicial harassment of journalists, civil society activists and human rights defenders; calls on the Belarusian authorities to reverse their current repressive policies; - Considers the transfer of Mykola Statkevych to solitary confinement to be an act of repression and an attempt to force him to sign a request for clemency; calls, therefore, on the Commission and the EEAS to intervene in his case
Burma/myanmar   Daw Aung San Suu Kyi	Leader of the oposition in Burma/Myanmar, the Sakharov Prize winner from 1990 could not be officially be presented with the prize. She was detained under house arrest for almost 15 years.	In its resolution adopted on 20 April 2012, the European Parliament:   - Expresses its great respect for the long struggle over decades of opposition leader and Sakharov Prize winner Aung San Suu Kyi, congratulates her on her party's victory in the April by-elections and applauds her courage and tenacity as an example of selfless courage and struggle for freedom and democracy in the face of tyranny -  Welcomes the mutual rapprochement between President U Thein Sein and Daw Aung San Suu Kyi, and the dialogue between the government and opposition
Cambodia     Sam Rainsy	A Camobian politician, in October 2009, Rainsy led local residents at the Cambodia-Vietnam border in a protest against alleged Vietnamese encroachment on Cambodian territory. On October 25, Rainsy was charged with racial incitement and destruction of property, and the Cambodian parliament stripped Rainsy of his immunity from prosecution in November. On January 1, 2010, the Svay Rieng provincial court issued an arrest warrant for Rainsy after he failed to appear in court. Rainsy had fled the country at this point and was residing in France in self-imposed exile. In September 2010, Rainsy was tried in absentia and sentenced to 10 years in prison for charges widely believed to be politically motivated.	In its resolution adopted on 26 October 2012, the European Parliament: - Is concerned about the situation of Sam Rainsy, the leader of the Sam Rainsy Party, who has been convicted on charges that are allegedly politically motivated; urges the Cambodian Government and opposition parties to work towards reconciliation in order to enable the opposition to play a full role in Cambodian politics and in the forthcoming elections
CHINA     Feng Jianmei	In Shanxi Province, Feng Jianmei was forced to abort at seven months of pregnancy on June 3, 2012. According to a report by a China-based human rights organization, the woman, Feng Jianmei, was beaten and dragged into a vehicle by a group of Family Planning Officials while her husband, Deng Jiyuan, was out working.  The officials asked for 40,000-yuan fine for breaking birth-control rules from Feng Jianmei’s family.  When they did not receive the money, they forcibly aborted Feng at seven months, laying the body of her aborted baby next to her in the bed.	In its resolution adopted on 5 July 2012, the European Parliament: - Strongly emphasises that, according to the International Conference on Population and Development Plan of Action, the aim of family planning programmes must be to enable couples and individuals to make free, responsible and informed decisions about childbearing and to make available a full range of safe, effective and acceptable methods of family planning of their choice, and any form of coercion has no part to play; - Strongly condemns the decision to force Ms Feng to have an abortion and condemns the practice of forced abortions and sterilisations globally, especially in the context of the one-child policy;
THE DEMOCRATIC REPUBLIC OF CONGO   Dr Denis Mukwege	Renowned Congolese doctor, Denis Mukwege, has been for a long time now a saviour for the victims of sexual violence in his native country. His hospital has become a refuge for thousands of women. Dr. Mukwege acknowledged that his patients often suffer in silence and he has become a voice for them. He travels around the world –often at his own expense– to tell their stories and raise awareness about the use of rape as a weapon of war. He has been awarded by the United Nations with the 2008 prize for human rights for his tireless work at Panzi hospital. Dr. Mukwege was also named “African of the Year” by a Nigerian newspaper and has been nominated for the Nobel Peace Prize twice.	In its resolution adopted on 13 December 2012, the European Parliament:   - Condemns the attempt to assassinate Dr Mukwege and calls for an independent judicial inquiry to shed light on this attack, which caused the death of his bodyguard; - Considers it vital to conduct an impartial, in-depth investigation into all past and present cases of human rights violations, and calls on all states in the Great Lakes region to place efforts to put an end to impunity at the heart of the process of improving the rule of law;
Iran   Hadi Rashedi, Hashem Shaabani(nejad), Mohammad-Ali Amouri(nejad), Seyed Mokhtar, and Seyed Jaber Alboshokeh                                                           Narges Mohammadi                             Sattar Beheshti                               Nasrin Sotoudeh Jafar Panahi	Members of the Iran's ethnic Arab minority, Hadi Rashedi, Hashem Shaabani(nejad), Mohammad-Ali Amouri(nejad), Seyed Mokhtar, and Seyed Jaber Alboshokeh were arrested in February 2011 and convicted in July 2012 of "enmity with God", "corruption on earth" and "acting against national security." They were sentenced to death sentences following closed trials in Iran's revolutionary court in Khuzestan. Since then, the five have been frequently taken from their cells and held for days at secret prisons run by the intelligence services, where they have been tortured.                                       Accounts from several reliable sources indicated in April 2012 that Ms Narges Mohammadi, a highly respected journalist and human rights defender, has been placed in the Evin prison to finish a six-year sentence despite credible reports of her deteriorating health.   Ms Mohammadi and 30 students have been imprisoned at the same time solely for exercising their right to freedom of expression         Sattar Beheshti was an Iranian blogger who died in early November 2012 several days after being arrested by the Iranian Cyber Police unit for criticizing the government of the Islamic Republic on Facebook and after making a signed complaint of being tortured while in custody. His reported death has drawn international condemnation and led to the dismissal of the commander of Iran's cybercrimes police unit.         Prisoners of conscience, Sakharov Laureates 2012	In its resolution adopted on 14 June 2012, the European Parliament:   - Calls on the Iranian authorities to ensure that the arrested members of Iran's Ahwazi Arab minority – Mohammad Ali Amouri, Rahman Asakereh, Hashem Sha'bani Amouri, Hadi Rashidi, Sayed Jaber Alboshoka and Sayed Mokhtar Alboshoka – are tried in accordance with international fair-trial standards, with due protection from torture and other ill-treatment, and without recourse to the death penalty - Urges the Iranian authorities to release all activists who are currently imprisoned for their peaceful advocacy of minority rights - Calls on the Iranian authorities to respect the right of ethnic minorities to use their own languages, in private and public, and in particular to guarantee education in minority languages, in accordance with the constitution of the Islamic Republic of Iran A letter of concern was also sent on 12 October 2012.     A letter of concern was sent on 24 May 2012.                         In its resolution adopted on 22 November 2012, the European Parliament:   -  Is deeply concerned about the death in prison of Sattar Beheshti; urges the Iranian authorities to conduct a thorough enquiry into the case, in order to establish the exact circumstances of his death - Is deeply concerned by the reports indicating that Sattar Beheshti was tortured in prison -  Deeply deplores the lack of fairness and transparency of the judicial process and the denial of due-process rights in Iran; calls on the Iranian authorities to guarantee a stringent respect of fair trial and due process to all detainees, as stipulated in the ICCPR - Urges the Iranian authorities to release all political prisoners and prisoners of conscience, including Nasrin Sotoudeh, co-Sakharov Prize winner together with Jafar Panahi, and to allow them to come to the European Parliament in December 2012 to collect their prizes; expresses its concern about the deteriorating health condition of Nasrin Sotoudeh; calls on Iran's judiciary and prison authorities to end the mistreatment of Nasrin Sotoudeh; expresses its sympathy and full solidarity with the requests of Nasrin Sotoudeh; calls on Iran's authorities to allow all prisoners access to lawyers of their choice, necessary medical care and family visits, to which they are entitled under international human rights law, and to treat them with dignity and respect
MAURITANIA   Biram Ould Abeid	Biram Ould Abeid and 6 other people, members of the Initiative pour la Résurgence du Mouvement Abolitionniste en Mauritanie – IRA (Initiative for the Resurgence of the Abolitionist Movement in Mauritania), an organisation working for the eradication of slavery in Mauritania, were arrested with violence on 29 April and detained, after they had set fire to Maliki legal writings which they consider to be a legitimization of the practice of slavery.   The charges brought against the IRA members - which included terrorism and apostasy in the case of Mr Biram Ould Abeid - carried extremely severe punishments, including the death penalty.   In September 2012, human rights defender Biram Ould Dah Ould Abeid and his colleagues were released on bail.	A letter of concern was sent on 30 August 2012.
NiGERIA   Osmond Ugwu                           Raphael Elobuike	Nigerian trade union leader Osmond Ugwu was detained in October 2011 and imprisoned for three months on trumped-up charges. The arrest, which happened during a prayer meeting about ongoing labour negotiations in the south-eastern city of Enugu, was sudden and brutal.   Ugwu spent the first two days in police detention without any food or water, in agony from the injuries he sustained to his legs, back, waist and hands.   Together with fellow union member Raphael Elobuike, Ugwu was charged with attempted murder and assault, in an apparent bid by the police and prosecution to silence the activists.   Neither the police nor the state prosecutors have presented any evidence against the two on the attempted murder charge, and the assault charge was based on the claim by the police that Ugwu held on to a police officer’s uniform and tore it while he was being dragged away.	In its resolution adopted 15 March 2012, the European Parliament:   - Calls on the government to release labour union leader Osmond Ugwu and union member Raphael Elobuike due to the lack of evidence in the prosecution's case against them
Kazkhstan   Vladimir Kozlov               Igor Vinyavskiy	Leader of the unregistered Alga party and a vocal critic of President Nursultan Nazarbayev, Vladimir Kozlov was convicted to seven and a half years of imprisonment for inciting unrest in Zhanaozen in december 2011, when government troops killed 15 after a labor strike.   Journalist and editor for Vzglyad. He was arrested on 23 January 2012 for allegedly distributing leaflets demanding an insurrection and imprisoned, seen as a threat to national security by the government. The government indicted him for "making public calls through mass media to violently overthrow Kazakhstan's constitutional regime", in connection with pamphlets distributed two years earlier by people whose connection with Vinyavsky has yet to be established. On 15 March the Kazakh government was criticized by the European Parliament for his detainment (see resolution in next column); he was released later that day.	In its resolution adopted 15 March 2012, the European Parliament:   -  Expresses its indignation at the incarceration of opposition leaders and journalists since January 2012, and calls on the Kazakh authorities to end the clampdown on the opposition and the independent media in the country and release all persons incarcerated on political grounds, including the leader of the Alga party Vladimir Kozlov and the editor-in-chief of the Vzglyad newspaper Igor Vinyavskiy, as well as all persons mentioned in recent EU statements in the OSCE Permanent Council who are still in detention; calls for Mr Kozlov to be given access to his immediate family, including his wife, and for an independent assessment of his medical condition; welcomes the release of Natalya Sokolova, lawyer for the Karazhanbasmunai oil company's labour unions, who was previously sentenced to six years in prison, now reduced to a three-year probation; regrets nevertheless that Ms Sokolova is still prohibited from participating in trade union activities during her probation.
KUWAIT   Hamad al-Naqi	A member of Kuwait’s Shi’a Muslim minority accused of blasphemy, he was arrested on 27 March and taken to Kuwait Central Prison. A case was brought against him with Dowaem al-Mowazry as a civil plaintiff, who called for al-Naqi to be executed as an example to blasphemers. The letter of concern was sent when a few members of the National Assembly of Kuwait called for capital punishment for blasphemy.   In June 2012 Hamad Al-Naqi was sentenced to ten years' imprisonment for charges pertaining to provoking sectarian tensions and blasphemous tweets against the prophet Mohammed.	A letter of concern was sent on 08 May 2012.
pakistan   Malala Yousafzai	On 9 October 2012 Malala Yousafzai, a 14-year-old girl from the Swat Valley, was singled out in the school bus on her way home, shot in the head and neck and severely wounded, while two other girls also sustained wounds in the attack. The Tehreek-e-Taliban Pakistan (TTP) have claimed responsibility for the attack and issued a statement after the attacks, claiming it was obligatory to kill anyone leading a campaign against Islamic law and announcing that the movement would attempt to kill Yousafzai again if she recovers from her injuries. The security forces have reacted by arresting many suspects of the crime, and the Pakistani Parliament has debated a motion condemning the attack, which has, however, met with resistance from the main opposition party, the Pakistan Muslim League‑N. Malala Yousafzai had become a national symbol of resistance against the Taliban’s efforts to deprive girls of an education through blogs she wrote since the age of 11, receiving in December 2011 the National Youth Peace Prize, which has been renamed in her honour the National Malala Peace Price. In Pakistan and many other Muslim countries protests have taken place in admiration of and solidarity with Malala Yousafzai and in condemnation of the brutal attack by the Taliban.	In its resolution adopted on 26 October 2012, the European Parliament:   - Strongly condemns the violent attack on Malala Yousafzai and the serious injuries inflicted on two of her classmates   - Calls on the Government of Pakistan to ensure the safety of Malala Yousafzai and her family and to bring to justice those responsible for the assault   - Calls on the Government of Pakistan to ensure the safety of other human rights activists – particularly women and girls who become active in society and politics – who have received threats from the Taliban and other extremist groups   - Urges the Pakistani authorities to prosecute those individuals and groups inciting violence, in particular those calling for the killing of individuals and groups with whom they disagree
RUSSIA   Elena Milashina Ella Asoyan                                         Taisia Osipova                             Alexei Navalny                             Boris Nemtsov                           Sergey Udalcov             Nadezhda Tolokonnikova, Maria Alyokhina and Ekaterina Samutsevitch	In the early morning of April 5, 2012, Elena Milashina,a prominent journalist and human rights defender was attacked by two unknown assailants in the Balashika neighborhood of Moscow, along with friend Ella Asoyan who was visiting her in Moscow. After the brutal murder of Anna Politkovskaya, Novaya Gazeta’s star correspondent, in 2006, Milashina picked up her mantle, reporting on human rights abuses in Russia’s turbulent North Caucasus region, including Chechnya. When Natalia Estemirova, a leading Chechen human rights defender and Milashina’s close collaborator, was brazenly murdered in July 2009, she started an independent investigation into the killing. Novaya Gazeta did not exclude the possibility that the attack on Milashina was linked to her professional activity.   Taisiya Osipova is a Russian opposition activist from the unregistered National Bolshevik Party and "The Other Russia" party. She is the wife of opposition activist Sergei Fomchenkov. In 2011 Osipova was sentenced by the Russian courts to 10 years in prison for possession of heroin. In 2012 the sentence was reduced to 8 years in a retrial ordered by a higher court, after President Dmitry Medvedev had called her original sentence "too harsh". Osipova claims the heroin had been planted in a police raid. Mikhail Fedotov, head of Russia's council on human rights, has called the verdict a "legal mistake".   Alexei Anatolievich Navalny is a Russian lawyer, political and financial activist, and politician. Since 2009, he has gained prominence in Russia, and in the Russian and international media, as a critic of corruption and of Russian President Vladimir Putin. He has organized large-scale demonstrations promoting democracy and attacking political corruption, Putin, and Putin's political allies; and has run for political office on the same platform. In 2012, The Wall Street Journal described him as "the man Vladimir Putin fears most."     Boris Efimovich Nemtsov is a Russian statesman and liberal politician. He was a Minister of fuel and energy (1997), Vice Premier of Russia and Security Council member from 1997 to 1998. After a split in the Union of Right Forces in 2008, he co-founded Solidarnost. In 2010, he co-formed coalition For Russia without Lawlessness and Corruption (was refused in registration as party). Since 2012 Nemtsov has been co-chair of Republican Party of Russia – People's Freedom Party (RPR-PARNAS), a registered political party.   Sergei Udalcov is a Russian political activist and leader of the Left Front movement. In 2011 and 2012, he helped lead a series of protests against Vladimir Putin.       Pussy Riot is Russian punk band. Three of its members - Nadezhda Andreyevna Tolokonnikova, Yekaterina Samutsevich and Maria Alyokhina - were arrested after protesting in a cathedral against Russian president Vladimir Putin. They were sentenced to two years in a labour camp.	A letter of concern was sent on 05 May 2012.                                       In its resolution adopted on 13 September 2012, the European Parliament:   -  Expresses its deep concern regarding other politically motivated trials, in particular the criminal prosecution of scientists accused of espionage for cooperating with foreign scientific institutions, the conviction of opposition activist Taisia Osipova to eight years of penal colony in a trial referred to as politically motivated, using dubious and possibly fabricated evidence and not meeting the standards of a fair trial, the detention of, and politically motivated criminal charges against, more than a dozen participants in the protest demonstration in Moscow on 6 May who were wrongly accused in connection with the alleged ‘mass riots’, and the criminal investigation into opposition activists, such as Alexei Navalny, Boris Nemtsov and Sergey Udalcov; - Expresses its deep disappointment with the verdict and the disproportionate sentence issued by the Khamovnichesky District Court in Russia in the case of Nadezhda Tolokonnikova, Maria Alyokhina and Ekaterina Samutsevitch, members of the punk band ‘Pussy Riot’;
Saudi Arabia     Hamzi Kashgari	A Saudi poet and a former columnist for the Saudi daily newspaper al-Bilad , he became the subject of a controversy after he had posted a series of poetic tweets, sharing an imaginary conversation he was having with the Prophet Mohammed. The tweets were deemed blasphemous, prompting a severe backlash, with over 30,000 responses and a Facebook page calling for his execution. Kashgari deleted the tweets, apologising repeatedly, but to no avail. He fled to Malaysia, with the intention of seeking asylum in New Zealand, but was deported home, where he faced charges of apostasy, which is punishable by death in Saudi Arabia.	A letter of concern was sent on 16 February 2012 echoing the plenary declaration of the President of the European Parliament on 13 February 2012.
SyriA     Mazen Darwish Dr Mohamad Osama Al-Baroudi Dr Mahmoud Al-Refaai	Director of the Syrian Centre for Media and Freedom of Expression, Mazen Darwish' arrest and detention were in clear violation of international law.   Dr Mohamad Osama Al-Baroudi and Dr Mahmoud Al-Refaai have been held in conditions amounting to enforced disappearance since 18 February and 16 February 2012 respectively.   All three were at the time of the writing of this letter prisoners of conscience and it was required therefore that they were released unconditionally, and access to their families and lawyers be granted by the Syrian authorities.	A letter of concern was sent on 24 May 2012.
UKRAINE   Yulia Tymoshenko                 Yuri Lutsenko                                         Valery Ivashchenko	Former Prime Minister of Ukraine. She was charged of abuse of power in connection with the conclusion of gas contracts in 2009. The Prosecutor General's Office in Ukraine brought charges against her on 24 May 2011 and on 11 October 2011 she was sentenced to seven years in prison.     Former high-ranking official from the Tymoshenko, Yuri Lutsenko (former Interior Minister, one of the leaders of the People's Self-Defence Party), was charged with abuse of office and misappropriation of funds and was arrested on 26 December 2010 for alleged non-cooperation with the prosecution. On 27 February 2012 Lutsenko was sentenced to four years in jail for embezzlement and abuse of office. On 7 April 2013 he was released from prison as the Ukrainian President Viktor Yanukovych pardoned him for health reasons.                   Former Acting Defence Minister in Yulia Tymoshenko’s government, Valery Ivashchenko has been sentenced to 5 years imprisonment. on 12 April 2012. Valery Ivashchenko has been in detention since August 2010.  He was charged with having, in November 2009 while Acting Minister of Defence abused his position by signing a plan to sell the Feodosia Marine Engineering Works which was property of the Ministry of Defence. On 14 February, Denmark has granted him asylum.	In its resolution adopted on 24 May 2012, the European Parliament:   - Deplores the sentencing of former Prime Minister Yulia Tymoshenko; stresses that strengthening the rule of law and an independent judiciary, as well as initiating a credible fight against corruption, are essential not only to the deepening of EU-Ukraine relations but also to the consolidation of democracy in Ukraine; - Calls on the Ukrainian authorities to guarantee the impartiality and transparency of the cassation process in Ms Tymoshenko's case, which should take place in line with the fair and just legal standards and practices common in Europe, and demands an end to the use of selective justice targeting political and other opponents; deplores the fact that the High Specialised Court of Ukraine on Criminal and Civil Cases has postponed its ruling on the cassation appeal in Ms Tymoshenko's case against the decision of Pechersk District Court in Kyiv; notes the adjournment of the cassation hearing on the case of Yulia Tymoshenko to 26 June 2012, considers this delay regrettable, and warns against protraction of due legal process; - Urges the Ukrainian authorities to ensure full respect for the right of all prisoners sentenced on politically motivated grounds, including Ms Tymoshenko, Mr Lutsenko and Mr Ivashchenko, to adequate medical assistance in an appropriate institution, for their right of unrestricted access to their lawyers and for the right to be visited by relatives and other people such as the EU ambassador; stresses the need for Ukraine to respect fully the legal and human rights of defendants and detainees, including the right to medical care, in line with international standards; condemns the use of force by prison guards against Yulia Timoshenko, and recalls the obligation of Ukraine to examine promptly and impartially any complaints of torture or other forms of cruel, inhuman or degrading treatment;   In its resolution adopted on 13 December 2012, the European Parliament: - Makes a strong appeal to the Ukrainian authorities to find, together with the European Parliament's envoys, Aleksander Kwasniewski and Pat Cox, a reasonable and just solution to the Tymoshenko case; urges the Ukrainian Government to respect and implement the final decisions of the European Court of Human Rights on the ongoing case of Yulia Tymoshenko and Yuri Lutsenko; - Calls on Ukraine to end the selective application of justice in Ukraine at all levels of government and to make it possible for opposition parties to participate in political life on the basis of a level playing field; calls on the authorities, in this context, to free and rehabilitate politically persecuted opponents, including Yulia Tymoshenko, Yuri Lutsenko and others.
WEST BANK and EAST JERUSALEM   Marwan Barghouti           Nabil Al-Raee	Marwan Barghouti is one of the most prominent Fatah leaders in the West Bank. He was arrested on April15, 2002, in Ramallah, by the Israeli authorities. He is in detention since that date.     Nabil Al Raee, the artistic director of The Freedom Theatre in Jenin, was arrested overnight on 5 June by the Israeli authorities "on suspicion of illegal activity". The Freedom Theatre is a cultural venue dedicated to the children, youth and adults of Jenin Refugee Camp and beyond and employees of the Theatre are often under harassment of the Israeli side.	In the resolution adopted on 5 July 2012, the European Parliament:   - Calls for an end to the administrative detention without formal charge or trial of Palestinians by Israeli authorities, for access to a fair trial for all Palestinian detainees, and for the release of Palestinian political prisoners, with special regard for members of the Palestinian Legislative Council, including Marwan Barghouti, and administrative detainees; calls also for the immediate release of Nabil Al-Raee, the artistic director of the Freedom Theatre in Jenin Refugee Camp, arrested on and detained since 6 June 2012

ANNEX II

LIST OF RESOLUTIONS

List of resolutions adopted by the European Parliament during the year 2012, and relating directly or indirectly to human rights violations in the world.

Country	Date of adoption in plenary	Resolution title
AFRICA
Africa	05.07.2012	Violence against lesbians and LGBT rights in Africa
Democratic Republic Of Congo	14.06.2012	Follow-up of the elections in the Democratic Republic of Congo
Democratic Republic Of Congo	13.12.2012	Situation in the Democratic Republic of the Congo
Egypt	16.02.2012	Recent developments
Egypt	15.03.2012	Human trafficking in Sinai, in particular the case of Solomon W.
Libya	22.11.2012	Situation of migrants in Libya
Mali	20.04.2012	Situation in Mali
Sahel Region	14.06.2012	Human rights and the security situation in the Sahel Region
South Africa	13.09.2012	Massacre of striking miners
Sudan And South Sudan	14.06.2012	Sudan and South Sudan
AMERICAS
Venezuela	24.05.2012	Possible withdrawal from the Inter-American Commission in Human Rights
ASIA
Azerbaijan	24.05.2012	Azerbaijan
Azerbaijan	13.09.2012	Azerbaijan: the case of Ramil Safarov
Bahrain	15.03.2012	Human Rights violations in Bahrain
Burma/ Myanmar	20.04.2012	Situation in Burma/Myanmar
Burma	13.09.2012	Persecution of Rohingya Muslims in Burma
Burma	22.11.2012	Situation in Burma, particularly the continuing violence in Rakhine State
Cambodia	26.10.2012	Situation in Cambodia
China	05.07.2012	Forced abortion scandal in China
Israel	05.07.2012	EU policy on the West Bank and East Jerusalem
Israel	13.12.2012	Israeli government’s decision to expand settlements in the West Bank
India	13.12.2012	Caste discrimination in India
Japan	16.02.2012	Death penalty in Japan
North Korea	24.05.2012	Situation of North Korean refugees
Pakistan	26.10.2012	Discrimination against girls in Pakistan, in particular the case of Malala Yousafzai
The Philippines	14.06.2012	Cases of impunity in the Philippines
The United Arab Emirates	26.10.2012	Human right situation in the United Arab Emirates
EUROPE
Belarus	16.02.2012	Death penalty in Belarus, in particular the cases of Dzmitry Kanavalau and Uladzislau Kavalyou
Belarus	29.03.2012	Belarus
Belarus	05.07.2012	Freedom of expression in Belarus, in particular the case of Andrzej Poczobut
Belarus	26.10.2012	Elections in Belarus
Georgia	26.10.2012	Elections in Georgia
Russia	16.02.2012	Situation in Russia
Russia	13.09.2012	Political use of justice in Russia
Russia	13.12.2012	New EU-Russia agreement
Ukraine	13.12.2012	Situation in Ukraine
MIDDLE EAST
Bahrain	15.03.2012	Human rights violation in Bahrain.
Iran	02.02.2012	Situation in Iran
Iran	14.06.2012	Situation of ethnic minorities in Iran
Iran	22.11.2012	Human rights in Iran, mass executions and death of blogger Sattar Beheshti
Palestine	15.03.2012	Palestine: raids by Israeli forces on Palestinian TV stations
Palestine	22.11.2012	Situation in Gaza
Syria	16.02.2012	Situation in Syria
Syria	13.09.2012	Situation in Syria
THEMATIC
Women’s Situation In War	2.02.2012	Women’s situation in war
Female Genital Mutilation	14.06.2012	Female genital mutilation
UN Human Rights Council	16.02.2012	UN Human Rights Council

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Mário David, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Marusya Lyubcheva, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Adrian Severin, Marek Siwiec, Davor Ivo Stier, Charles Tannock, Inese Vaidere, Nikola Vuljanić, Karim Zéribi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Reinhard Bütikofer, Véronique De Keyser, Kinga Gál, Elisabeth Jeggle, Barbara Lochbihler, Jean Roatta, Helmut Scholz
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Hiltrud Breyer, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Christine Vergiat