POROČILO o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije

4.12.2013 - (2012/2323(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: József Szájer

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije

(2012/2323(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[1],

–   ob upoštevanju skupnega dogovora o delegiranih aktih, ki ga je konferenca predsednikov potrdila 3. marca 2011,

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[2], zlasti točke 15 in Priloge I,

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 5. septembra 2012 v zadevi C-355/10, Evropski parlament proti Svetu (še ni objavljena), in tekoče zadeve C-427/12, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o pristojnosti zakonodajnega pooblastila[3],

–   ob upoštevanju informativnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je bil sprejet 19. septembra 2013, o boljši pripravi zakonodaje: izvedbeni in delegirani akti,

–   ob upoštevanju pisma z dne 26. novembra 2012, ki ga je predsednik Parlamenta naslovil na predsednika konference predsednikov odborov, o horizontalnih načelih za uporabo delegiranih aktov v zvezi z zakonodajnimi programi, ki jih zajema večletni finančni okvir, kakor jih je odobrila konferenca predsednikov na svoji seji dne 15. novembra 2012,

–   ob upoštevanju pisma z dne 8. februarja 2013, ki ga je predsednik parlamenta naslovil na predsednika Sveta in Komisije, o pomanjkanju napredka v Svetu pri usklajevanju predlogov na področju kmetijstva in ribištva,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0435/2013),

A. ker je bila z Lizbonsko pogodbo uvedena možnost, da Parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu „zakonodajalca“) del svojih pooblastil v zakonodajnem aktu („temeljnem aktu“) preneseta na Komisijo; ker je prenos pooblastila občutljivo dejanje, pri katerem je Komisiji naročeno, naj izvrši pooblastilo, ki je lastno vlogi zakonodajalca; ker je zato treba zagotoviti pravilno uporabo Pogodbe, da se zagotovi zadostna raven demokratične legitimnosti tudi za delegirane akte; ker mora biti zato izhodišče pri preučitvi prenosa vedno svoboda zakonodajalca; ker je v skladu z ustaljeno sodno prakso za sprejemanje pravil, ki so bistvena za predvideno področje, zadolžen zakonodajalec; to pomeni, da sprejetja določb, ki zahtevajo politično odločanje, ki spada v pristojnost zakonodajalca, ni možno delegirati; ker se zato pooblastilo lahko prenese le za dopolnitev ali spremembo delov zakonodajnega akta, ki niso bistveni; ker bodo delegirani akti, ki jih bo na tej podlagi sprejela Komisija, nezakonodajni akti splošnega področja uporabe; ker mora temeljni akt izrecno opredeljevati cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenosa pooblastila ter tudi določati pogoje tega prenosa;

B.  ker so za določitev praktičnih ureditev ter usklajenih pojasnil in prednostnih izbir, ki se uporabljajo za prenos zakonodajnih pooblastil v skladu s členom 290 PDEU, Parlament, Svet in Komisija sprejeli skupni dogovor o delegiranih aktih, da bi se prenesena pooblastila lažje izvajala ter da bi Evropski parlament in Svet ta pooblastila učinkovito nadzorovala;

C. ker Pogodbi določata, da države članice sprejmejo vse ukrepe nacionalnega prava, ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije; ker se, če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, s temi akti na Komisijo (in v nekaterih izjemnih primerih na Svet) prenesejo izvedbena pooblastila, kot je določeno v členu 291 PDEU; ker se, če temeljni akt zahteva, da morajo države članice nadzirati Komisijo pri sprejemanju izvedbenih aktov, s temeljnim aktom na Komisijo prenesejo ta izvedbena pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011; ker je bila v izjavi, priloženi tej uredbi, ključna zaveza Komisije, da se v tekočem zakonodajnem obdobju nujno dokonča usklajevanje pravnega reda z novim sistemom delegiranih in izvedbenih aktov, vključno s temeljnimi akti, ki se nanašajo na regulativni postopek s pregledom;

D. ker je zakonodajalec tisti, ki mora za vsak posamezen primer določiti, kako podroben bo vsak zakonodajni akt, in posledično odloči, ali bo treba prenesti pooblastila na Komisijo, da sprejme delegirane akte, in ali bo potrebno, da se s pooblastili zagotovijo enaki pogoji za izvajanje zakonodajnega akta; ker prenos teh delegiranih in izvedbenih pooblastil ni nikoli obvezen; ker pa bi bilo treba možnost prenosa preučiti, kadar sta potrebni prožnost in učinkovitost ter kadar ju ni mogoče doseči z rednim zakonodajnim postopkom; ker mora odločitev o prenosu delegiranih ali izvedbenih pooblastil temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki morajo omogočati sodno presojo sprejete rešitve; ker pomanjkanje sodne prakse v zvezi s členom 290 PDEU in merili, ki so v njem določena, otežuje Evropskemu parlamentu in Svetu, da bi dosegla soglasje o razmejitvi med izvedbenimi in delegiranimi akti;

E.  ker prenos pooblastil na Komisijo ni le tehnična zadeva, temveč lahko vključuje politična vprašanja, ki so za državljane in potrošnike, podjetja in celotne sektorje Unije izredno pomembna zaradi svojih morebitnih socialno-gospodarskih, okoljskih in zdravstvenih posledic;

F.  ker si institucije v zakonodajnih pogajanjih o številnih dokumentih različno razlagajo določene zadeve; ker lahko v skladu s členom 37a Poslovnika parlamentarni odbori pri preučevanju predloga, ki določa delegirane akte, prosijo za mnenje Odbor za pravne zadeve; ker je konferenca predsednikov dne 13. januarja 2012 podprla skupno stališče, 19. aprila 2012 pa horizontalni pristop, ki ga morajo uporabljati posamezni odbori, da bi presegli razhajanja v mnenjih; ker mora Parlament to skupno stališče nadalje razviti, in sicer z določitvijo lastnih meril za uporabo členov 290 in 291 PDEU ter s prizadevanjem, da doseže soglasje glede teh meril s Svetom in Komisijo;

Merila za uporabo členov 290 in 291 PDEU

1.  meni, da bi moral Parlament pri uporabi členov 290 in 291 PDEU upoštevati naslednja nezavezujoča merila: ta seznam meril ne bi smel šteti za izčrpnega;

- o tem, ali je ukrep zavezujoč ali nezavezujoč, se je treba odločiti na osnovi njegove narave in vsebine; v skladu s členom 290 PDEU je mogoče prenesti samo pooblastilo za sprejemanje pravno zavezujočih ukrepov;

- Komisija lahko zakonodajne akte spreminja samo z delegiranimi akti; to vključuje tudi spremembe prilog, saj so sestavni del zakonodajnega akta; priloge se ne smejo dodajati ali črtati, zato da bi sprožili uporabo delegiranih aktov ali se ji izognili; če zakonodajalec meni, da bi moralo biti besedilo sestavni del temeljnega akta, se lahko odloči, da to besedilo vključi v prilogo; to velja še zlasti za sezname ali registre odobrenih izdelkov ali snovi Unije, ki bi morali zaradi pravne varnosti ostati sestavni del osnovnega akta – po potrebi v obliki priloge; ukrepi, namenjeni podrobnejši določitvi natančne vsebine obveznosti, navedenih v zakonodajnem aktu, so zasnovani tako, da temeljni akt dopolnjujejo z nebistvenimi elementi;

- ukrepe, ki vodijo do izbire prednostih nalog, ciljev ali pričakovanih rezultatov, bi bilo treba sprejemati z delegiranimi akti, če se zakonodajalec odloči, da jih ne bo vključil v sam zakonodajni akt;

- ukrepi, zasnovani tako, da določajo (dodatne) pogoje, merila ali zahteve, ki jih je treba upoštevati, njihovo izpolnjevanje pa morajo zagotavljati države članice oziroma druge osebe ali subjekti, ki so neposredno povezani z zakonodajo, po definiciji spremenijo vsebino zakonodaje in dodajo nova pravila, ki se splošno uporabljajo; posledično je oblikovanje takšnih dodatnih pravil ali meril mogoče doseči samo z delegiranim aktom; nasprotno pa je izvajanje pravil ali meril, ki so že določena v temeljnem aktu (ali bodočem delegiranem aktu) ter ne spreminjajo vsebine pravic ali obveznosti, ki iz njega izhajajo, in ne sprejemajo nadaljnjih političnih odločitev, mogoče zagotoviti z izvedbenimi akti;

- Komisija lahko pod določenimi pogoji sprejme dodatna zavezujoča pravila s splošnim področjem uporabe, ki vplivajo na vsebino pravic ali obveznosti, določenih v temeljnem aktu; ti ukrepi po definiciji dopolnjujejo tiste, določene v temeljnem aktu, in dodatno opredeljujejo politiko Unije; to se lahko doseže samo z delegiranim aktom;

–   Odvisno od strukture finančnega programa, za katerega gre, bi bilo možno sprejeti nebistvene elemente, ki spreminjajo ali dopolnjujejo temeljni akt, kot so tisti, ki se nanašajo na posebne tehnične zadeve, strateške interese, cilje, pričakovane rezultate itd., z delegiranimi akti, če niso vključeni v temeljni akt. Zakonodajalec se lahko odloči, da dovoli sprejetje z izvedbeni akti samo za tiste elemente, ki se ne nanašajo na kakršne koli dodatne politične usmeritve ali usmeritve politik.

- ukrep, ki določa vrsto informacij, ki jih je treba navajati v skladu s temeljnim aktom (tj. natančno vsebino informacij), navadno dopolnjuje obveznost navajanja informacij in bi ga bilo treba izvesti z delegiranim aktom;

- ukrep, ki določa ureditve za navajanje informacij (tj. obliko), navadno ne dopolnjuje obveznosti navajanja informacij; takšen ukrep omogoča enotno izvajanje; zato bi ga bilo treba praviloma izvajati z izvedbenimi akti;

- ukrepi, ki določajo postopek (tj. način izvajanja ali uresničevanja), se lahko glede na vsebino, kontekst in naravo določb iz temeljnega akta določijo z delegiranim ali izvedbenim aktom (ali celo bistvenim elementom temeljnega akta); ukrepi, ki določajo sestavne dele postopkov, ki vključujejo nadaljnje nebistvene politične odločitve za dopolnitev zakonodajnega okvira, določenega v temeljnem aktu, bi morali biti na splošno določeni z delegiranimi akti; ukrepi, ki določajo podrobnosti postopkov z namenom zagotoviti enake pogoje za izvajanje obveznosti iz temeljnega akta, bi morali biti na splošno določeni z izvedbenimi akti;

- enako kot pri postopkih se za določanje metod (tj. načinov, kako se nekaj redno in sistematično počne) ali metodologije (tj. pravil, ki določajo metode) uporabljajo delegirani ali izvedbeni akti, odvisno od vsebine in konteksta;

- na splošno bi se morali delegirani akti uporabljati, kadar temeljni akt Komisiji dopušča precej svobodnega odločanja v zvezi z dopolnjevanjem zakonodajnega okvira, določenega v temeljnem aktu;

- dovoljenja so lahko ukrepi splošne uporabe; to so na primer odločitve v zvezi dovoljenjem ali prepovedjo vključitve določene snovi v hrano, kozmetične izdelke itd.; te odločitve so splošne, saj se tičejo vseh subjektov, ki želijo uporabiti to snov; če odločitev Komisije v celoti temelji na merilih iz temeljnega akta, gre v teh primerih lahko za izvedbeni akt; kadar merila še vedno omogočajo Komisiji, da sprejme dodatne nebistvene/sekundarne politične usmeritve ali odločitve, mora biti takšno dovoljenje delegirani akt, saj bi dopolnjeval temeljni akt.

- zakonodajni akt lahko na Komisijo prenese samo pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo; ukrepov za posamično uporabo zato ni mogoče sprejemati z delegiranimi akti; akt se splošno uporablja, če se uporablja za objektivno določene položaje in ima pravne učinke za skupine oseb, ki so določene splošno in abstraktno;

- izvedbeni akti ne bi smeli dodajati političnih usmeritev, pooblastila, dodeljena Komisiji, pa slednji ne bi smela dopuščati veliko prostora za svobodno odločanje;

Splošne ugotovitve

2.  poziva Komisijo in Svet, naj začneta pogajanja s Parlamentom, da bi dosegli sporazum o zgoraj omenjenih merilih; meni, da bi bilo to mogoče doseči v okviru pregleda Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, ki bi vključeval takšna merila;

3.  ponovno izpostavlja sklep o delegiranih in izvedbenih aktih, ki ga je konferenca predsednikov sprejela na sejah 13. januarja 2011 in 19. aprila 2012, ter poudarja, da bi moral Parlament vedno vztrajati pri uporabi delegiranih aktov za vsa pooblastila, prenesena na Komisijo, ki izpolnjujejo merila iz člena 290 PDEU, in da bi bilo treba dokumente, v katerih institucionalne pravice Parlamenta v zvezi z vključevanjem delegiranih aktov niso zaščitene, uvrstiti na dnevni red plenarnega zasedanja, da bi se o njih glasovalo in tako sprejelo dogovor; poudarja, da bi moral Parlament takoj na začetku pogajanj opredeliti vprašanje delegiranih in izvedbenih aktov kot ključno institucionalno vprašanje za Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj v prihodnje izrecno in učinkovito obrazloži, zakaj v osnutku zakona predlaga delegirani ali izvedbeni akt in zakaj meni, da je vsebina osnutka nebistvena; želi spomniti, da je iz členov 290 in 291 PDEU razvidno, da so delegirani in izvedbeni akti namenjeni obravnavi različnih potreb in se jih torej ne sme medsebojno zamenjevati;

5.  meni, da bi bilo za okrepitev položaja poročevalcev Parlamenta v zakonodajnih pogajanjih treba pogosteje uporabiti možnost, da se v skladu s členom 37a Poslovnika zaprosi za mnenje Odbor za pravne zadeve;

6.  je zelo zaskrbljen, ker je usklajevanje pravnega reda z Lizbonsko pogodbo štiri leta po njenem začetku veljave le delno uresničeno; pozdravlja nedavne predloge, ki jih je predstavila Komisija za uskladitev preostalih zakonodajnih aktov, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom; vendar poudarja, da je treba čim prej začeti pogajanja o teh predlogih, da se ta naloga dokonča pred iztekom tekočega zakonodajnega obdobja; meni, da bi morale biti vsaj vse zadeve, ki so se predhodno obravnavale z regulativnim postopkom s pregledom, zdaj usklajene s členom 290 PDEU, ker so ukrepi, sprejeti z regulativnim postopkom s pregledom, tudi ukrepi s splošnim področjem uporabe, ki spreminjajo nebistvene elemente temeljnega akta, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih elementov ali z dopolnjevanjem temeljnega akta z dodajanjem novih nebistvenih elementov; obenem poziva Svet, naj nadaljuje s pogovori o tistih posameznih predlogih za uskladitev, ki so še vedno ustavljeni v Svetu, vključno s predlogi na področju kmetijstva in ribištva;

7.  izraža zaskrbljenost, ker bi lahko kljub dejstvu, da je to lahko v določenih primerih dobra rešitev, sistematično ohranjanje vseh elementov politike v temeljnem aktu sčasoma izničilo pomen člena 290 PDEU kot dragocenega sredstva za racionalizacijo zakonodajnega postopka, kar je bil njegov prvotni namen, da bi se izognili mikroupravljanju ter zapletenim in dolgotrajnim postopkom soodločanja;; poudarja, da bi bilo ta pristop v nekaterih primerih, kot so sektorji, v katerih se tehnologije še vedno razvijajo, izredno težko uporabiti;

8.  poudarja, da bi morala v primerih, v katerih se izbere uporaba izvedbenih aktov, pogajalska skupina Parlamenta pozorno oceniti, kakšna vrsta nadzora s strani držav članic je potrebna ter ali je treba uporabiti svetovalni postopek ali postopek pregleda; poudarja, da bi morale pogajalske skupine Parlamenta, v kolikor se uporablja postopek pregleda, sprejeti tako imenovano „določbo o odsotnosti mnenja“ samo v izjemnih dobro utemeljenih primerih, saj ta Komisiji preprečuje, da bi sprejela osnutek izvedbenega akta, če odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje Komisija, nima mnenja;

9.  priporoča Komisiji, naj ne zlorablja delegiranih aktov za ponovno razpravo o zadevah, dogovorjenih na politični ravni v trialogih; poudarja, da bi moralo biti po možnosti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov preneseno na Komisijo samo za omejeno obdobje;

10. spodbuja svoje odbore, naj pozorno spremljajo uporabo delegiranih in izvedbenih aktov znotraj svojih področij odgovornosti; s tem namenom poziva Komisijo, naj okrepi upravne ureditve o posredovanju in vlaganju dokumentov, povezanih z delegiranimi akti, tudi pripravljalnih dokumentov, ter tako zagotovi vsaj enako raven obveščenosti in preglednosti kot za obstoječi register izvedbenih aktov in istočasen pretok informacij Evropskemu parlamentu in Svetu kot sozakonodajalcema;

11. meni, da hiter prenos delegiranih aktov glavnim odborom predstavlja pomemben napredek, saj ima pozitiven vpliv na izvrševanje pravice poslancev do nadzora;

12. poudarja politično odgovornost zakonodajalcev in potrebo, da Parlament redno in pravočasno sodeluje v fazi priprave delegiranih aktov ; poziva Komisijo, naj Parlament in poročevalko, pristojno za to vprašanje, v celoti obvešča o predvideni časovni razporeditvi, načrtovanih sestankih skupine strokovnjakov in vsebini predvidenih delegiranih aktov, vključno z zagotovitvijo dostopa do ustreznih podatkovnih zbirk Komisije, kot so spletna stran CIRCA;

13. poziva Komisijo, naj v celoti upošteva odstavek 15 okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo in med drugim poenostavi postopek, v skladu s katerim povabi strokovnjake Parlamenta na srečanja z nacionalnimi strokovnjaki, če to zahteva pristojni parlamentarni odbor; se zaveda, da se zaradi udeležbe strokovnjakov Parlamenta na teh srečanjih Komisija lahko povabi na sestanke v Parlamentu na dodatno izmenjavo mnenj o pripravi delegiranih aktov; poziva Komisijo, naj odstavek 15 okvirnega sporazuma uporablja tudi za tiste dele srečanj držav članic in Komisije, na katerih se obravnavajo zadeve, ki niso povezane z izvedbenimi akti v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011;

14. meni, da je obdobje med posredovanje končnega osnutka izvedbenih aktov ter njihovim sprejetjem v Komisiji pogosto prekratko, kar ne omogoča primernega nadzora Parlamenta; zato spodbuja Komisijo, naj v celoti spoštuje pravico Parlamenta do nadzora končnih osnutkov izvedbenih aktov v roku enega meseca, v skladu z dogovorom med Parlamentom in Komisijo iz leta 2008 o postopkih komitologije;

15. poziva k dodelitvi zadostnih tehničnih in kadrovskih virov za delegirane in izvedbene akte, da se med drugim zagotovi učinkovito interno posredovanje informacij; meni, da kroženje delegiranih aktov med poslanci s pomočjo glasila poenostavlja nadzor nad temi akti in poslancem omogoča, da pravočasno vložijo ugovore;

16. priporoča imenovanje stalnih poročevalcev za delegirane in izvedbene akte v vsakem odboru, da se zagotovi skladnost v odboru in z drugimi odbori; meni, da je treba podobna vprašanja obravnavati na skladen način, obenem pa ostati prožen;

17. pozdravlja pripravljenost strokovnjakov Komisije za udeležbo na informativnih sestankih s poslanci, saj se je pokazalo, da je priprava takšnih srečanj dovolj časa pred sprejetjem delegiranih aktov zelo koristna za razjasnitev ključnih vidikov takšnih aktov in za lažje delo Parlamenta pri ocenjevanju teh aktov;

18. poleg tega pa naprej poziva zlasti člane pogajalskih ekip, naj pri poročanju pristojnemu odboru po vsakem trialogu pogajanj v skladu s členom 70(4) poslovnika Parlamenta namenijo posebno pozornost delegiranim in izvedbenim aktom;

Pripombe glede posebnih vprašanj

Kmetijstvo in ribištvo

19. obžaluje dejstvo, da je Svet blokiral dokumentacijo za usklajevanje o bistveni kmetijski in ribiški zakonodaji po neuspelih pogajanjih v sklopu neformalnih trialogov in prve obravnave v Parlamentu; poudarja, da je razlog za tako stanje pogosto nepripravljenost Sveta, da bi uporabil delegirane akte; ugotavlja, da je bilo mogoče le v okviru celovitega zakonodajnega postopka v zvezi z reformo SKP in SRP najti rešitev za uskladitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, čeprav bi se o nekaterih določbah lahko sporazumeli le pod pogojem, da te ne bi ustvarile precedensa; poziva Svet, naj pospeši obravnavanje preostale dokumentacije za usklajevanje, da bodo lahko postopki zaključeni pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja;

Razvojno sodelovanje

20. opozarja, da je Parlament v primeru instrumenta za razvojno sodelovanje od leta 2006 izvajal postopek „demokratičnega nadzora“ v obliki političnega dialoga s Komisijo o osnutkih ukrepov; vendar ugotavlja, da so izkušnje Parlamenta s to prakso mešane in je bil njegov vpliv na odločitve Komisije omejen;

21. poudarja, da izvedbeni akti na področju razvojnega sodelovanja pogosto temeljijo na predhodnih posvetovanjih s tretjimi stranmi, zato jih je v poznejši fazi uradnega postopka komitologije težje spreminjati; zato poudarja, da bi bilo pravočasno obveščanje Parlamenta in dialog z njim pomemben korak k učinkovitejši rabi nadzornih pristojnosti Parlamenta;

Gospodarske in denarne zadeve

22. poudarja, da uredbe o evropskih nadzornih organih uvajajo na področje finančnih storitev regulativne in izvedbene tehnične standarde, v skladu s katerimi evropski nadzorni organi Komisiji posredujejo osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v sprejetje; meni, da bi moral po možnosti delegirani akti glede na tehnično strokovno znanje in izkušnje ter posebna znanja evropskih nadzornih organov raje biti v obliki regulativnih tehničnih standardov kot pa običajnih delegiranih aktov; meni, da bi morala Komisija tudi pred sprejetjem običajnih delegiranih aktov zaprositi za tehnično pomoč ustreznih evropskih nadzornih organov o njihovi vsebini;

23. poudarja, da je v skladu z nekaterimi zakonodajnimi akti rok za pregled regulativnih tehničnih standardov možno podaljšati za dodatni mesec zaradi njihovega obsega in zapletenosti in meni, da bi tovrstna prožnost morala postati splošno pravilo; poudarja tudi, da je zakonodajalec za pregled delegiranih aktov na področju finančnih storitev določil trimesečni rok, ki se lahko podaljša za tri mesece, in meni, da bi bilo treba to prakso razširiti na druga zahtevna področja;

24. poudarja, da bi se morala ureditev, v skladu s katero se ne sme predložiti delegiranih aktov med obdobjem, ko Parlament ne zaseda, uporabljati tudi za regulativne tehnične standarde;

25. meni, da bi moralo povabilo vsem zainteresiranim stranem, naj se udeležijo interesnih skupin evropskega nadzornega organa, veljati dovolj dolgo (najmanj dva meseca), da bi ga bilo treba posredovati preko različnih sredstev obveščanja, postopek pa bi moral biti jasen in usklajen, da bi zagotovili prijavo kandidatov iz široke baze; opozarja na potrebo po uravnoteženih interesnih skupinah evropskega nadzornega organa v skladu z določbami posameznih uredb;

Zaposlovanje in socialne zadeve

26. opozarja, da je moral Parlament na področju zaposlovanja in socialnih zadev izpodbijati sklep o preoblikovanju evropske mreže EURES na Sodišču, da je zaščitil svoje pristojnosti;

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

27. poziva Komisijo, naj najkasneje v delovni program vključi predloge za spremembo vseh pravnih aktov nekdanjega tretjega stebra, jih uskladi z novo hierarhijo predpisov ter spoštuje pooblastila, pristojnosti in pravico do obveščenosti Evropskega parlamenta v zvezi s prenosom pooblastil na Komisijo, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe; poudarja, da bo potrebna ocena vsakega pravnega akta za opredelitev sklepov, ki jih kot bistvene elemente mora sprejeti zakonodajalec, zlasti ko se dotikajo temeljnih pravic zadevnih oseb, ter sklepov, ki se štejejo kot nebistveni elementi (glej sodbo Sodišča v zadevi C-355/10);

28. opozarja, da Svet še naprej sprejema pravne akte na podlagi določb nekdanjega tretjega stebra, čeprav je Lizbonska pogodba že dolgo časa v veljavi, tako da je bil Parlament primoran pred Sodiščem sprožiti pravne postopke;

°

° °

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
• [2]  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
• [3]  UL C 81 E, 15.3.2011, str. 6.

OBRAZLOŽITEV

Namen tega poročila je podati pregled praktične uporabe členov 290 in 291 PDEU ter poročevalcem ponuditi številne praktične smernice za delo z delegiranimi in izvedbenimi akti. Parlament je do 18. julija 2013 prejel 69 delegiranih aktov (leta 2010 4, leta 2011 7, leta 2012 38 in leta 2013 do zdaj 20), vključno s 64 delegiranimi uredbami, 2 delegiranima direktivama in 3 delegiranimi sklepi; do sedaj ni nobenemu delegiranemu aktu nasprotoval noben od obeh sozakonodajalcev.

Visoka pričakovanja v poročilih o prenosu zakonodajnih pooblastil in o uredbi o izvedbenih aktih leta 2010 in leta 2011 – pri katerih sem bil sam poročevalec – se niso uresničila, kot je bilo prvotno predvideno. Ti instrumenti so bili zasnovani, da bi dodatno izboljšali nadzor, ki ga izvajata sozakonodajalca sekundarne zakonodaje, in tako okrepili demokratično legitimnost teh aktov. Prizadevali so si tudi za večjo učinkovitost in nadaljnjo poenostavitev zakonodaje na evropski ravni.

Za pripravo na izdelavo tega poročila je bila oblikovana projektna skupina, v katero je bilo vključeno upravno osebje iz odborov, ki podajajo mnenja, in iz ustreznih parlamentarnih služb, poleg tega je bil pripravljen tudi delovni dokument, v katerem so bila na kratko predstavljena glavna vprašanja, ki se v grobem navezujejo na dve različni področji:

1.  Izbira med uporabo delegiranih ali izvedbenih aktov povzroča težave pri marsikaterem pogajanju o novih zakonodajnih predlogih Komisije in predlogih za prilagoditev veljavne zakonodaje Lizbonski pogodbi.

2.  Obstajajo številna vprašanja, povezana s pripravo in sprejetjem delegiranih aktov ter osnutkov izvedbenih aktov v Komisiji ter njihovo obravnavo v Evropskem parlamentu, vključno z različnimi načini, na katere Parlament izvaja svojo pravico do nadzora, sodelovanjem strokovnjakov ter oblikovanjem uspešnega in učinkovitega pretoka informacij med institucijami in v Parlamentu.

Razmejitev delegiranih in izvedbenih aktov ter pravilna in najprimernejša izbira določb, ki jih je treba vključiti v temeljni akt, so vprašanja, ki so postala sestavni del večine pogajanj o zakonodajnih predlogih. Zato predstavljam številne praktične predloge za zaščito posebnih pravic Parlamenta ter usmerjanje poslancev in osebja pri tem delu ob upoštevanju različnih stališč, ki jih je zavzel Parlament, „horizontalnega pristopa“, ki ga je podprla konferenca predsednikov, in rednih postopkov preverjanja, ki jih opravljajo parlamentarne službe.

S tem v zvezi je bistvenega pomena, da odbori pogosteje uporabljajo možnost, da v skladu s členom 37a Poslovnika za mnenje zaprosijo odbor JURI.

Cilj tega poročila je prečistiti delo, ki je bilo opravljeno tako na upravni kot na politični ravni v institucijah EU, s posebnim poudarkom na sozakonodajalcih in Komisiji ter vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi z delegiranimi in izvedbenimi akti v zadnjih štirih letih, obenem pa tem vprašanjem utreti pot, da postanejo del prihodnjega pregleda Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003.

MNENJE Odbora za razvoj (23.9.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavec mnenja: Gay Mitchell

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (PE-CONS 00059/2011 – C7-0379/2011 – 2010/0059(COD))[1],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 Uredbi (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja: pridobljene izkušnje in obeti za prihodnost[2],

O izvedbenih aktih

1.  opozarja, da je Parlament v primeru instrumenta za razvojno sodelovanje in drugih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja od leta 2006 poleg uradnih pristojnosti nadzora, ki veljajo za izvajanje ukrepov, izvajal postopek „demokratičnega nadzora“ v obliki političnega dialoga s Komisijo o osnutkih ukrepov; vendar ugotavlja, da so izkušnje Parlamenta s to prakso mešane in je bil njegov vpliv na odločitve Komisije omejen;

2.  poudarja, da izvedbeni akti na področju razvojnega sodelovanja pogosto temeljijo na predhodnih posvetovanjih s tretjimi stranmi, zato jih je v poznejši fazi uradnega postopka komitologije težje spreminjati; zato poudarja, da bi bilo pravočasno obveščanje Parlamenta in dialog z njim, o čemer institucije trenutno razpravljajo v luči predvidenih novih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja za obdobje 2014–2020, pomemben korak k učinkovitejši rabi nadzornih pristojnosti Parlamenta;

3.  meni, da je pogosto zelo kratek čas med predstavitvijo predlogov izvedbenih aktov in njihovim sprejetjem s strani Komisije težko uskladiti z delovnimi metodami Parlamenta;

O delegiranih aktih

4.  kar zadeva instrumente za financiranje zunanjega delovanja, opozarja na svojo odločitev iz zakonodajne resolucije z dne 1. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006, da bo vztrajal pri uporabi delegiranih aktov, kadar koli gre za strateške politične odločitve glede financiranja in načrtovanja; v pričakovanju instrumenta za razvojno sodelovanje za obdobje 2014–2020 znova poudarja, da pomembnih političnih odločitev, zlasti tistih v zvezi s prednostnimi področji in okvirnim dodeljevanjem finančnih sredstev v širšem smislu, ni mogoče sprejemati na ravni izvedbenih aktov; znova poudarja dejstvo, da sodelovanja sozakonodajalcev pri takih odločitvah ni mogoče obravnavati kot mikroupravljanje;

5.  meni, da so delegirani akti posebno koristni na področju zunanje politike, saj združujejo okrepljeno demokratično legitimnost z odzivnim in prožnim sprejemanjem odločitev; vendar poudarja, da je treba zlasti v primeru širokih in zapletenih finančnih instrumentov, kakršen je instrument za razvojno sodelovanje, možna področja sodelovanja jasno opredeliti v temeljnem aktu;

6.  nasprotuje argumentu, ki ga navaja Komisija v svojem sporočilu o prvem pregledu stanja pri izvajanju programa poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020 (COM(2012)0 531), sprejetem 20. septembra 2012, da bi uporaba delegiranih aktov za instrumente za financiranje zunanjega delovanja, ki jo predlaga Evropski parlament, onemogočila doseganje pomembnih ciljev učinkovitosti, prožnosti in poenostavitve;

7.  ugotavlja, da pomanjkanje sodne prakse v zvezi s členom 290 in merili, ki so v njem določena, otežuje doseganje soglasja sozakonodajalcev glede razmejitve med izvedbenimi in delegiranimi akti v primeru instrumentov za financiranje zunanjega delovanja, ki nimajo klasičnih značilnosti zakonodaje regulativnega značaja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Leonidas Donskis, Mikael Gustafsson, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Philippe Boulland, Enrique Guerrero Salom, Edvard Kožušník, Krzysztof Lisek, Isabella Lövin, Judith Sargentini
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emma McClarkin, Jarosław Leszek Wałęsa, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

• [1]  UL C 165 E, 11.06.13, str. 109.
• [2]  UL C 380 E, 11.12.12, str. 51.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (11.10.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavka mnenja: Sharon Bowles

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da uredbe o evropskih nadzornih organih[1] uvajajo na področje finančnih storitev regulativne in izvedbene tehnične standarde, v skladu s katerimi evropski nadzorni organi Komisiji posredujejo osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v sprejetje; meni, da bi moral po možnosti prenos pooblastil glede na tehnično strokovno znanje in izkušnje ter posebna znanja evropskih nadzornih organov potekati raje v obliki regulativnih tehničnih standardov in ne običajnih delegiranih aktov; meni, da bi morala Komisija tudi pred sprejetjem rednih delegiranih aktov za tehnično pomoč pri vsebini zaprositi ustrezne evropske nadzorne organe;

2.  poudarja, da izbira ustreznega pravnega instrumenta (zakonodajnega, delegiranega ali izvedbenega akta ali delegiranega akta, ki temelji na regulativnih tehničnih standardih) ni le tehnično vprašanje; izpostavlja, da je nadvse pomembno zagotoviti, da zakonodajalec v celoti sprejme odgovornost glede temeljnih elementov in učinkovitega nadzora nad političnimi odločitvami; ugotavlja, da je za ohranjanje ravnovesja moči, pravilen in ustrezen potek postopka odločanja ter izvajanje politik lahko izredno pomembno tudi to, da se ti različni instrumenti uporabljajo skladno z merili, določenimi v Pogodbi; poudarja, da bi zato moral Evropski parlament tem vidikom posvečati posebno pozornost;

3.  poudarja, da bi si morala sozakonodajalca vedno prizadevati, da bi pojasnila in opredelila namen in potrebo kakšnega koli prenosa pooblastil v besedilu na prvi ravni in pri tem navesti bistvene elemente in smernice politike v temeljnem aktu ter izpustiti nebistvene elemente, ki naj se razvijejo na tehnični ravni;

4.  predlaga, da bi moral biti v vsakem parlamentarnem odboru predsednik, eden od podpredsednikov ali ustrezen poslanec zadolžen za podporo poslancem in zagotavljanje skladnosti glede delegiranih in izvedbenih aktov v sodelovanju z drugimi odbori; poudarja, da bi moral poročevalec za temeljni akt, kadar je mogoče, samodejno postati tudi poročevalec za njegovo nadaljevanje in redno poročati odboru; meni, da bi bilo treba po potrebi poskrbeti za sistem, ki bi omogočal stalnost pri izvajanju nadzora prek ponovno izvoljenih poslancev, ki so pred volitvami sodelovali pri besedilu na prvi ravni;

5.  meni, da bi bilo treba osnutkom besedil na prvi ravni vedno priložiti celoten časovni načrt za bistvene delegirane akte in regulativne tehnične standarde, pripravljen v sodelovanju z ustreznim evropskim nadzornim organom, vključno z obdobji posvetovanja in razporedom izvajanja;

6.  poudarja, da morata biti Parlament in Svet v celoti obveščena o časovnem razporedu in vsebini predvidenih delegiranih ukrepov; meni, da bi bilo treba predsednika pristojnega odbora Parlamenta ter poročevalca in poročevalce v senci pisno obvestiti o nameravani potrditvi ali zavrnitvi osnutka regulativnega tehničnega standarda in podati razloge za tako odločitev; vztraja, da mora Komisija v primeru delegiranih aktov prav tako obvestiti Parlament in države članice, kadar ne namerava upoštevati nasveta evropskega nadzornega organa in navesti, na katerih področjih in zakaj se je tako odločila, ter po potrebi priložiti rezultate javnih posvetovanj in natančno analizo stroškov in koristi, pravno analizo, s katero utemelji svojo odločitev, ter utemeljene odgovore na vse pisne komentarje sozakonodajalcev; meni, da je potrebna popolna preglednost glede napredka; opaža, da je za strokovnjake Parlamenta zaradi načina, kako Komisija razlaga okvirni sporazum[2], včasih težko in naporno udeleževati se sestankov skupin strokovnjakov, ki obravnavajo delegirane akte, kar pomeni, da Parlament ni obravnavan enako kot Svet;

7.  poziva skupni odbor, naj horizontalno usklajuje delo evropskih nadzornih organov in zahteva, naj se udeležijo predstavitev Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Parlamentu poročajo o tekočem delu na področju delegiranih aktov in izvedbenih tehničnih standardov;

8.  poudarja, da je v skladu z nedavno sprejetima uredbo in direktivo o kapitalskih zahtevah rok za pregled regulativnih tehničnih standardov možno podaljšati za dodaten mesec zaradi obsega in zapletenosti, in meni, da bi tovrstna prožnost morala postati splošno pravilo; poudarja, da morajo biti roki za ugovor Parlamenta na delegirane akte, ki jih sprejme Komisija, dovolj dolgi, da lahko Parlament v celoti izkoristi pravico do pregleda, pri čemer se upoštevata koledar plenarnih zasedanj in delovna obremenitev; meni, da je standardni rok dveh mesecev, ki se lahko podaljša za dva meseca, kot določa skupni dogovor, prekratek za zapletene zadeve in obsežne delegirane akte, za katere je treba podaljšati rok pregleda; opozarja, da je v izključni pristojnosti sozakonodajalca, da določi rok pregleda v temeljnem aktu, v zvezi s tem poudarja, da skupni dogovor nudi smernice glede rokov, vendar nikakor ni zavezujoč in torej glede tega ne omejuje zakonodajalca; poudarja, da je zakonodajalec za pregled delegiranih aktov na področju finančnih storitev določil trimesečni rok, ki se lahko podaljša za tri mesece, in meni, da bi bilo treba to prakso razširiti na druga zahtevna področja;

9.  poudarja, da je treba pri pripravi časovne razporeditve sprejetja delegiranih aktov upoštevati obdobja med poletnimi počitnicami, ob koncu leta ter koncu zakonodajnega obdobja, ko Parlament ne zaseda, da se preprečijo primeri, ko Parlament ne more izvajati pregleda, ker ne zaseda ali je konec zakonodajnega obdobja; meni, da bi bilo treba ustrezne določbe o tem vključiti med določbe o prenosu pooblastila za sprejetje delegiranih aktov na Komisijo; poudarja, da bi se morala ureditev, po kateri ni mogoče predložiti delegiranih aktov med obdobjem, ko Parlament ne zaseda, uporabljati tudi za regulativne tehnične standarde; ugotavlja, da je treba previdno načrtovati čas glasovanja na plenarnem zasedanju o zavrnitvi delegiranega akta, saj je za zavrnitev delegiranega akta potrebna absolutna večina;

10. meni, da je temeljnega pomena, da se postopki in ukrepi uvedejo med volitvami leta 2014, zlasti v zvezi z zakonodajo, sprejeto pred nedavnim ali v bližnji prihodnosti, med drugim za zakonodajo o kapitalskih zahtevah, Solventnost II, uredbo o infrastrukturi evropskega trga, Omnibus II in direktivo o trgih finančnih instrumentov;

11. meni, da bi morali evropski nadzorni organi, ko bodo potrebovali več časa za posvetovanje in pripravo regulativnih tehničnih standardov, pristojni odbor Parlamenta obvestiti o vzrokih za zamudo pri predložitvi osnutka regulativnih tehničnih standardov ter na zahtevo spregovoriti v pristojnem odboru Parlamenta; meni, da bi morala Komisija o določitvi novega časovnega razporeda za predložitev osnutka regulativnih tehničnih standardov obvestiti pristojni odbor Parlamenta;

12. meni, da bi moralo povabilo vsem zainteresiranim stranem, naj se udeležijo interesnih skupin evropskega nadzornega organa, veljati dovolj dolgo (najmanj dva meseca), da ga je treba posredovati preko različnih sredstev obveščanja, postopek pa mora biti jasen in usklajen, da bi zagotovili prijavo kandidatov iz široke baze; opozarja na potrebo po uravnoteženih interesnih skupinah evropskega nadzornega organa v skladu z določbami posameznih uredb.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	30.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marino Baldini, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Ivana Maletić, Arlene McCarthy, Ani Podimata (Anni Podimata), Peter Simon, Ivo Strejček, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Fabrizio Bertot, Zdravka Bušić, Mojca Kleva Kekuš, Olle Ludvigsson, Catherine Stihler, Nils Torvalds, Oleg Valjalo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Wim van de Camp

• [1]  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), UL L 331, 15.12.2010, str. 12; Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine), UL L 331, 15.12.2010, str. 48; Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331 z dne 15.12.2010, str. 84, zlasti členi od 10 do 15.
• [2]  Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL C 304, 20.11.2010, str. 47).

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (26.9.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja velik pomen tega, da Parlament izbere horizontalni pristop pri izvrševanju pristojnosti na področju večletnega finančnega okvira;

2.  kritizira dejstvo, da je prenos zakonodajnih pooblastil na Komisijo povezan s pomembnimi političnimi in strateškimi vprašanji; poudarja, da je pri tem pomembno usklajeno delovanje odborov Parlamenta; v zvezi z zakonodajnimi predlogi za večletni finančni okvir pa izpostavlja, da je treba v primeru, ko ti niso vključeni v temeljni akt, „elemente, kot so cilji, prednostne naloge, dodeljena finančna sredstva v širšem smislu (...) opredeliti v delegiranih aktih“[1];

3.  kritizira ravnanje Sveta in Komisije, ki v zakonodajnih predlogih sistematično dajeta prednost izvedbenim pooblastilom pred delegiranimi akti; poziva instituciji, naj spoštujeta člena 290 in 291 PDEU, ki opredeljujeta različno naravo delegiranih in izvedbenih aktov;

4.  opozarja, da je moral Parlament na področju zaposlovanja in socialnih zadev izpodbijati sklep o preoblikovanju evropske mreže EURES[2] na Sodišču, da je zaščitil svoje pristojnosti, češ da Komisija ni spoštovala omejitev zaradi člena 291 PDEU;

5.  poziva, naj skušata Svet in Komisija v celoti čim bolj omejiti prenos zakonodajnih aktov iz člena 290 PDEU in izvedbenih pooblastil iz člena 291 PDEU;

6.  poudarja, da je odločitev, katere izmed nebistvenih sestavin temeljnega akta bodo urejene v okviru prenesenih pooblastil, prepuščena presoji Parlamenta; ugotavlja, da mora biti pri prenosu pooblastil previden in pri tem skrbeti za varstvo svojih pristojnosti ter za preglednost pri oblikovanju zakonodaje EU;

7.  meni, da bi bilo glede na uskladitev starih ukrepov komitologije bolj primerno, da bi tisti ukrepi, ki so bili prej sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, načeloma postali delegirani akti; poziva Komisijo, naj pospeši uskladitev;

8.  verjame, da je sedanji časovni okvir za pregled izvedbenih aktov prekratek in torej ne omogoča ustreznega nadzora Parlamenta nad izvedbenimi akti;

9.  poudarja, da bi se stopnja obveščenosti in preglednosti v zvezi s posredovanjem in pripravo delegiranih aktov morala izboljšati.

10. poziva Komisijo, naj že na stopnji priprave delegiranega akta o pripravah obvesti poročevalca za osnovni pravni akt.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Richard Falbr, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Françoise Castex, Philippe De Backer, Anthea McIntyre, Ria Oomen-Ruijten, Evelyn Regner, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Tatjana Ždanoka

• [1]  Zapisnik seje konference predsednikov z dne 15. novembra 2012, na podlagi pisma predsednika konference odborov Klaus-Heinerja LEHNEJA z dne 25. oktobra 2012 predsedniku Evropskega parlamenta.
• [2]  UL L 328, 28.11.2012, str. 21, Izvedbeni sklep Komisije z dne 26. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih ter postavitve mreže EURES na nove temelje.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.5.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavec mnenja: Matthias Groote

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da prenos pooblastil na Komisijo ni le tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so za državljane in potrošnike EU izredno pomembna, vključno z odobritvijo zagotovil v zvezi z zdravjem in prehrano, aditivi za živila, aktivnimi kemičnimi snovmi, označevanjem živil, opredelitvijo pijač in živil in delovanjem sistema EU za trgovanje z emisijami;

2.  poudarja, da se za prenos pooblastil odloči Parlament kot sozakonodajalec, ki mora ta pooblastila s posamično obravnavo previdno izvajati, ter pri tem upoštevati potrebo po zaščiti svojih pristojnosti in zagotavljanju preglednosti, doslednosti in pravne varnosti pri oblikovanju zakonodaje EU;

3.  želi spomniti, da je iz členov 290 in 291 Pogodbe razvidno, da so delegirani in izvedbeni akti odziv na različne potrebe in se zato ne smejo zamenjevati[1];

4.  vztraja, da bi morali v okviru morebitne kasnejše uskladitve zakonodajnega akta z Lizbonsko pogodbo tisti ukrepi, ki so bili prej predmet regulativnega postopka s pregledom, nedvomno postati delegirani, ne izvedbeni akti, saj so prav delegirani akti predvideni za enak namen kot ukrepi, za katere se uporablja regulativni postopek s pregledom (tj. sprejemanje ukrepov s splošnim področjem uporabe oziroma uporabo, s katerimi se dopolnijo ali spremenijo nekatere nebistvene prvine zakonodajnega akta), razen v utemeljenih izjemnih primerih; meni, da bi se take utemeljitve morale oceniti v doglednem času in ob upoštevanju rokov, ki se uporabljajo za zakonodajne postopke;

5.  izraža odločno kritiko Svetu, ker se v novi zakonodaji sistematično in za vsako ceno izogiba delegiranim aktom, celo tako, da skuša ponovno vzpostaviti postopek uskladitve, ki je veljal pred Lizbonsko pogodbo, in v aktih, ki se ji naknadno prilagajajo, neupravičeno spreminja ukrepe, za katere bi bilo treba uporabiti regulativni postopek s pregledom, v izvedbene akte; poziva Svet, naj spoštuje določbe Pogodbe v zvezi z nedvomno različno naravo delegiranih in izvedbenih aktov;

6.  meni, da je odločitev, da se pristojnost za nebistvene prvine ne bo prenesla in da se bodo spremembe še naprej izvajale po rednem zakonodajnem postopku, lahko primerna rešitev v nekaterih primerih, ko se spoštujejo zahteve Sveta in Parlamenta, ne bi pa bila primerna, kadar bi bila nesorazmerna glede na naravo nebistvene prvine, ki bi jo bilo treba spremeniti, in bi s tem v resnici lahko zavrli pomembne prilagoditve;

7.  meni, da bi morali za okrepitev položaja svojih poročevalcev v zakonodajnih pogajanjih pogosteje uveljavljati člen 37a Poslovnika; poudarja, da zakonodajalec med nebistvenimi prvinami temeljnega akta v celoti in po prostem preudarku odloča o tem, kateri akti se bodo urejali s prenosom pooblastil na Komisijo in kateri se bodo še naprej urejali na zakonodajni ravni; je prepričan, da bi morale politično pomembne prvine, kot so na primer seznami Unije ali registri izdelkov ali snovi, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

8.  prosi generalnega sekretarja, naj pripravi študijo o izidu zakonodajnih pogajanj med Parlamentom in Svetom o vprašanju delegiranih in izvedbenih aktov, da bi poročevalcem in drugim udeležencem v prihodnjih pogajanjih zagotovil svetovanje in smernice najboljše prakse;

9.  meni, da je sedanja praksa Komisije, ko gre za posredovanje in hranjenje delegiranih aktov, dnevnih redov in dokumentov, ki zadevajo pripravljalne sestanke, manj razvita, kot je za izvedbene akte, in ne predstavlja ustreznega mehanizma v smislu skupnega dogovora o delegiranih aktih; poziva Komisijo, naj čim prej zagotovi vsaj enako raven informacij in preglednosti, kot v primeru obstoječega registra komitologije;

10. meni, da je sedanja ureditev, ki zadeva nadzor Evropskega parlamenta nad izvedbenimi akti, neprimerna in ne bi smela biti omejena na osnutke aktov; poziva k spremembi člena 11 uredbe o izvedbenih aktih, da bi (načeloma in z izjemo aktov, ki so bili sprejeti zaradi nujnosti) imel Parlament pravico preverjati izvedbene akte v obdobju enega meseca po njihovem sprejetju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.5.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Sophie Auconie, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Franco Bonanini, Yves Cochet, Anne Delvaux, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Frédérique Ries, Kārlis Šadurskis, Richard Seeber, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Philippe Juvin, Alda Sousa, Rebecca Taylor, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev)

• [1]             Priročnik o delegiranih in izvedbenih aktih, GD IPOL, februar 2013, str. 16.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24.9.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavka mnenja: Amalia Sartori

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je bil dosežen pomemben napredek pri izvajanju členov 290 in 291 Lizbonske pogodbe v praksi, in poudarja, da postaja pri medinstitucionalnih pogajanjih vedno bolj pomembna izbira med delegiranimi in izvedbenimi akti;

2.  poudarja, da se sozakonodajalci sicer ne strinjajo vedno glede bistvenih elementov teh dveh vrst aktov, vendar bi moral Parlament vztrajati pri tem, da politično občutljivih vprašanj, ki bi lahko dopolnjevala temeljni akt, ni mogoče urejati z izvedbenimi akti, saj bi to negativno vplivalo na pravico Parlamenta do nadzora;

3.  poudarja, da ima Parlament čedalje več težav pri pogajanjih s Svetom, ker ta ni pripravljen pretehtati uporabe delegiranih aktov, ter zaradi dejstva, da čeprav obstaja možnost vključitve potrebnih elementov v temeljni akt in je izvajanje izvedbenih aktov hkrati pravno utemeljena možnost, bi bilo ta pristop v nekaterih primerih, kot so sektorji, v katerih se tehnologije še vedno razvijajo, izredno težko uporabiti; poudarja, da lahko poleg tega omenjeni pristop povzroči, da oblikovanje zakonodaje ni v skladu z načeli dobre zakonodaje v EU;

4.  poudarja, da z razvrstitvijo podatkov kot tajnih na nekaterih področjih dejavnosti ni dopustno omejiti pravice Parlamenta do nadzora nad delegiranimi akti; meni, da je v primerih, ko delegirani akti vsebujejo tako vrsto podatkov, treba sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, ki bodo poslancem omogočili dostop do teh dokumentov;

5.  poudarja, da se na mnogih pravnih področjih, kot so energija ali informacijske in komunikacijske tehnologije, izkaže, da imajo vprašanja, ki na prvi pogled delujejo kot pretežno tehnična, pomembne politične posledice; zato poudarja, da bi morali za zagotavljanje demokratične legitimnosti skozi celoten zakonodajni postopek EU Parlamentu zagotoviti zadostno strokovno znanje za samostojno izvajanje pravice do nadzora.

6.  meni, da je hiter prenos delegiranih aktov glavnim odborom pomemben napredek, saj ima pozitiven vpliv na izvrševanje pravice poslancev do nadzora;

7.  verjame, da kroženje delegiranih aktov med poslanci s pomočjo glasila poenostavlja nadzor nad temi akti in poslancem omogoča, da pravočasno vložijo ugovore;

8.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da strokovnjaki Parlamenta niso redno povabljeni na pripravljalne sestanke o delegiranih aktih; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za rešitev tega vprašanja in redno obvešča Parlament o časovnem razporedu za sprejem teh aktov;

9.  pozdravlja pripravljenost strokovnjakov Komisije za udeležbo na informativnih sestankih s poslanci, saj se je pokazalo, da je priprava takšnih srečanj veliko pred sprejetjem delegiranih aktov zelo koristna za razjasnitev ključnih elementov takih aktov in za lažje delo Parlamenta pri pridobitvi končnega soglasja;

10. je seznanjen s pomembnim povečanjem možnosti za delegirane akte v zakonodajnih aktih; je zaskrbljen, ker Parlament nima dovolj uslužbencev, da bi lahko v celoti prevzel politično odgovornost za spremljanje postopka delegiranja na Komisijo, kot na primer kadar je pozvan k temu, da izrazi nestrinjanje z rokom, določenim v temeljnem zakonodajnem aktu; zahteva kvantitativno in kvalitativno analizo uslužbencev, ki jih Evropski parlament potrebuje, da bi lahko pravilno prevzel odgovornost, ki jo ima kot sozakonodajalec.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Edit Herczog, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Marisa Matias, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Antonio Cancian, Yves Cochet, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Elisabetta Gardini, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Bernd Lange, Corinne Lepage, Marian-Jean Marinescu, Mario Pirillo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Irigoyen Pérez, Cecilia Wikström, Sabine Wils

MNENJE Odbora za promet in turizem (5.9.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzora držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavca mnenja: Werner Kuhn in Saïd El Khadraoui

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da se predpisi v Evropski uniji sprejemajo tudi pod zakonodajno ravnjo, tj. v aktih za oblikovanje in izvajanje zakonodajnih aktov, in da je treba zagotoviti pravilno uporabo Pogodbe in s tem zadostno raven demokratične legitimnosti tudi za te akte;

2.  poudarja, da bi bilo treba delegirane in izvedbene akte omejiti na vprašanja, ki so izključno tehnične in/ali upravne narave: politične teme bi morale biti obravnavane ločeno v okviru demokratičnega in preglednega postopka soodločanja, ki je dostopen evropskim državljanom.

3.  opozarja, da delegirani in izvedbeni akti v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe služijo različnim potrebam in se zato ne smejo zamenjevati; meni, da sta razmejitev delegiranih in izvedbenih aktov ter pravilna in najprimernejša izbira določb, ki jih je treba vključiti v temeljni akt, pomembno politično vprašanje, ki bi ga morali poročevalci in poročevalci v senci obravnavati v zgodnji fazi priprave osnutkov zakonodajnih poročil s pomočjo sekretariatov odborov in zlasti pravne službe;

4.  poziva Komisijo, naj predlaga sklop natančnih medinstitucionalnih meril za uporabo delegiranih in izvedbenih aktov, vključno z mehanizmi za revizijo, na vseh ravneh sprejemanja odločitev, katerih rezultat so ti akti;

5.  poudarja, da ima Parlament čedalje več težav pri pogajanjih s Svetom, ker ta ni pripravljen upoštevati uporabe delegiranih aktov ter ker bi bilo kljub dejstvu, da je lahko možnost, da se v temeljni akt vključijo vsi potrebni elementi, ki omogočajo zgolj uporabo izvedbenih aktov, pravno utemeljena, ta pristop v nekaterih primerih, kot so sektorji, v katerih se tehnologija še vedno razvija, izredno težko uporabiti in bi lahko v številnih primerih vodil do zakonodajnih aktov, ki ne bi bili skladni z načeli boljše priprave zakonodaje v EU; zato poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj izpolni svoje obveznosti v skladu s členoma 290 in 291 Lizbonske pogodbe in med pogajanji s Svetom v celoti podpre Parlament pri uveljavljanju njegovih pravic;

6.  meni, da bi bilo za okrepitev položaja poročevalcev Parlamenta v zakonodajnih pogajanjih treba pogosteje uporabiti možnost, da se v skladu s členom 37a Poslovnika zaprosi za mnenje Odbor za pravne zadeve;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi izvajanja prilagoditev v sedanjem kontekstu nenaklonjenosti Sveta do uporabe delegiranih aktov, saj lahko vodi do tega, da bo Parlament izgubil pravico do nadzora in pregleda, če ukrepi po regulativnem postopku s pregledom postanejo izvedbeni akti v primeru pomembnih in politično občutljivih zakonodajnih aktov, na primer povezanih z varnostjo; zato poziva Komisijo in Svet, naj spoštujeta Pogodbo in njene cilje ter zagotovita demokratični nadzor prek pravice Parlamenta do delegiranih aktov;

8.  poudarja, da se na mnogih pravnih področjih, kot je prevoz, izkaže, da lahko vprašanja, ki na prvi pogled delujejo kot pretežno tehnična, vodijo do političnih odločitev s pomembnimi posledicami; zato poudarja, da bi bilo treba za zagotavljanje demokratične legitimnosti skozi celoten zakonodajni postopek EU Parlamentu zagotoviti zadostno strokovno znanje za samostojno izvajanje pravice do pregleda;

9.  poudarja pomen sodelovanja Parlamenta v pripravljalni fazi delegiranih aktov, saj bi glede na omejen čas in vire, ki so na voljo za nadzor nad delegiranimi akti na ravni odbora, lahko bilo Parlamentu brez ustreznega spremljanja njihove pripravljalne faze in potrebnega strokovnega znanja za oceno njihove vsebine oteženo pravilno izvajanje nadzora nad njimi;

10. poziva Komisijo, naj nacionalnim strokovnjakom in strokovnjakom Parlamenta zagotovi enak obseg informacij in enako raven preglednosti;

11. vztraja, da bi morali v primeru prilagoditve zakonodajnega akta Lizbonski pogodbi tisti ukrepi, ki so bili prej predmet regulativnega postopka s pregledom, postati delegirani akti, ne pa izvedbeni akti, razen v izjemnih utemeljenih primerih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	5.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Patricia van der Kammen, Dominique Vlasto, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Phil Bennion, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Michel Dantin, Geoffrey Van Orden, Janusz Władysław Zemke

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (25.11.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavec mnenja: Paolo De Castro

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno poudarja, da je usklajevanje pravnega reda pomembno, zlasti na področjih politik, kot je skupna kmetijska politika, ki niso bile sprejete s postopkom soodločanja pred začetkom veljavnosti PDEU; obžaluje dejstvo, da je Svet blokiral dokumentacijo za usklajevanje o bistveni kmetijski zakonodaji po neuspelih pogajanjih v sklopu neformalnih trialogov in prve obravnave v Parlamentu; ugotavlja, da je bilo mogoče le v okviru celovitega zakonodajnega postopka v zvezi z reformo SKP najti rešitev za uskladitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, čeprav bi se o nekaterih določbah lahko sporazumeli le pod pogojem, da te ne bi predstavljale precedenčnega primera;

2.  poziva Svet, naj pospeši obravnavanje preostale dokumentacije za usklajevanje, da bodo lahko postopki zaključeni pred koncem zakonodajnega obdobja;

3.  meni, da je avtomatsko usklajevanje, ki je določeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 182/2011, povzročilo težave v postopkih usklajevanja, saj je bila odsotnost časovnega pritiska škodljiva za postopek medinstitucionalnih pogajanj in je nazadnje omogočila Svetu, da je blokiral dokumentacijo za usklajevanje;

4.  ugotavlja, da je treba izboljšati prenos dokumentov do Evropskega parlamenta, zlasti osnutkov delegiranih aktov, da se zagotovi istočasen pretok informacij Evropskemu parlamentu in Svetu kot sozakonodajalcema;

5.  priporoča Komisiji, naj ne zlorablja delegiranih aktov za ponovno razpravo o političnih sporazumih, sprejetih v trialogu;

6.  poziva Komisijo, naj olajša sodelovanje strokovnjakov Parlamenta na sestankih skupin strokovnjakov brez ustvarjanja nepotrebnih birokratskih ovir.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Paolo De Castro, Hynek Fajmon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Iratxe García Pérez, Julie Girling, Sergio Gutiérrez Prieto, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Marit Paulsen, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Alyn Smith, Ewald Stadler, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Esther de Lange, Karin Kadenbach, Anthea McIntyre, Maria do Céu Patrão Neves, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov)

MNENJE Odbora za ribištvo (10.9.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavec mnenja: Antolín Sánchez Presedo

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da izbira ustreznega pravnega instrumenta (zakonodajnega, delegiranega ali izvedbenega akta) ni le tehnično vprašanje; izpostavlja, da je nadvse pomembno zagotoviti, da zakonodajalec v celoti sprejme odgovornost glede temeljnih elementov in učinkovitega nadzora nad političnimi odločitvami; poudarja, da je za ohranjanje ravnovesja moči, pravilno in ustrezno delovanje postopka odločanja ter izvajanje politik, kot je skupna ribiška politika lahko izredno pomembno tudi to, da se te različne instrumente uporablja skladno z merili, določenimi v Pogodbi; poudarja, da bi zato moral Evropski parlament tem vidikom posvečati posebno pozornost;

2.  poudarja, da je pomembno, da konferenca predsednikov znotraj Evropskega parlamenta usklajeno pristopa k izbiri pravnega instrumenta in načinom nadzora; v zvezi s tem meni, da se je na ta pristop treba opreti in ga nadalje razviti, da bi nadgradili obstoječi pravni red, olajšali usklajevanje in pripravili njegovo spremljanje;

3.  predlaga, da bi moral biti predsednik, eden od podpredsednikov ali primeren poslanec vsakega parlamentarnega odbora zadolžen za podporo poslancem in za zagotavljanje skladnosti glede delegiranih in izvedbenih aktov v sodelovanju z drugimi odbori; poudarja, da bi moral poročevalec za temeljni akt samodejno postati tudi poročevalec za njegovo spremljanje, in redno poročati odboru; vztraja tudi, da morajo biti sekretariati funkcionalno organizirani, da bi bil nadzor učinkovit, in zato priporoča, da se spremljanje delegiranih aktov uvrsti na dnevni red parlamentarnih odborov;

4.  vztraja, da je nadzor osrednjega pomena, saj Evropskemu parlamentu omogoča, da vnaprej določi merila, na podlagi katerih ne bo nasprotoval delegiranemu aktu;

5. poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi, da bo objava njenih aktov preglednejša in bodo Parlament ter evropski državljani laže dostopali do njih; zato predlaga, naj Evropska komisija vzpostavi informacijsko orodje, s katerim se bo oblikovala podatkovna baza, v kateri bodo akti zbrani in urejeni tako, da bodo omogočali demokratični nadzor;

6.  obžaluje dejstvo, da so s postopkom usklajevanja zakonodaje, sprejete pred Lizbonsko pogodbo, z novim pravnim okvirom, ki vključuje zakonodajne, delegirane in izvedbene akte, velike težave na področju skupne ribiške politike, kot tudi na drugih področjih, na katerih je bil postopek soodločanja uveden šele, ko je začela veljati sedanja Pogodba in kjer se regulativni postopek s pregledom prej ni uporabljal, da prihaja do velikih ter škodljivih zamud in da postopek celo miruje, kar negativno vpliva na izvajanje potrebnih in nujnih ukrepov na področju ribištva, pogosto zato, ker Svet ni pripravljen potrditi in učinkovito uporabiti prenos pooblastil na Komisijo pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

7.  poudarja, da si Komisija zaradi uskladitve ribiške politike z določbami iz Lizbonske pogodbe ne bi smela dodeljevati pristojnosti, ki presegajo tiste iz Lizbonske pogodbe; s tem v zvezi opozarja, da naj pristojnosti Komisije za delovanje na podlagi delegiranih aktov ne bi bile brez časovne omejitve, temveč jih je treba z dogovorom časovno omejiti (praviloma gre za prenos pooblastil za tri leta);

8.  meni, da bi moral biti postopek usklajevanja ribiške zakonodaje, sprejete pred Lizbonsko pogodbo, z novim pravnim okvirom v celoti zaključen med sedanjim parlamentarnim mandatom;

9.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta v nadaljnjih pogajanjih z Evropskim parlamentom, da dosežeta dogovor glede razlage in uporabe ter spremljanja členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti glede ustrezne razmejitve med delegiranimi in izvedbenimi akti, po možnosti s konkretnimi in nespornimi primeri o pristojnostih, opredeljenih kot zakonodajne, delegirane ali izvedbene pristojnosti;

10. opozarja na pomen prenosa izvedbenih pooblastil na Komisijo za nekatera področja politik, da bi se izognili mikroupravljanju ter zapletenim in dolgotrajnim postopkom soodločanja;

11. poudarja, da izbira instrumenta vpliva tudi na nadaljnje spremljanje prenesenega pooblastila; zato podpira pristop konference predsednikov, ki se za delegirane akte odloči tudi v primerih, ko v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenos pooblastil ni očiten;

12. meni, da Evropski parlament in Svet ministrov izgubljata kredibilnost v očeh državljanov EU, če ni mogoče uvesti pomembnih politik, ker se instituciji ne moreta dogovoriti, kateri upravni postopek uporabiti;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	5.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Chris Davies, Carmen Fraga Estévez, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Nils Torvalds, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Louis Cottigny, Iñaki Irazabalbeitia Fernández, Jens Nilsson, Nikolaos Salavrakos
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jan Kozłowski

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (25.11.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije
(2012/2323(INI))

Pripravljavka mnenja: Monika Flašíková Beňová

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker Lizbonska pogodba določa novo hierarhijo predpisov, ki jo sestavljajo zakonodajni akti, v katerih zakonodajalec odloča o bistvenih elementih, delegirani akti, ki jih sprejme Komisija pod nadzorom zakonodajalca in so namenjeni spremembi ali dopolnitvi določenih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, in izvedbeni akti, ki jih običajno sprejme Komisija pod nadzorom držav članic, ko obstaja potreba po enotnih pogojih za izvajanje aktov Unije;

B.  ker večina pravnih aktov, sprejetih na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (nekdanji tretji steber), od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ni bila spremenjena in zato še naprej obstaja zunaj sistema delegiranih in izvedbenih aktov (člena 290 in 291 PDEU), v prehodnem obdobju petih let Komisija ne more uvesti postopka za ugotavljanje kršitev, Sodišče pa ima le omejena pooblastila, prenesena na podlagi prejšnje pogodbe (člen 10 Protokola 36);

C. ker je medvladna konferenca institucije povabila, naj spremenijo ali nadomestijo pravne akte nekdanjega tretjega stebra, da bi omogočili polno izvajanje pooblastil institucij, kot so določene v Lizbonski pogodbi (izjava št. 50 o členu 10 Protokola št. 36, člen 10(2) Protokola št. 36); ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. novembra 2009 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: območje svobode, varnosti in pravice za državljane – Stockholmski program[1], od Komisije zahteval, da do 1. septembra 2010 predloži več prednostnih predlogov, med temi jih kar nekaj še ni pripravljenih;

1.  kot nedemokratično in v nasprotju z načeli pravne države obsoja dejstvo, da skoraj štiri leta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe še vedno veljajo postopki za izvajanje aktov iz nekdanjega tretjega stebra, ki pogosto izključujejo Parlament ali določajo le posvetovanje, ne glede na naravo sklepov, ki jih je treba sprejeti; poziva Komisijo, naj najkasneje v delovni program za leto 2014 vključi predloge za spremembo vseh pravnih aktov nekdanjega tretjega stebra, jih uskladi z novo hierarhijo predpisov ter spoštuje pooblastila, pristojnosti in pravico do obveščenosti Evropskega parlamenta v zvezi s prenosom pooblastil na Komisijo, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe; poudarja, da bo potrebna ocena vsakega pravnega akta za opredelitev sklepov, ki jih kot bistvene elemente mora sprejeti zakonodajalec, zlasti ko se dotikajo temeljnih pravic zadevnih oseb, ter sklepov, ki se štejejo kot nebistveni elementi (glej sodbo Sodišča v zadevi C-355/01); predlaga, da se v ta namen ustanovi medinstitucionalna delovna skupina za določitev meril za uporabo delegiranih in izvedbenih aktov na podlagi člena 290 PDEU; Svet in Komisijo poziva, naj s Parlamentom začneta pogajanja, da bi čim hitreje dosegli dogovor o teh merilih;

2.  opozarja, da Svet še naprej sprejema pravne akte na podlagi določb nekdanjega tretjega stebra, čeprav je Lizbonska pogodba že dolgo časa v veljavi, tako da je bil Parlament primoran pred Sodiščem sprožiti pravne postopke;

3.  odločno obsoja vztrajanje Sveta ter pogosto tudi Komisije pri izvajanju zakonov celo v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za delegirane akte, določeni v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti ko se prenos pooblastil na Komisijo ne more nanašati na nič drugega kot na nezakonodajne akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente določenega zakonodajnega akta;

4.  je prepričan, da se je treba med delegiranimi in izvedbenimi akti odločati v vsakem primeru posebej, to izbiro pa je treba skrbno obravnavati in v vsakem primeru upoštevati zahteve členov 290 in 291 PDEU; v zvezi s tem meni, da bi se okvirne smernice za uporabo omenjenih členov izkazale za uporabne;

5.  vztraja pri pravilni uporabi delegiranih aktov v novih finančnih programih; meni, da spadajo odločitve, kot sta določanje prednostnih nalog in dodeljevanje finančnih sredstev, med tiste prednostne naloge, ki jasno dopolnjujejo temeljni akt in so zanje zato potrebni delegirani akti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Monika Flašíková Beňová, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Anthea McIntyre, Roberta Metsola, Claude Moraes, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Axel Voss, Josef Weidenholzer, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Ana Gomes, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Andrés Perelló Rodríguez, Marie-Christine Vergiat

• [1]  UL C 285 E, 21.10.2010, str. 12.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eduard-Raul Hellvig, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer, Axel Voss