POROČILO o pregledu stanja na področju pravosodja v EU – civilno in upravno pravosodje v državah članicah
5.12.2013 - (2013/2117(INI))
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Tadeusz Zwiefka
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o pregledu stanja na področju pravosodja v EU – civilno in upravno pravosodje v državah članicah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160),
– ob upoštevanju dvoletnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih je pripravila komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ),
– ob upoštevanju člena 48 in člena 119(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0442/2013),
A. ker je Komisija pripravila pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki je primerjalno, nezavezujoče orodje za oceno učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da bi se pravosodne politike lahko bolje opredelile, pri čemer ta pregled obsega predvsem parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega in naložbenega ozračja v Uniji;
B. ker pregled stanja na področju pravosodja v EU temelji na primerjavi nacionalnih pravosodnih sistemov na podlagi posebnih kazalnikov, ne vključuje pa splošne razvrstitve nacionalnih pravosodnih sistemov;
C. ker je v pregledu stanja na področju pravosodja za leto 2013 poudarek izključno na civilnem, gospodarskem in upravnem pravosodju;
D. ker je namen nezavezujoče primerjave ugotoviti izboljšave in nazadovanja ter si prizadevati za izmenjavo najboljših praks v Uniji brez poseganja v avtonomijo nacionalnih pravnih in pravosodnih sistemov;
1. se z velikim zanimanjem seznanja s pregledom stanja na področju pravosodja v EU; poziva Komisijo, naj ga v skladu s Pogodbama in v sodelovanju z državami članicami pripravlja tudi v prihodnje, pri čemer naj upošteva, da je treba preprečiti nepotrebno podvajanje dela na ravni drugih organov;
2. podpira namen izmenjave najboljših praks, da bi zagotovili učinkovit in neodvisen pravosodni sistem, ki lahko prispeva h gospodarski rasti v Evropi in spodbudi konkurenčnost; poudarja, da učinkovit in zaupanja vreden pravosodni sistem spodbuja podjetja k razvoju in naložbam na nacionalni in čezmejni ravni;
3. ugotavlja pomen primerjalnih analiz pravosodnih sistemov za čezmejno medsebojno zaupanje, učinkovito sodelovanje pravosodnih organov ter oblikovanje skupnega pravosodnega območja in evropske pravosodne kulture;
4. meni, da mora vsaka primerjava nacionalnih pravosodnih sistemov, zlasti kar zadeva njihovo predhodno stanje, temeljiti na objektivnih merilih in objektivno pripravljenih, primerjanih in analiziranih dokazih; opozarja, da je treba ocenjevati delovanje pravosodnih sistemov kot celoto, ne da bi jih pri tem ločili od družbenega, zgodovinskega in gospodarskega položaja držav članic ali ustavne tradicije, iz katere izhajajo; poudarja pomen nepristranske in enake obravnave držav članic pri ocenjevanju njihovih pravosodnih sistemov;
5. prosi Komisijo, naj v okviru preglednega postopka pravočasno začne razpravo o načrtovani metodi, v katero naj vključi tudi države članice;
6. poudarja, da je treba merila uspešnosti določiti pred zbiranjem informacij o nacionalnih pravosodnih sistemih, da se doseže splošno razumevanje metodologije in kazalnikov;
7. hvali prizadevanja Komisije za zagotovitev merljivih podatkov; vendar poudarja, da je nekatere cilje, kot sta na primer kakovost in nepristranskost pravosodja, zelo težko objektivno izmeriti;
8. ugotavlja, da učinkovitosti pravosodnega sistema ni mogoče izmeriti samo z uporabo statistično merljivih parametrov, temveč bi bilo treba upoštevati tudi strukturne posebnosti in različne družbene tradicije držav članic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri zbiranju podatkov in določanju meril uspešnosti v prihodnje bolj upošteva razlike med nacionalnimi pravosodnimi sistemi;
9. poziva Komisijo, naj na področju prava družb enako obravnava enotirni in dvotirni sistem upravljanja;
10. poziva države članice, naj podrobno preučijo rezultate pregleda stanja na področju pravosodja za leto 2013 in ugotovijo, ali je treba na podlagi teh rezultatov kakor koli spremeniti organizacijo njihovih civilnih, gospodarskih in upravnih pravosodnih sistemov ali sprejeti ustrezne ukrepe glede njihovega napredka;
11. spodbuja države članice, naj zberejo ustrezne podatke o vprašanjih, kot so stroški sodnih postopkov ter postopkov mediacije in izvršilnih postopkov; obžaluje, da nekatere države članice za nekatere kategorije iz pregleda stanja na področju pravosodja niso predložile podatkov; vendar meni, da bi morala Komisija različno obravnavati primere, v katerih podatki niso bili na voljo, in primere, v katerih kazalniki niso bili relevantni za posamezne države članice ali se zanje niso uporabljali;
12. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medsebojno razumevanje in sodelovanje nacionalnih pravosodnih sistemov, med drugim tudi z mrežami za stike med sodniki;
13. poziva, naj se več pozornosti nameni programom usposabljanja za sodnike, sodno osebje in druge delavce v pravni stroki, zlasti na področju evropskega in primerjalnega prava; poudarja, da mora biti jezikovno usposabljanje bistveni del študija prava;
14. izraža zanimanje za podatke o čezmejnih zadevah, ki so pogosto bolj zapletene od državnih in kažejo, s katerimi ovirami se srečujejo državljani EU pri uveljavljanju svojih pravic, ki izhajajo iz enotnega trga EU, zlasti kar zadeva uporabo prava EU;
15. opozarja na pomen alternativnih načinov reševanja sporov za zmanjšanje obremenitve pravosodnih sistemov in stroškov za vse zainteresirane strani;
16. prosi Komisijo, naj v naslednjo primerjalno analizo vključi podatke o čezmejnih postopkih mediacije; spodbuja države članice, naj dejavno spodbujajo postopke mediacije, zlasti na področju trgovinskih in družinskih zadev, ki so urejene na ravni EU (na primer z uredbama Rim III in Bruselj II);
17. poudarja, da so med državami članicami velike razlike glede razvoja sistemov IKT; poudarja, da lahko uporaba novih tehnologij učinkovito prispeva k zmanjšanju stroškov in pospešitvi sodnih postopkov, zlasti uporaba računalniških aplikacij ter orodij za upravljanje zadev in komunikacijo;
18. poudarja, da se lahko spori majhne vrednosti in nesporni zahtevki obravnavajo hitreje z uporabo orodij IKT;
19. poudarja vlogo CEPEJ pri zbiranju in predstavljanju ustreznih podatkov na nacionalni in na regionalni ravni; meni, da bi si morale institucije EU prizadevati za sodelovanje s CEPEJ, saj je odlična podlaga za izmenjavo najboljših praks, in da je treba podvajanje preprečiti;
20. želi spomniti na vodilno vlogo Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah pa tudi na vlogo portala e-pravosodje pri omogočanju dostopa do znanj o evropskem in nacionalnem civilnem in gospodarskem pravu za državljane EU;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.
OBRAZLOŽITEV
To samoiniciativno poročilo je odziv na pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2013, ki ga je pripravila Komisija. Opozoriti je treba, da je v tem poročilu poudarek izključno na civilnem, gospodarskem in upravnem pravu – področjih, ki so še zlasti pomembna za gospodarsko okrevanje.
Pomemben cilj javne politike na ravni EU in na nacionalni ravni je izboljšati kakovost, neodvisnost in učinkovitost pravosodnih sistemov. Nacionalni pravosodni sistemi odločilno prispevajo k povrnitvi zaupanja in ponovnemu zagotavljanju rasti.
Komisija je v letnem pregledu rasti 2013 poudarila, kako pomembno je izboljšati kakovost, neodvisnost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov in zagotoviti reševanje sporov v razumnem roku, hkrati pa spodbujati alternativne načine reševanja sporov. To bi moralo znižati stroške podjetij in povečati privlačnost držav članic za tuje vlagatelje. Na podlagi letnega pregleda rasti je postalo očitno, da je treba temeljito ocenjevati in sistematično preučevati delovanje pravosodnih sistemov v vseh državah članicah, pri tem pa v celoti upoštevati različne nacionalne pravne tradicije.
Učinkovit in neodvisen pravosodni sistem poleg tega prispeva k zaupanju in stabilnosti. Predvidljive, pravočasne in izvršljive sodne odločbe pomembno sooblikujejo privlačno poslovno okolje, pomanjkljivo delovanje pravosodja pa spodkopava zaupanje državljanov in podjetij v pravosodne organe, zlasti v današnjih časih gospodarske, socialne in finančne krize.
Leta 2012 je bilo analizirano delovanje pravosodja v državah članicah, na podlagi te analize pa je Komisija pripravila posebna priporočila za pravosodne sisteme nekaterih držav članic. Za te države članice je ugotovila, da se srečujejo s posebnimi izzivi, zlasti pri vodenju sodnih postopkov in organizaciji pravosodja.
Dostop do učinkovitega pravosodnega sistema je bistven tudi za učinkovitost prava EU: kadar nacionalno sodišče uporablja pravo EU, deluje kot „sodišče Unije”. Zato je zlasti pomembno zagotoviti skupne standarde, saj morajo sodišča zagotavljati učinkovita pravna sredstva vsem, katerih pravice so po pravu EU ogrožene.
Ne glede na pravno tradicijo nacionalnih pravosodnih sistemov morajo biti osnovna merila za učinkovitost pravosodnega sistema pravočasnost, neodvisnost, cenovna dostopnost in enostaven dostop. To je okvir pregleda stanja na področju pravosodja v EU.
Poročevalec pozdravlja cilj vzpostavitve učinkovitih in neodvisnih pravosodnih sistemov v državah članicah, ki lahko prispevajo h gospodarski rasti in večji konkurenčnosti. Zato je treba Komisiji čestitati za to pobudo.
Vendar je hkrati treba podati nekaj pripomb. Nekatere vrednote, kot je na primer neodvisnost sodstva, je težko izmeriti. Kljub temu je treba poskusiti ugotoviti, ali se te vrednote v državah članicah spoštujejo.
Poleg tega je treba poudariti, da je treba pri obdelavi rezultatov upoštevati nekatera osnovna merila, kot so enaka obravnava držav članic, objektivnost in primerljivost podatkov. Enako obravnavo bi lahko zagotovili z določitvijo skupnih standardov EU za posredovanje podatkov. V pripravo ocene nacionalnih pravosodnih sistemov bi bilo treba vključiti tudi organe in institucije EU.
Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitemu zaključevanju zadev s čezmejnim elementom. Te zadeve so običajno bolj zapletene od domačih, vendar je o tem zbranih premalo podatkov. Zelo pomembno je tudi zagotavljanje pravnega usposabljanja na področja prava EU in primerjalnega prava, saj se tako povečuje medsebojno razumevanje in s tem medsebojno zaupanje.
Poročevalec bi nazadnje rad pozdravil uspeh tega pregleda in pozval, naj se v skladu s Pogodbama izvaja tudi v prihodnje.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
26.11.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 6 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Eduard-Raul Hellvig, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer, Axel Voss |
||||