POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
6.12.2013 - (COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD)) - ***I
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Eduard Kukan
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- ANNEX TO THE LEGISLATIVE RESOLUTION
- STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT ON THE SUSPENSION OF ASSISTANCE GRANTED UNDER THE FINANCIAL INSTRUMENTS
- COMMISSION DECLARATION ON THE STRATEGIC DIALOGUE WITH THE EUROPEAN PARLIAMENT The Commission will be represented at the responsible Commissioner level*Where applicable
- COMMISSION DECLARATION CONCERNING THE USE OF IMPLEMENTING ACTS FOR THE SETTING OF THE SPECIFIC PROVISIONS FOR THE IMPLEMENTATION OF CERTAIN RULES IN THE EUROPEAN NEIGHBORHOOD INSTRUMENT AND THE INSTRUMENT FOR PRE-ACCESSION ASSISTANCE (IPA II)
- MNENJE Odbora za razvoj
- MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
- MNENJE Odbora za proračun
- MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
- MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
- MNENJE Odbora za regionalni razvoj
- MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
- MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
- POSTOPEK
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0839),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0492/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012[2],
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0449/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. odobri izjavo Parlamenta, priloženo tej resoluciji;
3. je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;
4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 |
|
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]* k predlogu Komisije za |
|
--------------------------------------------------------- |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
|
z dne
o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4]1,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5]2,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[6],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) S to uredbo bi morali vzpostaviti evropski sosedski instrument kot enega od instrumentov za neposredno podporo zunanjim politikam Evropske unije. Nadomestila bo Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[7] ▌, ki preneha veljati 31. decembra 2013.
(2) Člen 8 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja.
▌
(4) Od uvedbe evropske sosedske politike so se odnosi z državami partnericami ▌okrepili ter Uniji in njenim partnericam prinesli konkretne koristi, vključno z uvedbo regionalnih pobud in podporo demokratizaciji v regiji. Zaradi več pomembnih dogodkov v evropskem sosedstvu je bila leta 2011 na podlagi obsežnega strateškega pregleda predstavljena revidirana vizija evropske sosedske politike. Slednja med drugim predvideva večjo podporo partnericam, zavezanim oblikovanju demokratičnih družb in izvajanju reform v skladu z načeloma „več za več“ in „vzajemne odgovornosti“, partnerstvu z družbami ter bolj raznolikemu in prilagojenemu pristopu k posameznim partnerskim državam. V tej uredbi so določene jasne povezave med okvirom evropske sosedske politike in podporo iz instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo.
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko državam evropskega sosedstva ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in načelom tržnega gospodarstva ter trajnostnega in vključujočega razvoja, pa tudi na spodbujanju teh vrednot in načel. Evropska sosedska politika, kjer je to ustrezno, predvideva tudi okvir za večjo mobilnost in medosebne stike, zlasti s poenostavitvijo vizumskih postopkov in sporazumi o ponovnem sprejemu, z liberalizacijo vizumskega režima pa za vsak primer posebej.
(6) Z evropskim sosedskim instrumentom se podpira izvajanje političnih pobud, ki prispevajo k oblikovanju evropske ▌sosedske politike: vzhodnega partnerstva med Unijo in njenimi vzhodnimi sosedami, partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo ter Unije za Sredozemlje v južnem sosedstvu. Vse te pobude so strateško pomembne in nudijo enako pomembne politične okvire za poglobitev odnosov z državami partnericami in med njimi na podlagi načel obojestranskih zavez ter vzajemne in skupne odgovornosti.
(6a) Za uresničitev ciljev te uredbe bi morali pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije v skladu s pomembnostjo njihovih vlog ustrezno sodelovati zunanji partnerji, tudi organizacije civilne družbe in lokalni organi. Z evropskim sosedskim instrumentom bi bilo treba podpirati tudi krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za zagotavljanje učinkovite notranje odgovornosti in lokalne odgovornosti ter za aktivno udeležbo v procesu demokratizacije.
(6b) Z evropskim sosedskim instrumentom se podpirajo tudi izvajanje regionalnega sodelovanja v celotnem sosedstvu, med drugim v okviru politike severne dimenzije ali sinergije Črnega morja, in – zlasti v primeru čezmejnega sodelovanja – zunanji vidiki makroregionalnih strategij.
(6c) S to uredbo se priznava poseben status Ruske federacije kot sosede Unije in strateške partnerice v regiji.
(8) Pomoč tako v okviru evropskega sosedskega instrumenta kot v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj bi bilo treba zagotoviti za programe čezmejnega sodelovanja med državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami in/ali Rusko federacijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju) ob zunanjih mejah Unije ▌za spodbujanje povezanega in trajnostnega regionalnega razvoja v sosednjih obmejnih regijah in sodelovanja med njimi ter skladnega teritorialnega povezovanja po vsej Uniji in s sosednjimi državami. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja čezmejnega sodelovanja je pomembno, da se postopki po potrebi uskladijo z evropskim teritorialnim sodelovanjem.
(9) Poleg tega je treba podpirati in omogočati sodelovanje v skupno korist Unije, njenih partneric in drugih sodelujočih držav, zlasti z najboljšim in najučinkovitejšim usklajevanjem zagotovljenih virov ter združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, predvsem v korist projektom čezmejnega in regionalnega sodelovanja, infrastrukturnim projektom v interesu Unije, pri katerih sodelujejo sosednje države, in drugim področjem sodelovanja.
(10) Čezmejno sodelovanje se lahko omogoči tudi teritorialnim enotam ob mejah ▌, ki pripadajo državam Evropskega gospodarskega prostora, in ▌ustreznim teritorialnim enotam v upravičenkah iz Priloge I k instrumentu za predpristopno pomoč. Države Evropskega gospodarskega prostora bi morale za udeležbo v programih čezmejnega sodelovanja še naprej uporabljati svoje lastne vire.
(11) Pričakuje se, da bodo ▌sofinanciranje zagotovile države članice ▌, partnerske države in druge države udeleženke v čezmejnem in regionalnem sodelovanju. S tem bo odgovornost države večja, povečal pa se bo tudi znesek finančnih sredstev, ki so na voljo programom, in olajšala udeležba lokalnih deležnikov.
▌
(11a) Zaradi uskladitve terminologije, uporabljene v tej uredbi, s terminologijo na področju evropskega teritorialnega sodelovanja se dokumenti o izvajanju programov čezmejnega sodelovanja imenujejo skupni operativni programi. ▌
(13) Podpora, ki se sosednjim državam v razvoju zagotovi v okviru evropske sosedske politike, bi morala biti skladna s cilji in načeli zunanjih politik Unije, zlasti razvojne politike ▌ter skupne zunanje in varnostne politike Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z zunanjo razsežnostjo notranjih politik in instrumentov Unije.
(13a) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov, da bi čim bolj povečala učinek zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in komplementarnost instrumentov za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med evropskim sosedskim instrumentom, drugimi instrumenti za zunanje delovanje in drugimi politikami Unije. Prav tako bi se morali vzajemno krepiti tudi programi, zasnovani na podlagi navedenih instrumentov.
(14) Skupna strategija EU in Afrike je pomembna za odnose s sredozemskimi sosedami iz Severne Afrike.
(15) Unija in njene države članice bi morale izboljšati skladnost, učinkovitost in komplementarnost svojih politik sodelovanja s sosednjimi državami. Za zagotovitev komplementarnosti in medsebojne krepitve sodelovanja Unije in sodelovanja držav članic je primerno, da se predvidi skupno načrtovanje programov, ki bi se izvajalo, kadar je to mogoče in ustrezno, hkrati pa poskrbi za ustrezno sodelovanje in koordinacijo z drugimi donatorji zunaj Unije.
(16) Načeloma bi morala biti podpora Unije na podlagi te uredbe usklajena z ustreznimi nacionalnimi ▌ali lokalnimi strategijami in ukrepi partnerskih držav, po potrebi pa tudi s strategijami in ukrepi Ruske federacije.
(17) Unija je najprimernejša partnerica za zagotavljanje te podpore v državah evropskega sosedstva, v katerih je usklajevanje s pravili in standardi Unije eden od ključnih ciljev politike. Nekatere vrste posebne podpore se lahko zagotovijo le na ravni Unije. Države članice lahko s svojimi izkušnjami, pridobljenimi pri tranziciji, prispevajo tudi k uspešnosti reform v državah evropskega sosedstva in spodbujanju univerzalnih vrednot v evropskem sosedstvu.
(18) Ker države članice ▌ciljev te uredbe ▌ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi obsega predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(19) ▌Komisija mora z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo.
(20) Boj proti podnebnim spremembam je eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča Unija, poleg tega pa je na tem področju nujno potrebno mednarodno ukrepanje. V skladu z namero, izraženo v sporočilu Komisije o večletnem finančnem okviru iz junija 2011, da se delež proračuna Unije za podnebne ukrepe poveča na najmanj 20 %, bi morali s to uredbo prispevati k temu cilju.
(20a) Trden okvir sodelovanja s sosednjimi državami na področju energije in virov, skladen s pravili notranjega trga Unije, prispeva k večji varnosti Unije na tem področju.
(21) Enakost spolov, pravice pripadnikov manjšin ter boj proti diskriminaciji ▌in neenakosti so cilji vseh ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo.
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnerji po svetu spodbujala dostojno delo in socialno pravičnost ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela, vključno z izkoreninjenjem otroškega dela, in večstranskih okoljskih sporazumov.
(22a) V tem aktu so za celotno obdobje veljavnosti evropskega sosedskega instrumenta določena finančna sredstva, ki bodo za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom predstavljala prednostni referenčni okvir v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne … 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
(23) Finančne interese ▌Unije bi bilo treba zavarovati s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev in po potrebi s kaznimi. Te ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z veljavnimi sporazumi, sklenjenimi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.
▌
(25) ▌Za prilagoditev podpore Unije bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov ▌v zvezi s spremembo vsebine Priloge II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(26) ▌V Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba) so določena skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje.
(27) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.
(28) Izvedbena pooblastila, povezana s členom 7 (1), (2) in (3) ▌, členom 9(1) in členom 12(1), bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011[8].
(28a) Za sprejetje izvedbenih aktov, razen za ukrepe majhnega finančnega obsega, bi bilo treba načeloma uporabiti postopek pregleda, ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic.
(29) Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) sta določena v Sklepu Sveta 2010/427/EU[9].
(29a) Obdobje veljavnosti te uredbe je primerno uskladiti z Uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Zato bi se ta uredba morala uporabljati od 1. januarja 2014 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV ICILJI IN NAČELA
Člen 1Splošni cilj in področje uporabe
1. ▌Z vzpostavitvijo posebnega odnosa, ki temelji na sodelovanju, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v skladu s Pogodbo o Evropski uniji, se s to uredbo vzpostavi evropski sosedski instrument, da bi se še bolj približali območju skupne blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje ▌Unijo ter države in ozemlja, navedene v prilogi k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države).
2. Podpora Unije na podlagi te uredbe se uporablja v korist partnerskih držav in območij, vključenih v čezmejno sodelovanje. Lahko ▌se uporablja tudi za skupno korist Unije in partnerskih držav.
3. Finančna sredstva Unije se lahko uporabijo tudi za to, da se Ruski federaciji omogoči udeležba v čezmejnem sodelovanju, regionalnem sodelovanju, v katerem je udeležena Unija, ter ustreznih večdržavnih programih, ▌tudi v sodelovanju na področju izobraževanja, zlasti izmenjav študentov.
3a. Unija z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami ter skladno z načeli mednarodnega prava spodbuja, razvija in utrjuje vrednote svobode in demokracije, univerzalnost in nedeljivost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih Unija temelji. Zato se pri financiranju na podlagi te uredbe spoštujejo te vrednote in načela ter zaveze Unije, ki izhajajo iz mednarodnega prava, pri čemer se upoštevajo ustrezne politike in stališča Unije.
Člen 2Specifični cilji podpore Unije
1. Glavni cilj podpore v okviru te uredbe je spodbujanje poglobljenega političnega sodelovanja, trdne in trajne demokracije, postopnega gospodarskega povezovanja in močnejšega partnerstva s skupnostmi med Unijo in partnerskimi državami, zlasti pa izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, drugih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov ali enakovrednih dokumentov.
2. Podpora Unije je namenjena zlasti za:
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti in boja proti vsem oblikam diskriminacije, vzpostavitev trdne in trajne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in boja proti korupciji, krepitev institucionalnih zmogljivosti na vseh ravneh ter razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji;
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave;
(c) ustvarjanje pogojev za boljšo organizacijo zakonitih migracij in spodbujanje dobro upravljane mobilnosti ljudi, izvajanje obstoječih ali prihodnjih sporazumov, sklenjenih v skladu z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti, ter spodbujanje medosebnih stikov, zlasti v zvezi s kulturnimi, izobraževalnimi, strokovnimi in športnimi dejavnostmi;
(d) podpiranje pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja v vseh njegovih vidikih; zmanjšanje revščine, tudi z razvojem zasebnega sektorja in zmanjšanjem socialne izključenosti; spodbujanje izgradnje zmogljivosti v sektorjih znanosti, izobraževanja, zlasti visokega izobraževanja, tehnologije raziskav in inovacij; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije; razvoj podeželja; javno zdravje; varstvo okolja, podnebne ukrepe in pripravljenost na nesreče;
(e) spodbujanje krepitve zaupanja, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k vsem vrstam varnosti, ter preprečevanja in reševanja sporov, vključno z dolgotrajnimi konflikti;
(f) krepitev podregionalnega in regionalnega sodelovanja, sodelovanja na območju celotnega sosedstva in čezmejnega sodelovanja.
3. Doseganje navedenih specifičnih ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili Unije o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; področja iz odstavkov 2(b), (c) in (d) se bodo ocenjevala glede na obseg prevzemanja regulativnega okvira Unije v partnerskih državah, kot je ustrezno, področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa glede na število ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo vnaprej določeni, jasni, pregledni, po potrebi prilagojeni posameznim državam, merljivi in bodo med drugim vključevali ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, neodvisnost pravosodja, sodelovanje pri vprašanjih pravosodja, svobode in varnosti, razširjenost korupcije, trgovinske tokove, enakost spolov in kazalnike, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti.
4. Podpora Unije se lahko uporabi tudi na drugih ustreznih področjih, kadar je to v skladu s splošnimi cilji evropske sosedske politike.
Člen 3Okvir politike
1. S sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenimi sporazumi ter drugimi obstoječimi ali prihodnjimi sporazumi, s katerimi se vzpostavlja odnos s partnerskimi državami, zadevnimi sporočili, sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta ▌ter izjavami ali sklepi z zadevnih srečanj na vrhu s partnerskimi državami evropske sosedske politike, tudi v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, pa tudi z ustreznimi resolucijami Evropskega parlamenta se ob upoštevanju načela odgovornosti določa splošni politični okvir te uredbe za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe.
2. Ključne usmeritve za določanje prednostnih nalog podpore Unije in ocenjevanje napredka iz člena 2(3) so določene v ▌akcijskih načrtih ali drugih enakovrednih skupno dogovorjenih dokumentih, kot so dvostranski in večstranski pridružitveni načrti med partnerskimi državami in Unijo, po potrebi pa tudi v okviru vzhodnega partnerstva in južne dimenzije evropske sosedske politike.
3. Kadar Unija s partnerskimi državami ni sklenila sporazumov iz odstavka 1, se podpora Unije lahko zagotovi, če se izkaže, da je koristna za uresničevanje ciljev politik Unije, načrtuje pa se na podlagi takšnih ciljev in ob upoštevanju potreb zadevne države.
Člen 4Razlikovanje, partnerstvo in sofinanciranje
1. Podpora Unije, ki se posamezni partnerski državi zagotovi na podlagi člena 6(1)(a) ▌, temelji na spodbudah ter se razlikuje glede oblike in zneska ▌, hkrati pa se pri njej upoštevajo vsi naslednji elementi, ki odražajo značilnosti partnerske države:
a) potrebe, pri čemer se uporabijo kazalniki, kot so število prebivalcev in stopnja razvoja;
b) zavezanost izvajanju skupno dogovorjenih političnih, ekonomskih in socialnih ciljev reform ter napredek pri tem;
c) zavezanost vzpostavitvi trdne in trajne demokracije ter napredek pri tem;
d) partnerstvo z Unijo, vključno z njegovo ambicioznostjo;
e) absorpcijsko zmogljivost in morebiten učinek podpore Unije.
Ta podpora se odraža v večletnih programskih dokumentih iz člena 7 te uredbe.
1a. Po sprejetju programskih dokumentov iz člena 7 te uredbe in brez poseganja v ostale elemente iz odstavka 1 tega člena, se delež razpoložljivih virov, ki je na voljo partnerskim državam, prilagodi zlasti njihovemu napredku pri vzpostavljanju in utrjevanju globoke in trajne demokracije ter izvajanju dogovorjenih političnih, ekonomskih in socialnih ciljev reform v skladu s pristopom, ki temelji na spodbudah.
Pri večdržavnih krovnih programih se ta delež določi glede na napredek partnerskih držav pri vzpostavljanju trdne in trajne demokracije ob hkratnem upoštevanju njihovega napredka pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k navedenemu cilju.
Napredek partnerskih držav se redno ocenjuje, zlasti s pomočjo poročil o napredku v okviru evropske sosedske politike, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti.
V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko podpora ponovno preuči.
1b. Pristop, ki temelji na spodbudah, se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko takšna podpora poveča.
1c. O pristopu, ki temelji na spodbudah, iz te uredbe bodo potekale redne izmenjave stališč v okviru Sveta in Evropskega parlamenta.
2. Podpora Unije na podlagi te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije v tem partnerstvu po potrebi sodelujejo:
(i) nacionalni in lokalni organi ter
(ii) organizacije civilne družbe,
tudi s posvetovanji in pravočasnim dostopom do pomembnih informacij, kar jim omogoča, da igrajo pomembno vlogo v tem procesu.
3. Podporo Unije na podlagi te uredbe načeloma sofinancirajo partnerske države in druge sodelujoče države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev ali drugih virov. ▌Brez poseganja v izpolnjevanje ostalih pogojev iz finančne uredbe se zahteve po sofinanciranju lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih akterjev, zlasti manjših organizacij civilne družbe.
Člen 5Skladnost in koordiniranje donatorjev
1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z vsemi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije. V ta namen ukrepi, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno s tistimi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na dokumentih politike sodelovanja, opisanih v členu 3(1) in (2), ter posebnih interesih, prednostnih nalogah politik in strategijah Unije. Pri takšnih ukrepih se spoštujejo zaveze iz večstranskih sporazumov in mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Unija in partnerske države.
2. Unija, države članice in EIB zagotovijo skladnost med podporo, dodeljeno na podlagi te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in ▌evropske finančne institucije.
3. Unija in države članice koordinirajo svoje programe podpore, da bi se povečali uspešnost in učinkovitost izvajanja podpore in dialoga o politikah ter preprečilo prekrivanje financiranja v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje podpore ter za harmonizacijo politik in postopkov. Koordinacija vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore, zlasti na ravni področij. Skupno načrtovanje programov se izvaja, kadar je to mogoče in ustrezno. Kadar tega ni mogoče doseči, se za zagotovitev najvišje stopnje koordinacije preučijo druge možnosti, kot so delegirano sodelovanje in/ali možnosti prenosa. Komisija o skupnem načrtovanju programov z državami članicami poroča v poročilu iz člena 16 Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta[10] [11]*, v katerega vključi priporočila za primere, ko skupno načrtovanje programov ni bilo v celoti doseženo.
4. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe – med drugim opravi posvetovanja v začetni fazi načrtovanja programov – za zagotovitev komplementarnosti, ustrezne koordinacije in sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami in subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj ▌Unije.
4a. Dokumenti iz člena 7(1) in (2) se, kolikor je mogoče, sklicujejo na tudi na dejavnosti drugih donatorjev Unije.
NASLOV IIOKVIRNO NAČRTOVANJE PROGRAMOV
IN DODELITEV SREDSTEV
Člen 6Vrste programov
1. Podpora Unije na podlagi te uredbe se načrtuje v:
(a) dvostranskih programih, ki zajemajo podporo eni partnerski državi;
(b) večdržavnih programih, ki obravnavajo izzive, skupne vsem ali več partnerskim državam, temeljijo na prednostnih nalogah vzhodnega partnerstva in južne dimenzije evropske sosedske politike ter upoštevajo delo, opravljeno v okviru Unije za Sredozemlje ter regionalnega in podregionalnega sodelovanja, zlasti med dvema ali več partnerskimi državami, pa tudi v okviru severne dimenzije in sinergije Črnega morja. To lahko vključuje Rusko federacijo v skladu s členom 1(3);
(c) programih čezmejnega sodelovanja, ki obravnavajo sodelovanje med eno ali več držav članic na eni strani ter eno ali več partnerskih držav in/ali Rusko federacijo (v nadaljnjem besedilu: druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju) na drugi strani, izvajajo pa se na njihovem skupnem delu zunanje meje ▌Unije.
Prednostne naloge podpore Unije so navedene v Prilogi II.
2. Podpora Unije na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. …/…[12]*, za programe iz člena 6(1)(c) te uredbe pa tudi v skladu z izvedbenimi pravili čezmejnega sodelovanja v zvezi z evropskim sosedskim instrumentom.
Člen 7Načrtovanje programov in okvirna dodelitev sredstev
za državne in večdržavne okvirne programe
-1a. Okvirna dodelitev finančnih sredstev za državne programe se določi na podlagi meril iz člena 4(1).
1. Za države, za katere obstajajo dokumenti iz člena 3(2) te uredbe, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[13]* sprejme celovit večletni enotni okvir podpore. V slednjem se:
(i) pregleda napredek glede na okvir politike in doseganje predhodno dogovorjenih ciljev ter oceni trenutno stanje odnosov med Unijo in partnersko državo, vključno z ambicioznostjo partnerstva partnerske države z Unijo;
(ii) določijo cilji in ▌prednostne naloge podpore ▌, izbrani predvsem med tistimi, ki so bili vključeni v dokumente iz člena 3(2) te uredbe ter v strategije ali načrte partnerskih držav, če je to v skladu s splošnim okvirom politike, in za katere je redno ocenjevanje Unije pokazalo, da potrebujejo podporo;
(iii) navedejo pričakovani rezultati ter
(iv) ▌določi ▌okvirna raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah.
Okvirna dodelitev finančnih sredstev za posamezni enotni okvir podpore se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 %.
Veljavnost enotnega okvira podpore je načeloma enaka veljavnosti zadevnega dokumenta iz člena 3(2) te uredbe.
2. Za države, za katere dokumenti iz člena 3(2) ne obstajajo, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[14]* sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V programskem dokumentu se:
(i) na podlagi analize razmer v zadevni državi, njenih odnosov z Unijo in strategij ali načrtov partnerskih držav, ▌če je to v skladu s splošnim okvirom politike, določi strategija odziva Unije;
(ii) določijo cilji in ▌prednostne naloge podpore Unije;
(iii) navedejo pričakovani rezultati ter
(iv) določi okvirna raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah.
Vzporedna okvirna dodelitev finančnih sredstev se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 %. Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.
3. Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[15]* sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V programskem dokumentu se:
(i) določijo cilji in ▌prednostne naloge podpore Unije za regije in podregije, v katerih se, kjer je primerno, odražajo prednostne naloge, določene v okviru vzhodnega partnerstva ali Unije za Sredozemlje;
(ii) navedejo pričakovani rezultati ter
(iii) določi okvirna raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah.
Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.
Okvirna dodelitev finančnih sredstev za večdržavne programe se določi na podlagi preglednih in objektivnih meril.
4. Dokumenti enotnega okvira podpore iz odstavka 1 tega člena se po potrebi pregledajo, tudi ob upoštevanju ustreznih rednih poročil Unije in dela skupnih organov, ustanovljenih na podlagi sporazumov s partnerskimi državami, revidirajo pa se lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[16]*. Programski dokumenti iz odstavkov 2 in 3 tega člena se pregledajo na sredi obdobja ali po potrebi, revidirajo pa se lahko v skladu z navedenim postopkom.
4a. Za lažje izvajanje pristopa, ki temelji na spodbudah, iz člena 4(1a) bo za večdržavne krovne programe namenjen znesek v razponu 10 % proračuna evropskega sosedskega instrumenta, ki bo dopolnil nacionalno dodeljena finančna sredstva iz člena 7(1) in (2). V ustreznih sklepih Komisije o vzpostavitvi teh krovnih programov bodo določene države, ki lahko prejmejo sredstva, dejanske dodelitve pa bodo določene na podlagi napredka, doseženega pri vzpostavljanju trdne in trajne demokracije ter izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k navedenemu splošnemu cilju.
▌
6. Kadar je to potrebno za učinkovitejše izvajanje ukrepov za skupno korist Unije in partnerskih držav, se lahko na področjih, kot sta nadnacionalno sodelovanje in medsebojne povezave, financiranje na podlagi te uredbe združi s sredstvi, ki se dodelijo na podlagi drugih ustreznih uredb Unije o vzpostavitvi finančnih instrumentov. V tem primeru Komisija odloči, kateri enotni sklop pravil se uporablja za izvajanje.
7. V postopku načrtovanja programov v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. …[17]* sodelujejo države članice. Te države članice in drugi donatorji, ki so se zavezali, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj z Unijo, ▌sodelujejo še posebej tesno. V programske dokumente se lahko po potrebi vključi tudi njihov prispevek.
8. Če se države članice in drugi donatorji zavežejo, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj, lahko enotni okvir podpore iz odstavka 1 ter programske dokumente iz odstavkov 2 in 3 nadomesti skupni večletni programski dokument, če izpolnjuje pogoje iz teh določb.
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, pa tudi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi priložnostni pregled programskih dokumentov. S takšnim izrednim pregledom se zagotovi ohranjanje skladnosti med politikami Unije, podporo Unije, dodeljeno na podlagi te uredbe, in podporo, dodeljeno na podlagi drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente najpozneje v enem mesecu po njihovem sprejetju pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.
10. Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi vmesnega poročila iz člena 16 Uredbe (EU) št. …[18]*, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz navedenega poročila.
NASLOV IIIČEZMEJNO SODELOVANJE
Člen 8Geografska upravičenost
1. Programi čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se lahko oblikujejo:
(a) za kopenske meje, ki zajemajo teritorialne enote, ki ustrezajo ravni 3 nomenklature ozemeljskih enot za statistiko (NUTS) ali enakovredni ravni ob kopenskih mejah med državami članicami in drugimi državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti ukrepov sodelovanja, in v skladu z določbami člena 9(4);
(b) za morske meje, ki zajemajo teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob morskih mejah med državami članicami in drugimi državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju ▌, ločene za največ 150 km, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti ukrepov sodelovanja;
(c) okoli morskega bazena, ki zajema obalne teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 2 ali enakovredni ravni in se nahajajo ob skupnem morskem bazenu držav članic in drugih držav udeleženk v čezmejnem sodelovanju ▌.
2. Za zagotovitev nadaljevanja obstoječih programov sodelovanja in v drugih utemeljenih primerih ter kot prispevek k ciljem programa se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v čezmejnem sodelovanju. Pogoji, pod katerimi se lahko sosednje teritorialne enote udeležijo sodelovanja, bodo določeni v skupnih operativnih programih.
3. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko vključijo tudi pomembna socialna, gospodarska ali kulturna središča v državah članicah in drugih državah udeleženkah v čezmejnem sodelovanju, ki ne mejijo na upravičene teritorialne enote, če njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev iz programskega dokumenta. Pogoji, pod katerimi se lahko takšna središča udeležijo sodelovanja, bodo določeni v skupnih operativnih programih.
4. Pri oblikovanju programov v skladu z odstavkom 1(b) lahko Komisija v dogovoru z udeleženci predlaga, da se geografska upravičenost razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, na območju katere se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.
4a. Čezmejno sodelovanje bi moralo biti skladno s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij.
Člen 9Načrtovanje programov in dodelitev sredstev za čezmejno sodelovanje
1. V programskem dokumentu se opredelijo:
(a) strateški cilji čezmejnega sodelovanja ter prednostne naloge in pričakovani rezultati tega sodelovanja;
(b) seznam skupnih operativnih programov, ki jih je treba oblikovati;
(c) okvirna razdelitev sredstev med programe za kopenske in morske meje iz člena 8(1)(a) in (b) ter programe za morske bazene iz člena 8(1)(c);
(d) okvirne večletne dodelitve posameznim skupnim operativnim programom;
(e) teritorialne enote, upravičene do udeležbe pri posameznem skupnem operativnem programu, ter teritorialne enote ▌in središča iz člena 8(2), (3) in (4);
(f) okvirna dodelitev za podporo horizontalnim ukrepom za gradnjo zmogljivosti, povezovanje v mreže in izmenjave izkušenj med programi, kakor je ustrezno;
(g) prispevki za mednarodne programe, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta[19] [20]*, pri katerih so udeležene partnerske države in/ali Ruska federacija.
Programski dokument zajema obdobje sedmih let, Komisija pa ga sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[21]**. Pregleda se sredi obdobja ali po potrebi, revidira pa se lahko v skladu z istim postopkom iz navedenega člena navedene uredbe.
2. Skupni operativni programi se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupni znesek prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se določi v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. …[22]***. Za uporabo tega prispevka veljajo določbe te uredbe.
3. Iz instrumenta za predpristopno pomoč se lahko sofinancirajo skupni operativni programi, pri katerih so udeleženi upravičenci iz Priloge I k navedenemu instrumentu. Pri uporabi tega sofinanciranja veljajo določbe te uredbe.
4. Višina okvirnih dodelitev sredstev za skupne operativne programe je odvisna ▌od objektivnih meril, zlasti števila prebivalcev v upravičenih teritorialnih enotah, opredeljenih v členu 8(1)(a), (b) in (c). Okvirne dodelitve se lahko prilagodijo, da se upošteva potreba po ravnovesju med prispevki iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki iz proračuna tega instrumenta, pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije.
Člen 10Skupni operativni programi
1. Čezmejno sodelovanje se izvaja z večletnimi skupnimi operativnimi programi, ki zajemajo sodelovanje za posamezno mejo ali skupino meja in obsegajo večletne ukrepe, ki vključujejo sveženj usklajenih prednostnih nalog in jih je mogoče izvajati s podporo Unije. Skupni operativni programi temeljijo na programskem dokumentu iz člena 9. Vključujejo kratek opis sistemov upravljanja in nadzora, ki zajemajo elemente iz člena 11(2) in člena 12(2).
2. Skupni operativni programi za kopenske in morske meje se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni ali več državam članicam ter eni ali več drugim državam udeleženkam v čezmejnem sodelovanju ▌.
3. Skupni operativni programi okoli morskih bazenov so večstranski, oblikujejo se na ustrezni teritorialni ravni in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, ki pripada več državam udeleženkam, med drugim vsaj eni državi članici in eni drugi državi udeleženki v čezmejnem sodelovanju ▌. Vključujejo lahko dvostranske dejavnosti, namenjene podpori sodelovanju med eno državo članico in eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju ▌.
4. Države udeleženke v roku enega leta od potrditve programskega dokumenta iz člena 9 in po sprejetju izvedbenih pravil čezmejnega sodelovanja Komisiji skupaj predložijo predloge za skupne operativne programe. Komisija v roku, določenem v izvedbenih pravilih, sprejme posamezen skupni operativni program, potem ko oceni njegovo skladnost s to uredbo, programskim dokumentom in izvedbenimi pravili. Skupne operativne programe v enem mesecu po njihovem sprejetju predloži v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam.
5. Območja v ▌državah, ki niso ▌države članice ali druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki mejijo na upravičena območja ▌, kot so opredeljena v členu 8(1)(a) in (b), ali državah, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, za katerega se oblikuje skupni operativni program, se lahko vključijo v skupni operativni program in pridobijo podporo Unije pod pogoji, določenimi v programskem dokumentu iz člena 9.
6. Komisija in države udeleženke sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se programi čezmejnega sodelovanja, zlasti za ▌morski bazen, oblikovani v skladu s to uredbo, in mednarodni programi sodelovanja, oblikovani v skladu z Uredbo (EU) št. […][23]*, katerih geografska območja se delno prekrivajo, v celoti dopolnjujejo in vzajemno krepijo.
7. Skupni operativni programi se lahko revidirajo na pobudo držav udeleženk ali Komisije, med drugim zaradi:
a) sprememb pri prednostnih nalogah sodelovanja in socialno-ekonomskem razvoju,
b) rezultatov izvajanja zadevnih ukrepov ter rezultatov postopka spremljanja in ocenjevanja,
c) potrebe po prilagoditvi zneskov razpoložljivih sredstev ter prerazporeditvi virov.
8. Komisija najpozneje do konca koledarskega leta, ki sledi letu sprejetja skupnih operativnih programov, sklene finančni sporazum z drugimi državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju ▌. Finančni sporazum vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, sopodpišejo pa ga lahko ▌druge države udeleženke in organ upravljanja iz člena 12(2)(c) ali država, ki gosti organ upravljanja.
Države udeleženke in organ upravljanja po potrebi sklenejo sporazum (npr. v obliki memoranduma o soglasju), da natančneje določijo ▌posebne finančne odgovornosti in podrobnosti izvajanja programa zadevnih držav, vključno z njihovimi upravljalnimi in upravnimi nalogami in odgovornostmi.
9. Skupni operativni program, ki vključuje več kot eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju, se oblikuje, če vsaj ena druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju podpiše finančni sporazum. Druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki so vključene v drug oblikovan program, lahko kadar koli podpišejo finančni sporazum in se tako pridružijo programu.
10. Če se država udeleženka zaveže, da bo ▌sofinancirala program, se v skupnem operativnem programu pojasnijo ureditev in potrebna varovala za revizijo, zagotavljanje, uporabo in spremljanje sofinanciranja. Pripadajoč finančni sporazum podpišejo vse države udeleženke in organ upravljanja programa ali država, ki gosti organ upravljanja.
11. V skupnih operativnih programih se prav tako lahko določi finančni prispevek iz instrumentov in vanje, ki se lahko kombinira z donacijami, ob upoštevanju pravil teh instrumentov in pod pogojem da to prispeva k doseganju prednostnih nalog programov.
12. Države udeleženke in njihovi lokalni organi, kjer je to primerno, ob upoštevanju načela partnerstva skupaj izberejo ukrepe, skladne s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnega operativnega programa, ki bodo prejeli podporo Unije.
13. V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar:
(a) skupnega operativnega programa ni mogoče predložiti zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med državami udeleženkami ali med Evropsko unijo in drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju, ali
(b) države udeleženke Komisiji najpozneje do 30. junija 2017 še niso predložile skupnega operativnega programa ali
(c) nobena od drugih držav udeleženk v čezmejnem sodelovanju, ki so vključene v program, do konca leta, ki sledi letu sprejetja programa, ni podpisala zadevnega finančnega sporazuma ali
(ca) skupnega operativnega programa ni mogoče izvajati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med državami udeleženkami, Komisija po posvetovanju z eno ali več zadevnimi državami članicami sprejme potrebne ukrepe, s katerimi slednji(-m) omogoči uporabo prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za skupni operativni program v skladu s členom 4(7) in (8) Uredbe (EU) št. ... [24]* .
14. Proračunske obveznosti za ukrepe čezmejnega sodelovanja ali programe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo v več letnih obrokov.
Člen 11Upravljanje skupnih operativnih programov
1. Skupni operativni programi se običajno izvajajo z deljenim upravljanjem z državami članicami. Vendar lahko države udeleženke predlagajo ▌, naj programe s posrednim upravljanjem v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe izvaja eden od subjektov iz finančne uredbe.
2. Komisija bo na podlagi razpoložljivih informacij presodila, ali je pri deljenem upravljanju država članica, pri posrednem upravljanju pa druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju ali mednarodna organizacija vzpostavila in upravlja sisteme upravljanja in nadzora, ki so v skladu s finančno uredbo ter to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe.
Zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju in mednarodne organizacije zagotovijo učinkovito delovanje svojega sistema upravljanja in nadzora, zakonitost in pravilnost transakcij ter spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja. Odgovorne so za upravljanje in nadzor programov.
Komisija lahko od zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju ali mednarodne organizacije zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji, glede izbire ali izvajanja dejavnosti, ki prejemajo podporo na podlagi tega naslova, ali delovanja sistema upravljanja in nadzora.
3. Da bi bili skupni operativni programi ustrezno pripravljeni na izvajanje, začnejo odhodki, ki nastanejo po predložitvi teh programov Komisiji, pogoje glede upravičenosti do podpore izpolnjevati ▌s 1. januarjem 2014.
4. Kadar se upravičenost omeji v skladu s členom 8(7) ▌Uredbe (EU) št. …[25]*, lahko subjekt iz odstavka 1 tega člena, ki lahko objavi razpise za oddajo predlogov in javne razpise, v takšnem primeru v skladu s členoma 8(2) in 9(3) Uredbe (EU) št. …[26]* kot upravičene prizna ponudnike, vlagatelje in kandidate iz neupravičenih držav ali blago, ki na podlagi svojega porekla ni upravičeno do podpore.
Člen 12Izvedbena pravila za čezmejno sodelovanje
1. Izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova se sprejmejo ▌v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. …[27]*.
2. Izvedbena pravila med drugim vključujejo podrobne določbe o:
(a) stopnjah in načinih sofinanciranja;
(b) vsebini, pripravi, spremembah in zaključku skupnih operativnih programov;
(c) vlogi in funkciji struktur programa, npr. skupnem nadzornem odboru, organu upravljanja in njegovem skupnem tehničnem sekretariatu, ▌vključno z njihovim položajem, učinkovito identifikacijo, obveznostmi in odgovornostmi, opisom sistemov upravljanja in nadzora, pogoji o tehničnem upravljanju in finančnem poslovodenju podpore Unije, vključno z upravičenostjo odhodkov;
(d) postopkih izterjave v vseh državah udeleženkah, spremljanju in ocenjevanju;
(e) dejavnostih povečanja prepoznavnosti in informativnih dejavnostih;
(f) deljenem in posrednem upravljanju iz člena 6(2) Uredbe (EU) št. …[28]*.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 13▌
Prenos pooblastila na Komisijo
▌
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II. Komisija po objavi vmesnega poročila, kot je navedeno v členu 16 Uredbe (EU) št. …[29]*, in na podlagi priporočil iz vmesnega poročila o pregledu do 31. marca 2018 sprejme zlasti delegirani akt za spremembo Priloge II.
Člen 14Izvajanje pooblastila
-1a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena ▌13 se na Komisijo prenese za obdobje do 31. decembra 2020.
2. Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu ▌preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
4. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 15▌Odbor
Komisiji pomaga odbor za evropski sosedski instrument. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 16Udeležba tretje države, ki ni
zajeta v členu 1
1. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči, da v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. …[30]* upravičenost do posebnih ukrepov za vsak primer posebej razširi na države, ozemlja in ▌območja, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja. Ne glede na določbe člena 8(1) Uredbe (EU) št. …[31]* lahko fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in ▌območij sodelujejo v postopkih, s katerimi se takšni ukrepi izvajajo.
2. Ta možnost se lahko predvidi v programskih dokumentih iz člena 7.
Člen 18Finančna
sredstva
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, so določena v znesku 15 432 634 000 EUR v tekočih cenah. Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev.
2. Letna sredstva odobrita Evropski parlament in Svet v mejah večletnega finančnega okvira.
3. Kot je navedeno v členu 13(2) ▌Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta[32] [33]*, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav dodeljenih približno 1 680 000 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov, in sicer instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega sosedskega instrumenta, instrumenta za predpristopno pomoč II in instrumenta partnerstva ▌. Za uporabo navedenih sredstev bodo veljale določbe Uredbe (EU) št. …[34]**.
Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami Unije.
Člen 19Evropska služba za zunanje delovanje
Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom Sveta (EU) št. 2010/427/EU o organizaciji in delovanju ESZD.
Člen 20Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati ▌dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
Partnerske države iz člena 1 so:
Alžirija
Armenija
Azerbajdžan
Belorusija
Egipt
Gruzija
Izrael
Jordanija
Libanon
Libija
Republika Moldavija
Maroko
Zasedeno palestinsko ozemlje
Sirija
Tunizija
Ukrajina
▌
_______________
PRILOGA II
Prednostne naloge podpore Unije na podlagi te uredbe
Finančna sredstva Unije se lahko – v podporo specifičnim ciljem iz člena 2 ob hkratnem upoštevanju skupno dogovorjenih dokumentov iz člena 3(2) – namenijo za naslednje prednostne naloge.
Nekatere prednostne naloge so lahko primerne za več vrst programov. Pri morebitnem spreminjanju tega okvirnega seznama prednostnih nalog se upošteva načelo deljene odgovornosti.
Vprašanja, ki zadevajo več področij, vključno s trdno in trajno demokracijo, človekovimi pravicami, enakostjo spolov, bojem proti korupciji in okoljem, bodo obravnavana v okviru teh različnih prednostnih nalog.
1. Podpora Unije na dvostranski ravni se, če je to primerno, med drugim nameni za naslednje prednostne naloge:
- človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država, vključno z reformo pravosodja, javne uprave in varnostnega sektorja;
- institucionalno sodelovanje in gradnja zmogljivosti, vključno z izvajanjem sporazumov EU;
- podpora akterjem civilne družbe in njihovi vlogi pri reformnih procesih in demokratičnih tranzicijah;
- trajnosten in vključujoč gospodarski razvoj, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter teritorialna kohezija;
- razvoj socialnih sektorjev, zlasti za mlade, s poudarkom na socialni pravičnosti in koheziji ter zaposlovanju;
- trgovina in razvoj zasebnega sektorja, vključno s podporo malim in srednjim podjetjem, zaposlovanje ter uresničevanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine;
- kmetijstvo in razvoj podeželja, vključno s prehransko varnostjo;
- trajnostno upravljanje naravnih virov;
- energetski sektor s poudarkom na energetski učinkovitosti in obnovljivi energiji;
- promet in infrastruktura;
- izobraževanje in razvijanje veščin, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem;
- mobilnost in upravljanje migracij, vključno z zaščito migrantov;
- krepitev zaupanja in drugi ukrepi, ki prispevajo k preprečevanju in reševanju sporov, vključno s podporo prizadetemu prebivalstvu in obnovo.
Navedene prednostne naloge lahko prispevajo k več kot enemu cilju iz te uredbe.
2. Podpora Unije na večdržavni ravni se, če je to primerno, med drugim nameni za naslednje prednostne naloge:
- človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država;
- institucionalno sodelovanje in gradnja zmogljivosti;
- regionalno sodelovanje, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva, Unije za Sredozemlje ter partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo;
- visoko šolstvo in razvijanje veščin, mobilnost študentov in osebja, mladi in kultura;
- trajnostni gospodarski razvoj, trgovina in razvoj zasebnega sektorja ter podpora malim in srednjim podjetjem;
- energetski sektor, vključno z energetskimi omrežji;
- prometne in infrastrukturne povezave;
- trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z vodo, zelena rast, okolje ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihova blažitev;
- podpora civilni družbi;
- mobilnost in upravljanje migracij;
- krepitev zaupanja in drugi ukrepi, ki prispevajo k preprečevanju in reševanju sporov.
Navedene prednostne naloge lahko prispevajo k več kot enemu cilju iz te uredbe.
3. Podpora Unije prek programov čezmejnega sodelovanja se, če je to primerno, nameni za naslednje prednostne naloge:
- gospodarski in socialni razvoj;
- okolje, javno zdravje, varnost in zaščita;
- mobilnost oseb, blaga in kapitala.
Te prednostne naloge odražajo skupne izzive. Predstavljajo okvir za opredelitev specifičnih prednostnih nalog z državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju. Organizacije civilne družbe bodo vključene v razvoj programov in bodo skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi njihove glavne upravičenke.
Dodelitev finančnih sredstev glede na vrsto programa
Dvostranski programi: do 80 %
Večdržavni programi: do 35 %
Čezmejni programi: do 5 %
_______________
- [1] UL C 11, 15.01.2013, str. 77.
- [2] UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
- [3] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani
- [4] 1 UL C , , str. .
- [5] 2 UL C , , str. .
- [6] Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne ...
- [7] Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006).
- [8] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
- [9] Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
- [10] Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje (UL L …).
- [11] * UL: v besedilo vstavite številko, v opombo pa datum in sklic na objavo uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD) v Uradnem listu.
- [12] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [13] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [14] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [15] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [16] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [17] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [18] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [19] Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L …).
- [20] * UL: v besedilo vstavite številko, v opombo pa datum in sklic na objavo uredbe iz dokumenta PE-CONS 81/13 v Uradnem listu.
- [21] ** UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [22] *** UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 81/13.
- [23] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 81/13.
- [24] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 81/13.
- [25] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [26] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [27] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [28] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [29] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [30] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [31] * UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta 2011/0415 (COD).
- [32] Uredba (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L …).
- [33] * UL: v besedilo vstavite številko, v opombo pa datum in sklic na objavo uredbe iz dokumenta PE-CONS 63/13 v Uradnem listu.
- [34] ** UL: v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 63/13.
ANNEX TO THE LEGISLATIVE RESOLUTION
STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT ON THE SUSPENSION OF ASSISTANCE GRANTED UNDER THE FINANCIAL INSTRUMENTS
The European Parliament notes that the Regulation establishing a financing instrument for development cooperation, the Regulation establishing a European Neighbourhood Instrument, the Regulation establishing a Partnership Instrument for cooperation with third countries and the Regulation on the Instrument for Pre-accession Assistance do not contain any explicit reference to the possibility of suspending assistance in cases where a beneficiary country fails to observe the basic principles enunciated in the respective instrument and notably the principles of democracy, rule of law and the respect for human rights.
The European Parliament considers that any suspension of assistance under these instruments would modify the overall financial scheme agreed under the ordinary legislative procedure. As a co-legislator and co-branch of the budgetary authority, the European Parliament is therefore entitled to fully exercise its prerogatives in that regard, if such a decision is to be taken.
COMMISSION DECLARATION ON THE STRATEGIC DIALOGUE WITH THE EUROPEAN PARLIAMENT The Commission will be represented at the responsible Commissioner level*Where applicable
On the basis of Article 14 TEU, the Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament prior to the programming of the ENI and after initial consultation of its relevant beneficiaries, where appropriate. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with indicative allocations foreseen per country/region, and, within a country/region, priorities, possible results and indicative allocations foreseen per priority for geographic programmes, as well as the choice of assistance modalities*. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with thematic priorities, possible results, choice of assistance modalities*, and financial allocations for such priorities foreseen in thematic programmes. The Commission will take into account the position expressed by the European Parliament on the matter.
The Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament in preparing the Mid Term Review and before any substantial revision of the programming documents during the period of validity of this Regulation.
The Commission, if invited by the European Parliament, will explain where Parliament's observations have been taken into consideration in the programming documents and any other follow-up given to the strategic dialogue.
- [1] The Commission will be represented at the responsible Commissioner level
*Where applicable
COMMISSION DECLARATION CONCERNING THE USE OF IMPLEMENTING ACTS FOR THE SETTING OF THE SPECIFIC PROVISIONS FOR THE IMPLEMENTATION OF CERTAIN RULES IN THE EUROPEAN NEIGHBORHOOD INSTRUMENT AND THE INSTRUMENT FOR PRE-ACCESSION ASSISTANCE (IPA II)
The Commission considers that the rules for implementing cross-border cooperation programmes as set out in Regulation (EU) No [XXX] of the European Parliament and of the Council (CIR) and other specific, more detailed implementing rules in Regulation (EU) No [XXX] of the European Parliament and of the Council on the Instrument for Pre-accession assistance (IPA II), aim at supplementing the basic act and should therefore be delegated acts to be adopted on the basis of article 290 TFEU. The Commission will not stand against the adoption of the text as agreed by the co-legislators. Nevertheless, the Commission recalls that the question of delimitation between Articles 290 and 291 TFEU is currently under examination by the Court of justice in the "biocides" case.
MNENJE Odbora za razvoj (20.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavec mnenja: Nirj Deva
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Člen 8 Pogodbe o Evropski uniji določa, da mora Unija razviti posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. |
(2) Člen 8 Pogodbe o Evropski uniji določa, da mora Unija razviti posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije, opredeljenih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Po uvedbi evropske sosedske politike in vzpostavitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva se je zvrstilo več pomembnih dogodkov. Med temi lahko omenimo poglobitev odnosov s partnericami, uvedbo regionalnih pobud in procese demokratičnega prehoda v sosedstvu. Posledica tega je bila nova vizija evropske sosedske politike, opredeljene leta 2011 na podlagi celovitega strateškega pregleda politike. Ta vizija opredeljuje ključne cilje sodelovanja Unije s sosednjimi državami in omogoča večjo podporo partnericam, zavezanim oblikovanju demokratičnih družb in izvajanju reform v skladu z načeloma „več za več“ in „vzajemne odgovornosti“. |
(7) Po uvedbi evropske sosedske politike in vzpostavitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva se je zvrstilo več pomembnih dogodkov. Med temi lahko omenimo poglobitev odnosov s partnericami, uvedbo regionalnih pobud in procese demokratičnega prehoda v državah vzhodnega partnerstva, zlasti v državah na južni obali Sredozemlja po dogodkih, ki so potekali spomladi leta 2011. Posledica tega je bila nova vizija evropske sosedske politike, opredeljene leta 2011 na podlagi celovitega strateškega pregleda politike. Ta politika opredeljuje ključne cilje, ki spodbujajo sodelovanje in znatno podporo partnericam, zavezanim oblikovanju pravičnejše, bolj demokratične družbe, ki spoštuje človekove pravice in svoboščine, v skladu z načeloma „več za več“ in „vzajemne odgovornosti“. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Obseg instrumenta, določenega v tej uredbi, bi moral spodbujati čezmejni diferenciran pristop, da bi olajšali učinkovito in hitro izvajanje programov v državah, ki jih zadeva evropska sosedska politika, za spodbujanje regionalnega in medregionalnega razvoja projektov ter za spodbujanje politike decentraliziranega sodelovanja. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov ter notranjo odgovornost in preglednost, zlasti pri nudenju proračunske pomoči državam nečlanicam. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Unija si z vzpostavitvijo posebnega odnosa prizadeva ustvariti območje blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje Evropsko unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države). |
1. Unija si z vzpostavitvijo posebnega odnosa prizadeva ustvariti območje blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje Evropsko unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države) in s tem prispevati tudi k zmanjšanju revščine v partnerskih državah. |
Obrazložitev | |
Treba je jasno izraziti zavezanost EU, da bo dejavno prispevala k zmanjšanju revščine v sosedstvu. V skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji mora biti zmanjševanje revščine navedeno kot splošni cilj instrumenta. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično in družbeno sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, ustvarjanje blaginje, vključno z razvojem zasebnega sektorja, javno-zasebna partnerstva, spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov, preprečevanja nesreč in pripravljenosti na krize; |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka da (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) spodbujanje, razvijanje in krepitev vrednot svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načel enakosti, pravne države in dobrega upravljanja, na katerih temelji Unija, prek dialoga in sodelovanja s tretjimi državami; |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
(e) aktivno spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov, zlasti zamrznjenih sporov, vključno s podporo v razmerah po krizi in med procesom izgradnje države; |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ea (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije (energija vetra, vode, sonca in fotovoltaična energija) in boj proti svetovnemu segrevanju ozračja, da bi na ta način izpolnili cilje iz strategije EU 2020 na področju razvoja medsebojnih povezav in mrež energije, kot je učinkovita vzpostavitev sredozemskega načrta za sončno energijo ali programa DESERTEC; |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev in procesov, vključno z razvojem demokratičnih političnih strank in zagotavljanjem političnih pravic kandidatov na volitvah, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta, Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine ter parlamentarne skupščine EURONEST, pa tudi ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform, pod pogojem, da delitev sredstev med Unijo za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo ne ovira izpolnjevanja ciljev teh dveh projektov in se ne izvede tako, da bi imel eden izmed njiju prednost pred drugim. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje, da se bodo čutili odgovorne za projekte. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjih ukrepov Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije. V ta namen ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, vključno s tistimi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB), izhajajo iz dokumentov o politikah sodelovanja, opisanih v členu 3(1) in (2), ter iz posebnih interesov, prednostnih nalog politik in strategij Unije. Takšni ukrepi spoštujejo zaveze iz večstranskih sporazumov in mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Unija in partnerske države. |
1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjih ukrepov Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije, kot določa člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede usklajenosti politike za razvoj. V ta namen ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, vključno s tistimi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB), izhajajo iz dokumentov o politikah sodelovanja, opisanih v členu 3(1) in (2), ter iz posebnih interesov, prednostnih nalog politik in strategij Unije. Takšni ukrepi spoštujejo zaveze iz večstranskih sporazumov in mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Unija in partnerske države, in obveznosti v zvezi z načelom usklajenosti politike za razvoj, kot je določeno v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. V okviru takega izrednega pregleda se lahko uvedejo ukrepi za financiranje dejavnosti, ki omogočajo prehod od zagotavljanja nujne pomoči do dolgoročnega razvoja, vključno z dejavnostmi, katerih namen je povečati pripravljenost upravičencev na krize. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter evropski sklad za demokracijo. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Obrazložitev | |
Pomembno je ohraniti možnost, kar predvideva tudi Uredba 1638/2006 z dne 24. oktobra 2006, da se pregledajo programski dokumenti in uvedejo ukrepi, katerih namen je omogočiti prehod od zagotavljanja nujne pomoči do dolgoročnega razvoja. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014. |
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Nirj Deva 25.1.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
14.5.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
19.6.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Filip Kaczmarek, Michał Tomasz Kamiński, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Gesine Meissner, Judith Sargentini, Patrizia Toia |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Ioan Enciu, Gabriele Zimmer |
||||
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (25.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavka mnenja: María Auxiliadora Correa Zamora
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Cilj evropske sosedske politike je ustvariti območje blaginje in dobrega sosedstva na mejah Evropske unije. Ta svojim sosedam v okviru svoje politike ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam in načelom, kot so demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, načela tržnega gospodarstva in trajnostni razvoj. Med njenimi cilji sta tudi politično združevanje in globlje gospodarsko povezovanje, povečana mobilnost in okrepljeni medosebni stiki.
Evropska sosedska politika (ESP) je nastala leta 2004 in združuje 16 držav partneric vzhodno in južno od meja EU (Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Moldavijo, Maroko, Zasedeno palestinsko ozemlje, Sirijo, Tunizijo in Ukrajino). Financira se prek Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki pokriva 16 navedenih držav in Rusijo.
Zaradi sprememb v svojem odnosu do sosed in spremenjenih razmer v teh državah, zlasti ob arabski pomladi, mora Evropska unija spremeniti strateški politični okvir za odnose s sosednjimi državami. Z novim pristopom je po načelih „več za več“ in „vzajemna odgovornost“ predlagana večja podpora partnericam, ki so zavezane oblikovanju demokratične družbe in izvajanju reform.
Evropski instrument sosedstva je primerna dopolnitev evropske sosedske politike, vendar ga je treba prilagoditi novim razmeram in strukturirati tako, da se bodo načela, ki so temelj nove sosedske politike (denimo načelo „več za več”), izvajala učinkoviteje.
Več za več
Oblika in obseg pomoči, namenjene posamezni partnerski državi, bosta določena na podlagi njene zavezanosti demokratičnim reformam in napredku, ki ga pri tem dosega, ter strukturnim reformam, ki so potrebne za izgradnjo temeljev tržnega gospodarstva.
Razlikovanje
Sredstva, ki se uporabljajo prek instrumenta, se v skladu z načelom „več za več” razlikujejo po obliki in obsegu glede na gospodarski položaj in potrebe vsake posamezne sosede ter glede na njihovo zavezanost reformam in glede na napredek, ki so ga dosegle pri njihovem izvajanju.
Poenostavitev in večja učinkovitost
Pripravljavka mnenja podpira predlog Komisije o poenostavitvi in bolj prožnih postopkih: prav je, da se poenostavi regulativno okolje in se izboljša dostop do pomoči EU za regije, partnerske države, organizacije civilne družbe ter mala in srednja podjetja, poenostavi in skrajša naj se postopek načrtovanja programov ter pospeši sprejetje izvedbenih ukrepov in izvajanje podpore EU.
Specifični cilji podpore Unije
Področje uporabe instrumenta zajema izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ali drugih sporazumov ter spodbujanje dobrega upravljanja in pravičnega socialnega in gospodarskega razvoja.
Za boljše doseganje temeljnih ciljev in večjo osredotočenost evropske sosedske politike je treba seznam tematskih področij sodelovanja skrčiti. Zato pripravljavka mnenja podpira pristop Komisije in je predložila najpomembnejše cilje za vzpostavitev območja blaginje in dobrega sosedstva na mejah EU.
Pripravljavka mnenja predlaga, naj bi evropski sosedski instrument podprl načela tržnega gospodarstva, odprtje trgov z blagom in storitvami, podjetniško sodelovanje, razvoj zasebnega sektorja, zlasti s spodbujanjem malih in srednjih podjetij ter podjetništva, pravno varnost za naložbe z obeh strani, zaposljivost delavcev, boj proti korupciji, utaji davkov in pranju denarja, medsebojno energetsko in prometno povezanost ter krepitev mrež socialnega varstva.
Začasna prekinitev
Unija mora biti dosledna in zahtevna pri svojem pristopu do sosedske politike in zavezanosti vzpostavitvi območja blaginje in demokracije. Pripravljavka mnenja predlaga, naj bi bile hujše in ponavljajoče se kršitve pravil WTO ali trgovinskih sporazumov z EU zadosten razlog za popolno ali delno začasno zaustavitev pomoči EU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih temelji. |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti, pravne države in dobrega upravljanja, na katerih temelji. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3 a) Člen 206 PDEU določa, da Unija v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel. |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in načelom delujočega socialnega tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel, saj naj bi ta zavezanost in spodbujanje pozitivno vplivala na sedanje procese tranzicije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) Za krepitev podregionalnega, regionalnega in vsesosedskega, pa tudi čezmejnega sodelovanja, je treba posebno pozornost nameniti trgovinski politiki in priložnostim, ki jih ta ponuja za pospešeni razvoj partnerskih držav. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17a) Sklenitev poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini med Unijo in sosednjimi državami je prednostna naloga, ki mora zagotoviti postopno in uravnoteženo odprtje trgov z blagom in storitvami na obeh straneh, zagotoviti pa mora tudi primerne mehanizme za izvajanje ustrezno prilagojenih ukrepov ter spodbujati sprejetje fitosanitarnih in okoljskih standardov, ki bodo enakovredni tistim, ki veljajo v Uniji, pa tudi osnovnih socialnih in delovnih standardov. V tem smislu se bo evropski sosedski instrument lahko uporabljal tudi kot koristno orodje pri pripravi izvajanja omenjenih sporazumov, ko bodo ti sprejeti. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17b) Poglavitna cilja sosedske politike Unije morata biti odprtje trgov javnih naročil in zagotovitev pravne varnosti za naložbe z obeh strani. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z boljšo izrabo možnosti za finančne vzvode Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Enakost spolov in protidiskriminacija bi morala biti splošna cilja, ki sta vključena v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo. |
(21) Enakost spolov in protidiskriminacija morata biti splošna cilja, ki sta vključena v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov. |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo in socialno pravičnost ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov, za dobro upravljanje in boj proti korupciji, davčni utaji in pranju denarja. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Unija si z vzpostavitvijo posebnega odnosa prizadeva ustvariti območje blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje Evropsko unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države). |
1. Unija si z vzpostavitvijo posebnega odnosa prizadeva ustvariti območje blaginje, socialne pravičnosti in dobrega sosedstva, ki vključuje Evropsko unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države). |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
4. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, načela socialnega tržnega gospodarstva, spodbujanje dobrega upravljanja, boj proti korupciji, davčni utaji in pranju denarja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave; |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije in vse večjo gospodarsko menjavo na njem ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, zlasti z medsebojnim odpiranjem trgov za blago in storitve, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne energetske in prometne povezave; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (c) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi, aktivno sodelovanje civilne družbe ter socialnih partnerjev in spodbujanje medosebnih stikov ter poslovnega sodelovanja, pri čimer se zagotovi učinkovitejša izraba virov za spodbujen učinek finančnega vzvoda v regionalnem vključevanju, prispeva pa se tudi k razrešitvi notranjih konfliktov in zmanjšanju preseljevanja; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (d) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; ; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine s krepitvijo mrež socialnega varstva, spodbujanjem dostojnega dela ter ratifikacijo in učinkovitim izvajanjem mednarodnih delovnih standardov, večjo zaposljivostjo delavcev ter usposabljanjem in razvojem javnih storitev in zasebnega sektorja, zlasti s spodbujanjem malih in srednjih podjetij ter podjetništva; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (d a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d a) zagotoviti, da so trgi sosednjih držav odprti za evropska podjetja; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (e) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) ustvarjanje ugodnega okolja za neposredne tuje naložbe, da se zagotovi pravna varnost za naložbe z obeh strani; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
6. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira Unije s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, pluralizem ali koncentracija medijev, obseg korupcije, trgovinski tokovi in naložbe, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti trende v notranjih ekonomskih in socialnih razlikah, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi, poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, izpolnjevanje, spoštovanje in upoštevanje temeljnih načel pravne države in socialnega tržnega gospodarstva, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo in socialne partnerje. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice, EIB in EBRD. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Evropske unije. |
4. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Evropske unije, pri tem pa v celoti spoštuje suverenost in gospodarske odločitve posameznih držav; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, hujših in večkratnih kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ali trgovinskih sporazumov z EU ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin ali če huje ali večkrat krši pravila WTO ali trgovinskih sporazumov z EU, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
María Auxiliadora Correa Zamora 29.2.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
30.5.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
21.6.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 3 4 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, John Attard-Montalto, Maria Badia i Cutchet, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Iuliu Winkler, Paweł Zalewski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Marietje Schaake, Konrad Szymański |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Françoise Castex, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg |
||||
MNENJE Odbora za proračun (7.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavec mnenja: Jan Kozłowski
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Splošni cilj sosedske politike EU je razširiti območje svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na sosednje države, kot je določeno v členu 8 Pogodbe o Evropski uniji. Gre za politiko, ki bi jo lahko obravnavali kot naložbo v prihodnost EU in ki zajema 16 partneric vzhodno in južno od meja EU.
Predlog Komisije za nov evropski sosedski instrument bo koristil sosednjim državam EU, saj bo podpiral globlje politično sodelovanje, tesnejše gospodarsko povezovanje z EU ter učinkovit in trajnostni prehod v demokracijo.
Glavni elementi predloga Komisije:
1. Program za poenostavitev
Komisija je 7. decembra 2011 predstavila svoj predlog uredbe o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta. Predlog je skladen s splošno agendo za poenostavitev za zakonodajni okvir v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020, saj se osredotoča na naslednje elemente:
– večja učinkovitost zaradi razlikovanja upravičencev in uporabe načela „več za več“, kar pomeni, da se finančne spodbude uvedejo za najbolj ambiciozne države;
– večja prožnost in lažji dostop do financiranja za upravičence, zlasti z intenzivno uporabo delegiranih in izvedbenih aktov;
– racionalizacija in zoženje 29 tematskih ciljev na 6 posebnih ciljev;
– enotno orodje načrtovanja za večino sosedskih držav (enotni okvir podpore);
– več usklajevanja in poenostavitev z uvedbo nove horizontalne okvirne uredbe, ki bo zagotovila skladnost zunanjih instrumentov in polno uporabo sinergij ter večjo pravno varnost;
– več koordinacije in skladnosti pomoči med EU in državami članicami, pa tudi drugimi mednarodnimi donatorji;
– možnost prenosa sredstev iz evropskega sosedskega instrumenta in ustreznega razdelka za notranje politike proračuna EU za obravnavo čezmejnih izzivov;
– boljša uporaba finančnih instrumentov za doseganje najučinkovitejše uporabe razpoložljivih sredstev, na primer ponovno vlaganje sredstev, ki so jih ustvarili finančni instrumenti, združevanje itd.;
– sofinanciranje se lahko opusti, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo civilni družbi in nedržavnim akterjem.
2. Prispevek k strategiji Evropa 2020 in drugim ciljem notranje politike EU
Novi evropski sosedski instrument bo vključeval močnejšo povezavo z notranjo politiko EU, zlasti glede ciljev strategije Evropa 2020, podnebnih sprememb, človekovih pravic in demokracije.
3. Proračunske posledice
Predlog Komisije za skupno dodelitev sredstev za evropski sosedski instrument kaže 19-odstotno rast pri stalnih cenah v letu 2011 (od 13.546 milijonov EUR v sedanjem večletnem finančnem okviru na 16.097 milijonov EUR v prihodnjem večletnem finančnem okviru).
V predlogu je določba za dodelitve sredstev v okviru programa „Erasmus za vse“, pri čemer bo financiranje izhajalo iz sredstev evropskega sosedskega instrumenta, od določbe pa bodo imeli korist tudi drugi instrumenti. Dodelitve sredstev je mogoče spremeniti v primeru znatnih nepredvidenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba ta sredstva usmeriti drugam. Pripravljavec mnenja predlaga, naj se ta okvirni znesek nadomesti z odstotkom finančnih dodelitev sodelujočih instrumentov.
Pomanjkljivosti predloga
Poročevalec se želi v tem mnenju osredotočiti na naslednje točke, da bi izravnali obstoječe pomanjkljivosti predloga Komisije:
– da bi zagotovili finančno neodvisnost in najboljše pogoje za doseganje ciljev, vzpostavitev novih zunanjih instrumentov ne bi smela negativno vplivati na financiranje iz obstoječih instrumentov;
– popolna vključitev proračunskega organa v odločanje in izvajanje, kadar gre za uporabo proračuna EU;
– več usklajevanja z določbami finančne uredbe;
– dodatni poudarek koordinacije pomoči, da bi zmanjšali prekrivanje in izboljšali skladnost z ukrepi EU in držav članic, pa tudi drugih lokalnih, regionalnih in mednarodnih donatorjev;
– upoštevanje potreb vzhodnih in južnih partneric ter razlik med njimi pri izplačilu dodeljenih proračunskih sredstev, s tem pa tudi zagotovitev zadostne stopnje prožnosti za ukrepanje ob nepredvidenih okoliščinah;
– načelo „več za več“ bi bilo treba uporabljati s preglednimi, objektivnimi in konkretnimi kazalniki uspešnosti, da bi se izognili zlorabam financiranja EU;
– vključitev koncepta makroregionalnih strategij skupaj s čezmejnimi ukrepi, saj bi to lahko ustvarilo dodaten vzvod ter zagotovilo bolj racionalno uporabo nezadostnih virov Unije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in ne morejo biti določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo; opozarja, da so potrebna zadostna dodatna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi omogočili Uniji uresničevanje njenih obstoječih političnih prednostnih nalog in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, obveznosti in načelo solidarnosti Unije, kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013, nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj, če se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti; |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1) Ta uredba bi morala za celotno obdobje trajanja instrumenta, ki ga vzpostavlja, določiti finančna sredstva, ki za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke [..] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava -1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1a) Izboljšanje izvajanja in kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, pri tem pa zagotavljati optimalno uporabo finančnih sredstev. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava -1b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-1b) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje za instrument, vzpostavljen s to uredbo, in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, ob istočasnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti instrumenta za vse udeležence. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Demokracija in človekove pravice so bile postavljene v ospredje odnosov Unije s partnerskimi državami, zato se za podporo civilni družbi in priznavanje vzajemnega dopolnjevanja ustanavljajo nove strukture, kot je evropski sklad za demokracijo, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ali instrument za stabilnost (IfS). |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Podpora, ki jo nudi evropski sosedski instrument sosednjim državam v razvoju in partnerskim državam, mora biti ločena od pomoči za te iste države, ki jo ponuja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja. Treba bi bilo vzpostaviti ločeno programiranje različnih finančnih instrumentov, predvidenih v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 22a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Unija bi morala spodbujati trajnostno industrijsko politiko in zagotavljati strokovno znanje z vzpostavljanjem zmogljivosti na različnih ravneh. Okoljsko odgovorno poslovanje bi se moralo odražati v pomoči Unije in drugih donatorjev, povezani s poslovanjem. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Za doseganje ciljev evropske sosedske politike se zagotovi ustrezno ravnotežje med vzhodno in južno razsežnostjo, istočasno pa tudi primerna stopnja prožnosti, s pristopom, usmerjenim k uspešnosti, osredotočenim na obveznostih in napredku v zvezi z reformami v partnerskih državah, ob upoštevanju ključnih zgodovinskih, finančnih in političnih razmer v evropskem sosedstvu. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3b. Upravičenci evropskega sosedskega instrumenta so tudi vključeni v doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter spoštujejo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, varstva okolja, pravic delavcev, socialne pravičnosti in podjetništva. Posebna pozornost se nameni ukrepom za zmanjšanje revščine in spodbujanje socialnega varstva za najranljivejše državljane, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. Poleg tega prejmejo podporo za razvoj institucionalnih zmogljivosti in absorpcijskih sposobnosti, potrebnih za najprimernejšo uporabo sredstev Unije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Podpora v okviru te uredbe odraža cilje strategije Evropa 2020, saj je potrebna skladnost med zunanjo in notranjo politiko Unije. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov, izjav z večstranskih in parlamentarnih vrhov v okviru vzhodne in južne razsežnosti evropske sosedske politike ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, okrepljene na regionalni in lokalni ravni, spodbujanje dobrega upravljanja, boj proti korupciji, prispevanje k vzpostavljanju institucij in oblikovanju zmogljivosti s posebnim poudarkom na regionalnih in lokalnih organih, ki bi morali biti pooblaščeni za zagotavljanje osnovnih storitev, podpora demokratični decentralizaciji in razvoj uspešne civilne družbe, ki krepi odgovornost, vključno s socialnimi partnerji; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave; |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami v skladu s trajnostno industrijsko politiko, zlasti v medsebojne povezave; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; spodbujanje zakonitega priseljevanja in vzpostavljanje okvira za pomoč prosilcem za azil in ponovno vključevanje beguncev; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine in socialna pravičnost, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov, energetske učinkovitosti in pripravljenosti na nesreče; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka fa (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) spodbujanje aktivnega sodelovanja partnerskih držav in akterjev civilne družbe pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z razvojem politik za pomoč malim in srednjim podjetjem. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Poleg rednih poročil se celovito ocenijo pretekli in tekoči programi sočasno z okrepljenim spremljanjem pomoči, da bi pridobili dodatne povratne informacije za spreminjanje načrta programa in sprejemanje odločitev o dodeljevanju sredstev. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Evropski sosedski instrument služi tudi kot instrument za vzpostavitev ali povečanje zadostnih institucionalnih in upravnih zmogljivosti, da bi zagotovili pravilno uporabo sredstev Unije. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni dokumenti, kot so izjave z vrhov ali sklepi z ministrskih srečanj s partnerskimi državami, zlasti v okviru vzhodne in južne razsežnosti evropske sosedske politike, določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform ter glede na potrebe in zmogljivosti zadevne partnerske države in morebitnega vpliva podpore Unije, ki se izmeri z uporabo posebnih kazalnikov učinkovitosti, ki jih določi Komisija. Tako razlikovanje odraža tudi ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Ta pristop torej pomeni, da se brez jasne zaveze partnerske države v sektorju, namenjenemu vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, ob popolni preglednosti v vseh institucija EU sprejme sklep, da se umakne vsaka pomoč Unije na tem področju reforme, raje kot da bi podprli projekt, ki ni v skladu z duhom ciljev nove evropske sosedske politike. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Napredek reform se izmeri z jasnimi, preglednimi in objektivnimi, izmerljivimi ter dosegljivimi kazalniki, ne da bi pri tem nastalo prekomerno upravno breme. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. S tem v zvezi se vzpostavijo ugodni pogoji za udeležbo nedržavnih akterjev pri podpornih programih Unije, da bi izboljšali njihovo vključevanje v te programe. Poleg tega Komisija določi merila upravičenosti za sodelovanje regionalnih in lokalnih organov v programih financiranja in zagotovi, da ni administrativnih ovir za njihovo vključevanje. Vzpostavita se posvetovanje s civilno družbo in mehanizem spremljanja, da bi dodatno vključili akterje civilne družbe v proces dobrega upravljanja vsake partnerske države. Civilno družbo se stalno spodbuja, da sodeluje v programih financiranja; takšna udeležba se med drugim zagotovi s poenostavitvijo pravil financiranja. Unija pri vzpostavljanju partnerstva z upravičenci spoštuje pojme decentralizacije in lokalne demokracije, socialne mobilizacije in oblikovanja odgovorne civilne družbe. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe in nedržavnih akterjev, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe. |
3. Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe, lokalnih in regionalnih organov ter nedržavnih akterjev, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe. Poleg tega se omogoči celotno financiranje, kadar želi biti Unija edini donator za ukrep, kar omogoča sodelovanje lokalnih in regionalnih akterjev. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Podpora Unije v okviru te uredbe po potrebi vključuje financiranje zunanje razsežnosti makroregionalnih strategij Evropske unije, kot je strategija za območje Baltskega morja, strategija za podonavsko regijo in strategija za jadransko-jonsko pobudo. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, kot tudi v drugih finančnih instrumentih, predvidenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot je instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Unija in države članice koordinirajo svoje programe podpore z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje podpore ter za usklajenost politik in postopkov. Koordinacija vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore, zlasti na ravni področij, in lahko vodi k skupnemu načrtovanju programov, prenesenemu sodelovanju in/ali ureditvi prenosa. |
3. Unija in države članice koordinirajo svoje programe podpore z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti izvajanja podpore in dialoga o politikah ter preprečevanja prekrivanja financiranja v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje podpore ter za usklajenost politik in postopkov. Koordinacija vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore, zlasti na ravni področij, in lahko vodi k skupnemu načrtovanju programov, prenesenemu sodelovanju in/ali ureditvi prenosa. Koordinacija vključuje tudi financiranje v okviru različnih notranjih in zunanjih instrumentov. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Evropske unije. |
4. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Evropske unije. Vzpostavi se celovit okvir za boljše vzajemno delovanje med evropskim sosedskim instrumentom in drugimi instrumenti. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Skladno izvajanje sosedskih politik je odvisno od visoko usposobljenega osebja delegacije EU, za katerega se zagotovijo dodatni izobraževalni ukrepi in izmenjava znanja v obliki nadaljnjih ukrepov, spremljanja, revidiranja in ocenjevanja. Poleg tega je potrebno izobraževanje in usposabljanje lokalnih, regionalnih ter nacionalnih upravičencev, kjer se uporabljajo instrumenti Twinning in Taiex. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka ca (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) programov medregijskega sodelovanja, ki obravnavajo sodelovanje med regionalnimi subjekti držav članic Unije in ustreznimi regionalnimi subjekti partnerskih držav. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. Programski dokument določa prednostne naloge podpore Unije za regije in podregije in okvirno raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah. Veljal bo za ustrezno večletno obdobje. |
3. Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. Programski dokument določa prednostne naloge podpore Unije za regije in podregije na podlagi prednostnih nalog, vključenih v večstranske dokumente iz člena 3(2), kjer je primerno, in okvirno raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah. Veljal bo za ustrezno večletno obdobje. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Finančne dodelitve za državne in večdržavne programe se določijo na podlagi preglednih in objektivnih meril, ki odražajo načelo razlikovanja iz člena 4(1). |
5. Finančne dodelitve za državne in večdržavne programe se določijo na podlagi jasno vzpostavljenih in ocenjenih preglednih in objektivnih meril, ki odražajo načelo razlikovanja iz člena 4(1). |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Za povečanje dodane vrednosti EU se je treba izogibati podvajanju prizadevanj in virov ter okrepiti vlogo finančnih organov, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Države članice in drugi donatorji, ki so se zavezali, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj z EU, so vključeni v postopek načrtovanja programov. V programske dokumente se lahko po potrebi vključi tudi njihov prispevek. |
7. Države članice in drugi donatorji, ki so se zavezali, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj z EU, so vključeni v postopek načrtovanja programov. V programske dokumente se lahko po potrebi vključi tudi njihov prispevek. Evropski parlament in Svet je treba ustrezno obveščati v vseh fazah procesa načrtovanja, zlasti kadar je vključena poraba proračuna Unije. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti za olajšanje podpore organizacijam civilne družbe, tudi prek evropskega sklada za demokracijo. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah in za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči za razširitev upravičenosti do ukrepov na države, ozemlja in regije, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja. Ne glede na določbe člena 8(1) skupne izvedbene uredbe fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in regij lahko sodelujejo v postopkih, s katerimi se ti ukrepi izvajajo. |
1. V ustrezno utemeljenih okoliščinah in za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja se lahko odloči za razširitev upravičenosti do ukrepov na države, ozemlja in regije, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja. Odločitev sprejme Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 14. Ne glede na določbe člena 8(1) skupne izvedbene uredbe fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in regij lahko sodelujejo v postopkih, s katerimi se ti ukrepi izvajajo. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. Evropski parlament je treba v celoti in nemudoma obveščati o vseh sklepih, sprejetih v zvezi s tem. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih tudi približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“. |
3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih tudi približno 2 % dodeljenih finančnih sredstev, ki so na voljo za sodelujoče instrumente (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jan Kozłowski 29.2.2012 |
||||
Datum sprejetja |
31.5.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 6 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Richard Ashworth, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Jacek Włosowicz |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Alexander Alvaro, Frédéric Daerden, Charles Goerens, Edit Herczog, Jürgen Klute, María Muñiz De Urquiza, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Peter Šťastný, Gianluca Susta |
||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (1.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavka mnenja: Silvana Rapti (Sylvana Rapti)
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ker vlada skupni interes za demokratično, stabilno, obetavno in mirno širše območje okrog Evrope, je evropska sosedska politika bistvenega pomena za stabilnost sosednjih držav EU ter prispeva k varnosti in napredku vseh. Evropski sosedski instrument kot sredstvo za izvajanje politike EU do njenih sosed bi moral sloneti na temeljnih vrednotah, kot sta demokracija in načelo pravne države, hkrati pa bi moral zagotoviti način za uresničitev posebnih ciljev, na primer ustvarjanja delovnih mest in zagotavljanja socialne zaščite, ki bi obetali večji vpliv in vključujočo rast teh držav v prihodnosti. EU, po vsem svetu znana po svojem socialnem modelu, lahko ponudi edinstvene izkušnje in jih deli z drugimi.
Evropski sosedski instrument je treba preoblikovati in določiti pogoje, učinkoviteje kot za prejšnji instrument, za dodelitev sredstev, s katerimi bi se ustrezno in prilagodljivo posvetili razvoju in zgodovinskim izzivom v državah partnericah. Če se bosta uporabljala pogojevanje in načelo „več za več“, je treba več pozornosti nameniti napredku pri socialnih vprašanjih, ki odražajo dostojanstvo in precejšen napredek družb.
Zaradi tega je v tej uredbi predlaganih več predlogov sprememb, ki določajo socialne cilje kot predpogoj za finančno pomoč, z njimi pa se odražata duh in črka Lizbonske pogodbe, predvsem njena znamenita socialna klavzula (člen 9 PDEU, ki pravi, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“).
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih temelji. |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načela enakosti, temeljnih socialnih pravic, pri čemer posebno pozornost posveča pravicam ranljivih skupin, in načela pravne države, na katerih temelji. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Od uvedbe evropske sosedske politike so se odnosi z državami partnericami bistveno okrepili ter Uniji in njenim partnericam prinesli oprijemljive koristi. |
(4) Od uvedbe evropske sosedske politike so se odnosi z državami partnericami bistveno okrepili ter Uniji in njenim partnericam prinesli oprijemljive koristi. Istočasno je treba, ob upoštevanju socialne in politične krize, ki je leta 2011 zajela severno Afriko, in posledičnih razmer nestabilnosti, s katerimi se še vedno soočajo številne prizadete države, okrepiti ukrepe sosedske politike, zlasti glede ciljev demokratičnega razvoja. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel. |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja, zaposlovanja, razvoja človeškega kapitala, socialnega varstva in načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel, s posebnim poudarkom na krepitvi civilne družbe. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument podpira in omogoča sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, in druga področja sodelovanja. |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument, med drugim tudi s podporo agencij Unije, podpira in omogoča, med drugim s pomočjo agencij Unije, sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z najboljšim in najučinkovitejšim usklajevanjem ponujenih virov in združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, mehanizme za spodbujanje in spremljanje zaposlovanja, in druga področja sodelovanja. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo in najpreglednejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. Prav tako mora jasno opredeliti prednostne naloge evropske sosedske politike ter določiti merila za ocenjevanje dosežkov. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Enakost spolov in protidiskriminacija bi morala biti splošna cilja, ki sta vključena v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo. |
(21) Enakost spolov, protidiskriminacija, socialna pravičnost, socialno vključevanje in pravice delavcev bi morali biti splošni cilji, ki so vključeni v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov. |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo in socialni dialog ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 22a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Unija bi morala države partnerice podpirati pri prizadevanjih za ustvarjanje delovnih mest in povečevanje zaposljivosti, spoprijemanju s težavami na trgu dela in razvoju socialnih politik. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 22b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22b) Unija bi morala podpirati države partnerice pri oblikovanju strožje delovne zakonodaje, s katero bi otroke obvarovali pred nezakonitimi delovnimi pogoji, in pri sprejemanju takojšnjih ukrepov za izkoreninjenje nezakonitega dela otrok. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 22c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22c) Sodelovanje v nadzorovani krožni mobilnosti, ki zagotavlja pravično preseljevanje, ter boj proti trgovini z ljudmi in izkoriščanju sta bistvenega pomena za Unijo in njene partnerje. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 22d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22d) Med cilji te uredbe bi morala biti krepitev civilne družbe in dialoga s socialnimi partnerji, pa tudi podpora potrebnim strukturnim gospodarskim, socialnim in izobraževalnim izboljšavam kot tudi teritorialni koheziji v državah partnericah. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, socialne pravičnosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, svobode medijev, spodbujanje dobrega upravljanja in preglednih postopkov, razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, ter okrepitev socialnega dialoga; |
Predlog spremembe 13 Predlog resolucije Člen 2 – odstavek 2 – točka aa (novo) | |
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
(aa) poskuse ustvarjanja spodobnih trajnostnih delovnih mest, socialne zaščite, izboljšanje kakovosti zaposlitev in delovne politike, vključno s programi izobraževanja in usposabljanja, ter zaščito pravic delavcev, obravnavo zlorab na trgu dela in zato pozvati države partnerice, naj ratificirajo vse temeljne konvencije s področja dela Mednarodne organizacije dela in uskladijo nacionalno zakonodajo z njimi; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave; |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije s posebno podporo za mala in srednja podjetja ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s socialnimi naložbami, približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave in razvoj sposobnosti; vendar gospodarsko vključevanje ne sme povzročiti nelojalne konkurence na notranjem trgu; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; |
(c) ustvarjanje pogojev, v skladu z zakonodajo, za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov, vključno s pobudami za študentsko in poklicno izmenjavo z zadostno finančno podporo; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje in preprečevanje revščine, brezposelnosti in socialne izključenosti, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, trajnostnega razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
(e) spodbujanje kulturne, etnične in verske osveščenosti in strpnosti, krepitve zaupanja, nadzora nerednega preseljevanja, s katerim bi preprečili, da bi bili priseljenci med drugim izpostavljeni tveganju nezakonitega ravnanja in slabih življenjskih pogojev, in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ea (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti Evropske unije in njenih partnerskih držav z vključevanjem projektov in postopkov, ki najbolje ustrezajo potrebam MSP, da se tako izboljša njihovo vključevanje na notranji trg Evropske unije; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka eb (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(eb) usklajevanje evropske podpore za MSP ter spodbujanje odpiranja skupnih podjetij med MSP partnerskih držav in Unije; spodbujanje razvoja projektov in naložb MSP v partnerske države kot tudi dodelitev sredstev, potrebnih za spodbujanje čezmejnega sodelovanja. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, vključno s poročili agencij Unije, pri področjih iz odstavkov 2(a), (aa), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim regulativni okvir za vprašanja socialne zaščite, ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti, kakovostjo zaposlitve, razvojem človeškega kapitala, stopnjami revščine, porazdelitvijo dohodka, spoštovanjem človekovih pravic in pravic manjšin, neodvisnostjo sodstva, ter obveznostjo, v skladu s katero bodo imeli socialni partnerji in civilna družba možnost sodelovati pri socialnem dialogu, pred uvedbo zakonodaje pa se bo treba z njimi posvetovati. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe, ki je dejavno vezan na obstoječe notranje instrumente in politike Unije na področju infrastrukture, energije, prometa, IKT, zaposlovanja in socialne politike, preseljevanja, izobraževanja, kulture, raziskav in inovacij. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih in socialnih pravic ter temeljnih svoboščin in socialne pravičnosti, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Silvana Rapti (Sylvana Rapti) 19.1.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
24.4.2012 |
30.5.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
31.5.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
31 1 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Ádám Kósa, Jean Lambert, Thomas Mann, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Inês Cristina Zuber |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sergio Gutiérrez Prieto, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anthea McIntyre, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Sógor |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jens Nilsson |
||||
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0429/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavec mnenja: Konrad Szymański
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) V soseščini Evropske unije sta regionalno sodelovanje oblikovali dve glavni politični pobudi: vzhodno partnerstvo med Unijo in njenimi vzhodnimi sosedami ter Unija za Sredozemlje med Unijo in njenimi južnosredozemskimi sosedami. Ti pobudi sta pomembna politična okvira za poglobitev odnosov z in med državami partnericami na podlagi načel obojestranskih zavez in skupne odgovornosti. |
(6) V soseščini Evropske unije sta regionalno sodelovanje oblikovali dve glavni politični pobudi: vzhodno partnerstvo med Unijo in njenimi vzhodnimi sosedami ter Unija za Sredozemlje, skupaj z Evro-sredozemsko regionalno in lokalno skupščino (ARLEM), med Unijo in njenimi južnosredozemskimi sosedami. Ti pobudi sta pomembna politična okvira za poglobitev odnosov z in med državami partnericami na podlagi načel obojestranskih zavez in skupne odgovornosti. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Po uvedbi evropske sosedske politike in vzpostavitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva se je zvrstilo več pomembnih dogodkov. Med temi lahko omenimo poglobitev odnosov s partnericami, uvedbo regionalnih pobud in procese demokratičnega prehoda v sosedstvu. Posledica tega je bila nova vizija evropske sosedske politike, opredeljene leta 2011 na podlagi celovitega strateškega pregleda politike. Ta vizija opredeljuje ključne cilje sodelovanja Unije s sosednjimi državami in omogoča večjo podporo partnericam, zavezanim oblikovanju demokratičnih družb in izvajanju reform v skladu z načeloma „več za več“ in „vzajemne odgovornosti“. |
(7) Po uvedbi evropske sosedske politike in vzpostavitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva se je tako v južnih kot v vzhodnih sosedskih državah zvrstilo več pomembnih političnih sprememb. Med temi lahko omenimo poglobitev odnosov s partnericami, uvedbo regionalnih pobud in procese demokratičnega prehoda, zlasti v državah na južni obali Sredozemlja po dogodkih, ki so potekali spomladi leta 2011. Posledica tega je bila nova vizija evropske sosedske politike, opredeljene leta 2011 na podlagi celovitega strateškega pregleda politike. Ta politika opredeljuje cilje, ki spodbujajo sodelovanje, podporo partnericam, zavezanim oblikovanju pravičnejše, bolj demokratične družbe, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, v skladu z načeloma „več za več“ in „vzajemne odgovornosti“. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Obseg tega instrumenta bo moral dati prednost čezmejnemu in diferenciranemu pristopu, da bi olajšali učinkovito in hitro izvajanje programov v državah, ki jih zadeva evropska sosedska politika, za spodbujanje regionalnega in medregionalnega razvoja projektov ter za spodbujanje politike decentraliziranega sodelovanja. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument podpira in omogoča sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, in druga področja sodelovanja. |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument podpira in omogoča sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, zlasti za tiste, ki zadevajo proizvodnjo in prenos energije, in druga področja sodelovanja, kot so raziskave, razvoj in inovacije ter izmenjava znanja in tehnologije na področju tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in energetske učinkovitosti. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Kadar je ustrezno, bo čezmejno sodelovanje prispevalo k izvajanju obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij. |
(12) Kadar je ustrezno, bo čezmejno sodelovanje prispevalo k izvajanju obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij. Zlasti je treba dati prednost koridorjem za plin, elektriko in nafto kot tudi infrastrukturi za skladiščenje naravnega plina. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13a) Podpora, ki bo ponujena, mora biti skladna tudi z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije, zlasti s podnebnim in energetskim načrtom do leta 2050 ter ciljem dekarbonizacije in zmanjšanja izpustov do leta 2050. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 14a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Evropska sosedska politika mora okrepiti sinergije z večstranskimi projekti, ki so bili začeti v okviru Unije za Sredozemlje. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in komplementarnost svojih politik o sodelovanju s sosednjimi državami. Za zagotovitev, da se sodelovanje Unije in držav članic dopolnjuje in medsebojno krepi, je primerno, da se določi skupno načrtovanje programov, ki se izvaja, kadar je to možno in ustrezno. |
(15) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in komplementarnost svojih politik o sodelovanju s sosednjimi državami, ter tudi upoštevati prednostne naloge, določene v strategiji Evropa 2020. Za zagotovitev, da se sodelovanje Unije in držav članic dopolnjuje in medsebojno krepi, je primerno, da se določi skupno načrtovanje programov, ki se izvaja, kadar je to možno in ustrezno. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Načeloma bi morala biti podpora Unije v okviru te uredbe usklajena z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi strategijami in ukrepi partnerskih držav. |
(16) Podpora Unije v okviru te uredbe bi morala biti usklajena z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi strategijami in ukrepi partnerskih držav. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Unija je najprimernejša partnerica za zagotavljanje te podpore v sosedskih državah, v katerih je prilagajanje pravilom in standardom Unije eden ključnih ciljev politike. Nekatere vrste posebne podpore se lahko zagotovijo le na ravni Unije. |
(17) Unija bi se morala zavezati pravočasnemu in stroškovno učinkovitemu zagotavljanju te pomoči v sosedskih državah, v katerih je prilagajanje pravilom in standardom Unije eden ključnih ciljev politike. Nekatere vrste posebne podpore se lahko zagotovijo le na ravni Unije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Zanesljiva oskrba z energijo je bistveni element evropske energetske politike, pri čemer je najbolj pomembno sodelovanje s sosednjimi državami na podlagi tržnega regulativnega povezovanja, raznolikosti virov in tranzitnih poti. V skladu s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Pogodbo o Energetski skupnosti, Pogodbo o energetski listini in njenim Protokolom o tranzitu, pravili tretjega svežnja za trg elektrike in zemeljskega plina in sporočilom Komisije o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju bi ta uredba morala spodbujati izpolnitev teh ciljev, kar bo dolgoročno zagotovilo preglednost in stroškovno učinkovitost za delovanje trgov plina in elektrike. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Podpora, ki jo nudi evropski sosedski instrument sosednjim državam v razvoju, mora biti ločena od pomoči za te iste države, ki jo ponuja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja. Treba bi bilo vzpostaviti ločeno programiranje različnih finančnih instrumentov, predvidenih v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 19b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19b) Delovanje Unije onkraj svojih meja je potrebno za zagotavljanje trdnega okvira sodelovanja na področju energije in virov s sosednjimi državami, v skladu s pravili notranjega trga Unije, in prispeva k večji varnosti energije in virov Unije. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 19c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19c) Glede na to, da je Evropski svet določil, da mora biti notranji trg elektrike in zemeljskega plina dokončno oblikovan do leta 2014, je treba v celoti in dosledno oblikovati zunanje razsežnosti teh politik, partnerski sporazumi s sosednjimi državami pa so najustreznejši instrumenti za izpolnitev tega cilja. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Boj proti podnebnim spremembam je eden velikih izzivov, s katerim se spopada Unija, poleg tega pa je na tem področju nujno potrebno mednarodno ukrepanje. V skladu z namenom, ki je izražen v sporočilu Komisije o večletnem finančnem okviru iz junija 2011, da se delež proračuna Unije za podnebne ukrepe poveča na najmanj 20 %, naj bi ta uredba prispevala k temu cilju. |
Boj proti podnebnim spremembam in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo sta dva izmed izzivov, za katere je potrebno pristno mednarodno ukrepanje. Ta uredba naj bi prispevala k temu cilju kot del širše politike, namenjene čezmejnemu spodbujanje vseh oblik energetskih rešitev, ki bi lahko zmanjšale emisije toplogrednih plinov, kot je spodbujanje uporabe virov obnovljive energije. Pobude, kot je sredozemski načrt za sončno energijo, morajo ta cilj dodatno okrepiti. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Odnos Unije s sosednjimi državami mora upoštevati obstoječe gospodarske strukture in njihovo industrijsko sestavo, da bi olajšali politike za spodbujanje MSP ter odpiranje delovnih mest. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih makro regionalnih strategij in akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne povezave; |
(b) postopno vključevanje na notranji trg Unije ter okrepljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter s tem povezanimi vzpostavljanjem institucij in naložbami, zlasti v medsebojne infrastrukturne povezave, da bi okrepili raznolikost energetskih dobavnih verig, zanesljivost tranzitnih poti in nadalje liberalizirali energetske trge; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ba (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) spodbujanje ciljev Pogodbe o Energetski skupnosti, Pogodbe o energetski listini in njenega Protokola o tranzitu s prizadevanjem, da bi se Pogodbi o energetski listini pridružile države vzhodnega partnerstva in da bi protokol ratificirale vse partnerske države in Ruska federacija; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka bb (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(bb) izvajanje makro regionalnih strategij EU, ki obsegajo sosedske države EU, ter akcijskih načrtov, ki so povezani z njimi; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) trajnostnega, pravičnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje lakote in revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, sodelovanja na področju energije, spopadanje s podnebnimi spremembami, pripravljenosti na nesreče ter spodbujanje raziskav in razvoja; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja prek konkretnih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ea (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) spodbujanje razvoja obnovljivih oblik energije, da se na ta način doseže cilje strategije Evropa 2020 na področju razvoja medsebojnih povezav in mrež energije, kot je vzpostavitev sredozemskega načrta za sončno energijo v praksi; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka eb (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(eb) zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti Unije in njenih partnerskih držav z vključevanjem projektov in postopkov, ki najbolje ustrezajo potrebam MSP, da se tako izboljša njihovo vključevanje na notranji trg Unije; |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ec (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ec) usklajevanje evropske podpore za MSP ter spodbujanje odpiranja skupnih podjetij med MSP partnerskih držav in Unije; spodbujanje razvoja projektov in naložb MSP v partnerske države kot tudi uporabe sredstev, potrebnih za spodbujanje čezmejnega sodelovanja; |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) krepitev podregionalnega in regionalnega sodelovanja ter sodelovanja na območju celotnega sosedstva in čezmejnega sodelovanja. |
(f) krepitev podregionalnega in regionalnega sodelovanja ter sodelovanja na območju celotnega sosedstva in čezmejnega in ozemeljskega sodelovanja s spodbujanjem regionalnih sinergij in mrež na področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, energija, raziskave, IKT, kultura in mobilnost; |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka fa (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) uporaba politik za raziskave in razvoj Unije, kot je sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter Horizon 2020, kot glavno orodje za sodelovanje in vključevanje partnerskih držav v evropski prostor za raziskave; razmislek o tem, da ti okvirni programi nudijo bistven prispevek h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in inovacijam. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (ba), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, stanje glede izvajanja ustreznih zakonov Unije in mednarodnih pogodb, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, kot so razlike med dohodki in stopnjami zaposlenosti, dostop do električne energije in drugih energetskih virov, vode in sanitarnih storitev. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi ter ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikuje odnos s partnerskimi državami, s posebnim poudarkom na Pogodbi o Energetski skupnosti, Pogodbi o energetski listini in njenem Protokolu o tranzitu, zadevna sporočila, sklepi Sveta, resolucije Evropskega parlamenta in ustrezni sklepi ministrskih srečanj s partnerskimi državami določajo splošni politični okvir za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije v okviru te uredbe. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo in finančnimi instrumenti, kot je instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka aa (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) programov, ki zadevajo makro regionalne strategije Unije, in z njimi povezanih akcijskih načrtov; |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka ca (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) čezmejnih regionalnih programov, namenjenih spodbujanju skupnih regionalnih sinergij in mrež s sosedskimi državami na področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, energija, raziskave, IKT, kultura, promet in mobilnost med sosedskimi državami, s pomočjo sodelovanja med eno ali več regijami držav članic z eno ali več regijami partnerskih držav. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. Programski dokument določa prednostne naloge podpore Unije za regije in podregije in okvirno raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah. Veljal bo za ustrezno večletno obdobje. |
3. Za večdržavne makro regionalne programe in strategije se v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. Programski dokument določa prednostne naloge podpore Unije za regije in podregije in okvirno raven financiranja, razčlenjenega po prednostnih nalogah. Veljal bo za ustrezno večletno obdobje. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Kadar je to potrebno za učinkovitejše izvajanje ukrepov za skupno korist Unije in partnerskih držav na področjih, kot sta mednarodno sodelovanje in medsebojne povezave, se lahko financiranje v okviru te uredbe združi s sredstvi, ki se dodelijo na podlagi drugih ustreznih uredb Unije o vzpostavitvi finančnih instrumentov. V tem primeru Komisija odloči, kateri enotni sklop pravil je treba uporabljati za izvajanje podpore. |
6. Kadar je to potrebno za učinkovitejše izvajanje ukrepov za skupno korist Unije in partnerskih držav na področjih, kot sta mednarodno sodelovanje in medsebojne povezave, se lahko financiranje v okviru te uredbe združi s sredstvi, ki se dodelijo na podlagi drugih ustreznih uredb Unije o vzpostavitvi finančnih instrumentov, kot je instrument za povezovanje Evrope. V tem primeru Komisija odloči, kateri enotni sklop pravil je treba uporabljati za izvajanje podpore. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
9. V primeru gospodarskih, političnih ali energetskih kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka ca (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) okoli porečja, ki je na področju teritorialnih enot, ki ustrezajo ravni NUTS 2 ali enakovredni ravni in se nahajajo ob skupnem porečju držav članic in partnerskih držav in/ali Ruske federacije; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka cb (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) makro regij, ki so že zajete v strategijah ali sinergijah Unije; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Višina okvirnih dodelitev sredstev za skupne operativne programe je odvisna predvsem od števila prebivalcev na upravičenih območjih. Okvirne dodelitve se lahko prilagodijo, da se upoštevajo tako potreba po ravnovesju med prispevki Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki iz proračuna tega instrumenta kot tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije. |
4. Okvirne dodelitve sredstev se lahko prilagodijo, da se upoštevajo tako potreba po ravnovesju med prispevki Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki iz proračuna tega instrumenta kot tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev. |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1) (aa), (c) in (ca) se dodeli do 15 % finančnih sredstev. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Konrad Szymański 7.3.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
24.4.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
31.5.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 1 6 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Reinhard Bütikofer, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Marisa Matias, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Patrizia Toia, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Francesco De Angelis, Vicente Miguel Garcés Ramón, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Holger Krahmer, Zofija Mazej Kukovič, Vladimír Remek |
||||
MNENJE Odbora za regionalni razvoj (5.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavec mnenja: Joachim Zeller
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska sosedska politika (ESP) je nastala leta 2004 in vključuje 16 partneric vzhodno in južno od meja EU, in sicer Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Moldavijo, Maroko, Zasedeno palestinsko ozemlje, Sirijo, Tunizijo in Ukrajino. V okviru ESP ponuja EU svojim sosedam privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam in načelom, kot so demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, načela tržnega gospodarstva in trajnostni razvoj, vključno s podnebnimi ukrepi. Drugi cilji politike so še politično združevanje in globlje gospodarsko povezovanje, povečana mobilnost in okrepljeni osebni stiki. V prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 se bo ESP financirala iz posebnega evropskega sosedskega instrumenta, ki zajema 16 zgoraj omenjenih partneric in Rusijo. Predlog Komisije upošteva številne spremembe, ki so se doslej pokazale kot potrebne pri izvajanju ESP. Pripravljavec mnenja se načeloma strinja s tem pristopom.
Kljub temu lahko pripomnimo, da je v uredbo treba vnesti določene posebne popravke, zlasti v zvezi s politiko regionalnega razvoja. To se predvsem nanaša na predvidene programe čezmejnega sodelovanja, zlasti na obseg finančnih sredstev, načrtovanih za to področje, in sicer v taki meri, da bi veljalo celo razmisliti, da bi za čezmejno sodelovanje veljala ločena uredba. Glede na to pripravljavec mnenja predlaga povečanje deleža sredstev evropskega sosedskega instrumenta za te programe na 7-odstotno raven, na podlagi pristopa, ki ga Evropski parlament dosledno uporablja v sklopu celotnega cilja teritorialnega sodelovanja. Na enak način se posebej omenja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, kar odraža vlogo, ki naj bi jo ta instrument imel po reformi, o kateri se trenutno razpravlja, z namenom izvajanja prihodnje kohezijske politike znotraj in zunaj meja EU.
ESP mora biti prav tako kot kohezijska politika trdno zasidrana na načelih partnerstva in upravljanja na več ravneh in tako zajeti čim več partnerjev, kar se zlasti nanaša na lokalne in regionalne organe v sosednjih državah. Na podoben način je treba vključiti tudi nevladne organizacije (organizacije civilne družbe). Vse tako določene partnerje je treba vključiti v načrtovanje, izvajanje in spremljanje skupnih operativnih programov evropskega sosedskega instrumenta. V ta namen je treba po zgledu preostalih politik Evropske unije tudi zanje uvesti obvezni pregled, ki se izvaja sredi obdobja veljavnosti večletnega finančnega okvira Unije. Pripravljavec mnenja zato predlaga celostno rešitev za to vprašanje.
Z bolj splošnega vidika so omenjena prizadevanja del boja za demokracijo in človekove pravice, v katerem bi morale dejavno sodelovati politike Evropske unije. Zato predlagamo dodatno uvodno izjavo, ki naj bi v zvezi s tem ponudila nove rešitve. Cilj ESP je podpirati gradnjo demokracije in institucij civilne družbe v območju, ki obkroža Evropsko unijo, zato bi se sredstva evropskega sosedskega instrumenta morala dodeljevati različnim prejemnikom in uravnoteženo, da bi zajeli raznovrstnost držav in regij, ki jih zajema ta politika. Pripravljavec mnenja poleg tega ob upoštevanju, da se lahko ta merila le delno določijo vnaprej, meni, da se v delegiranem aktu za izvajanje uredbe lahko opredelijo vsaj nekatera vprašanja, če to nedvomno zahteva uredba sama. Če pa se izkaže, da jih je mogoče dovolj natančno opredeliti v uredbi, bi bil tak razvoj dogodkov dobrodošel.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4a) Evropska unija bi morala spodbujati teritorialno sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi državami, saj EU brez najbolj oddaljenih regij ne bi imela teh ugodnih izhodiščnih točk z drugimi celinami in bi bile tako njene politike veliko bolj omejene; |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Pomoč v okviru tega instrumenta in Evropskega sklada za regionalni razvoj je treba zagotoviti programom čezmejnega sodelovanja ob zunanjih mejah Evropske unije med partnerskimi državami in državami članicami za spodbujanje enotnega in trajnostnega regionalnega razvoja v sosednjih obmejnih regijah in skladnega teritorialnega združevanja v Uniji in s sosednjimi državami. |
(8) Za zagotavljanje jasnega, prilagodljivega in učinkovitega izvajanja čezmejnega sodelovanja ob zunanjih mejah je treba sprejeti ločen vključujoč zakonodajni sveženj. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) Poudariti je treba pomen krepitve demokracije in človekovih pravic ter izvesti pobude za oblikovanje s tem povezanih novih učinkovitih mehanizmov, kot je evropski sklad za demokracijo. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) Začetna točka bi moralo biti deljeno upravljanje in usklajevanje s praksami evropskega teritorialnega sodelovanja ter pristno sodelovanje. Regulativna osnova bi morala ustvariti prostor za različne načine upravljanja, o katerih se dogovorijo države udeleženke. |
Obrazložitev | |
Programi čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva na zunanji meji delujejo v zelo različnih okoljih: nekateri so bolj usmerjeni k sodelovanju ob znatni udeležbi partnerske države, drugi pa so bolj podobni programom tehnične pomoči. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 9b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9b) Prizadevanja za to, da bi vzpostavili gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo, so pomemben element Unije, ki ga je treba glede na možnosti razširjati v sosedstvo kot del medsebojno koristnega procesa upravljanja na več ravneh, ki vključuje zlasti regionalne in lokalne oblasti. Teritorialna razsežnost tega sodelovanja, ki med drugim zajema tudi mednarodne in medregijske vidike, pride najbolj do izraza v sosedstvu Unije s čezmejnim sodelovanjem. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Evropska unija se je zavezala v prid severne dimenzije in mora zato razviti instrumente, ki bodo omogočili udeležbo pri čezmejnem sodelovanju. Za podroben opis financiranja severne dimenzije za naslednje obdobje načrtovanja, bi bilo treba v sedanji uredbi združiti določbe, ki se nanašajo na to vprašanje. |
Obrazložitev | |
Severna dimenzija ima močno regionalno posebnost; poleg tega pa udeležene države sodelujejo v okviru programov čezmejnega sodelovanja, ki so odvisni od evropskega instrumenta za sosedstvo in partnerstvo. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in komplementarnost svojih politik o sodelovanju s sosednjimi državami. Za zagotovitev, da se sodelovanje Unije in držav članic dopolnjuje in medsebojno krepi, je primerno, da se določi skupno načrtovanje programov, ki se izvaja, kadar je to možno in ustrezno. |
(15) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost, učinkovitost in komplementarnost svojih politik o sodelovanju s sosednjimi državami. Za zagotovitev, da se sodelovanje Unije in držav članic dopolnjuje in medsebojno krepi, zlasti na področjih kot so energija, promet, izobraževanje in raziskave, je primerno, da se določi skupno načrtovanje in financiranje programov, ki se izvaja, kadar je to možno in ustrezno. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Uredba (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba) določa skupna pravila in postopke za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, na Komisijo pa bi se moralo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejetje posebnih izvedbenih ukrepov, potrebnih za mehanizme čezmejnega sodelovanja iz Naslova III te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. |
(26) Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba) določa skupna pravila in postopke za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, na Komisijo pa bi se moralo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejetje načinov revizije skupnih operativnih programov in posebnih izvedbenih ukrepov, potrebnih za mehanizme čezmejnega sodelovanja iz Naslova III te uredbe, da se posodobi seznam držav upravičenk v prilogi ter se določi o razširitvi upravičenosti do ukrepov na države, ki niso navedene v prilogi. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije se v skladu s to uredbo uporablja v korist partnerskih držav, lahko pa tudi za skupno korist EU in partnerskih držav. |
2. Podpora Unije se v skladu s to uredbo uporablja v korist partnerskih držav in tudi za skupno korist EU in partnerskih držav. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
1. Podpora v okviru te uredbe spodbuja okrepljeno politično sodelovanje in postopno gospodarsko ter socialno povezovanje med Unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (c) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov, tudi predvsem z ukrepi na področju kulture in športa; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (d) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, nadgradnja sodelovanja med državami članicami in partnerskimi državami ter med partnerskimi državami, pri čemer se krepi prizadevanja za skupne koristi držav udeleženk, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
Obrazložitev | |
To orodje za oblikovanje institucij ima več prednosti in koristi. Med njimi so najpomembnejše razvoj sodobne in učinkovite uprave na osrednji, lokalni in regionalni ravni, neposredna izmenjava izkušenj in znanja o zakonodaji EU, izvajanje najboljših praks iz uprave EU, usposabljanje in izboljšanje poklicnih sposobnosti, spremembe organizacijskih praks in kulture, boljša komunikacija in usklajevanje itd. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) podregionalno in regionalno sodelovanje ter sodelovanje na območju celotnega sosedstva in čezmejno sodelovanje. |
(f) podregionalno in regionalno sodelovanje ter sodelovanje na območju celotnega sosedstva in čezmejno sodelovanje; zlasti je treba razviti vseevropska omrežja, prometne infrastrukture in predvsem pomorske avtoceste, da bi povečali izmenjave in omogočili mobilnost ter izmenjave med evropskimi in sosednjimi regijami; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (fa) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) razvoj organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij ter podpora njihovih dejavnosti, namenjenih gradnji demokratične družbe. |
Obrazložitev | |
V nekaterih državah civilna družba velja kot orodje za gradnjo upravnih zmogljivosti. Poudariti je treba, da mora biti civilna družba vključena tudi v vzpostavljanje demokratičnih vrednot in da je treba podpirati njene dejavnosti, ki so neodvisne od vlade. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka fb (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fb) spodbujanje izvajanja sinergij in krepitev usklajevanja med različnimi skladi in programi predpristopnega mehanizma in sosedske politike. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države razvoju, sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo vključuje naslednje partnerje: |
|
(i) pristojne regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe; |
|
(ii) ekonomske in socialne partnerje; |
|
(iii) organe, ki zastopajo civilno družbo, nevladne organizacije in organe, pristojne za spodbujanje enakosti in nediskriminacije; ter |
|
(iv) nedržavne akterje. |
|
Partnerji sodelujejo v odborih za spremljanje programov. |
|
Sodelovanje teh partnerjev je v skladu z evropskim kodeksom ravnanja. |
Obrazložitev | |
Vključevanje civilne družbe je pomemben element gradnje in krepitve demokracije. Razvoj sodobne in učinkovite uprave na osrednji, lokalni in regionalni ravni, neposredna izmenjava izkušenj in znanja, izvajanje najboljših praks, usposabljanje in izboljšanje poklicnih sposobnosti, spremembe organizacijskih praks in kulture, boljša komunikacija in usklajevanje ter navsezadnje izvajanje strukturnih politik zahtevajo odločno, jasno in podrobno potrditev načela partnerstva. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Za nemoteno izvrševanje načela partnerstva iz odstavka 2 je potrebna podpora vzpostavljanju zmogljivosti ter izboljšanju položaja zadevnih partnerjev, kar je mogoče zagotoviti z institucionalnimi ukrepi vzpostavljanja zmogljivosti, ki jih podpira ta instrument. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. |
2. Komisija, države članice in EIB zagotavljajo skladnost med podporo, dodeljeno v okviru te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in EIB. Sinergija med temi programi je bistvena za medsebojno doseganje in utrjevanje ciljev na regionalni in čezmejni ravni. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka ga (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ga) prispevki za sedanje in prihodnje makroregionalne strategije, usmerjene na države, ki so sosede Unije, in/ali Rusko federacijo. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Višina okvirnih dodelitev sredstev za skupne operativne programe je odvisna predvsem od števila prebivalcev na upravičenih območjih. Okvirne dodelitve se lahko prilagodijo, da se upoštevajo tako potreba po ravnovesju med prispevki Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki iz proračuna tega instrumenta kot tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije. |
4. Okvirne dodelitve sredstev skupnim operativnim programom, ki temeljijo na ustreznih merilih za upravičena območja, se lahko prilagodijo, da se upoštevajo tako potreba po ravnovesju med prispevki Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki iz proračuna tega instrumenta kot tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije. Merila se sprejmejo z delegiranim aktom. |
Obrazložitev | |
Velika naravna raznolikost držav in regij v sosedstvu Evropske unije zahteva pristop, ki uravnoteženo in celostno upošteva razlike, do katerih prihaja med njimi. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države udeleženke v roku enega leta od potrditve programskega dokumenta iz člena 9 Komisiji skupaj predložijo predloge za skupne operativne programe. Komisija sprejme vsak skupni operativni program, potem ko oceni njegovo skladnost s to uredbo, programskim dokumentom in izvedbenimi pravili. |
4. Države udeleženke v roku enega leta od potrditve programskega dokumenta iz člena 9 Komisiji skupaj predložijo predloge za skupne operativne programe. Komisija sprejme vsak skupni operativni program, potem ko v treh mesecih po predložitvi držav udeleženk oceni njegovo skladnost s to uredbo, programskim dokumentom in izvedbenimi pravili. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. V obdobju večletnega finančnega okvira se opravi vmesni pregled skupnih operativnih programov, da bi upoštevali dejavnike, ki se pojavijo v procesu izvajanja, kot so: |
|
– spremembe pri prednostnih nalogah sodelovanja in socialno-ekonomski razvoj, |
|
– rezultati izvajanja zadevnih ukrepov in zadev, ki izhajajo iz spremljanja in ocenjevanja, |
|
– potreba po prilagoditvi zneskov razpoložljivih sredstev ter prerazporeditvi virov. |
Obrazložitev | |
Možnosti pregleda skupnih operativnih programov, ki jih predvideva predlog Komisije, se zdijo nezadostne, saj so v veliki meri odvisne od volje sodelujočih akterjev na visoki ravni, obenem pa ne upoštevajo dejstva, da lokalni in regionalni organi ter preostali nedržavni akterji morda bolje poznajo izzive, ki nastajajo med izvajanjem. Zato je treba ustvariti priložnost za temeljito analizo tekočih programov, kot je to že v navadi pri drugih politikah EU. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
10. Če se država udeleženka zaveže, da bo sodelovala pri skupnem sofinanciranju programa, skupni operativni program razjasni ureditev zagotavljanja, uporabe in spremljanja zadevnega sofinanciranja. S tem povezani finančni sporazum podpišejo vse države udeleženke. |
10. Če se država udeleženka zaveže, da bo sodelovala pri skupnem sofinanciranju programa, skupni operativni program razjasni ureditev zagotavljanja, uporabe in spremljanja zadevnega sofinanciranja. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Da bi bili skupni operativni programi ustrezno pripravljeni na izvajanje, začnejo odhodki, ki nastanejo po njihovi predložitvi Komisiji, izpolnjevati pogoje glede upravičenosti do podpore najprej s 1. januarjem 2014. |
3. Da bi bili skupni operativni programi ustrezno pripravljeni na izvajanje, so odhodki, ki nastanejo, sprejemljivi od datuma, ko je bil operativni program predložen Komisiji, oziroma od 1. januarja 2014, pri čemer se upošteva zgodnejši rok. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Izvedbena pravila med drugim vključujejo določbe o: |
2. (ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) pripravi, spremembah in zaključku skupnih operativnih programov; |
(b) vsebini, pripravi, spremembah in zaključku skupnih operativnih programov; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) vlogi in funkciji struktur programa: skupnem nadzornem odboru, organu upravljanja in njegovem skupnem tehničnem sekretariatu, skupnem odboru za izbor, vključno z njihovim položajem, učinkovito identifikacijo, obveznostmi in odgovornostmi, opisom sistemov upravljanja in nadzora, pogoji o tehničnem upravljanju in finančnem poslovodenju podpore Unije, vključno z upravičenostjo odhodkov; |
(c) vlogi in funkciji struktur programa: skupnem nadzornem odboru, organu upravljanja in njegovem skupnem tehničnem sekretariatu, odboru za izbor projektov, vključno z njihovim položajem, učinkovito identifikacijo, obveznostmi in odgovornostmi, opisom sistemov upravljanja in nadzora, pogoji o tehničnem upravljanju in finančnem poslovodenju podpore Unije, vključno z upravičenostjo odhodkov; |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Čezmejno sodelovanje poteka v skladu z odstavkoma 1 in 2 ob pomoči ustreznih instrumentov. Ti instrumenti izrecno vključujejo evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 20061. |
|
_________________ |
|
1 UL L 210, 31.7.2006, str. 19. |
Obrazložitev | |
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje se je že pokazalo kot nepogrešljivo za teritorialno sodelovanje v Evropski uniji (čezmejno, medregijsko in mednarodno.) Zato je samo koristno, da se to združenje z razširitvijo obsega delovanja na akterje, ki ne delujejo v državah članicah, in o kateri se zdaj razmišlja v okviru predlogov sprememb Uredbe št. 1082/2006, uporablja v vidikih zunanje kohezije evropske sosedske politike. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pooblastilo iz členov 12 in 13 se podeli za obdobje veljavnosti te uredbe. |
1. Pooblastilo iz členov 12, 13 in 16 se podeli za obdobje veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe upošteva nove sklice, predlagane za delegirani akt. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah in za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči za razširitev upravičenosti do ukrepov na države, ozemlja in regije, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja. Ne glede na določbe člena 8(1) skupne izvedbene uredbe fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in regij lahko sodelujejo v postopkih, s katerimi se ti ukrepi izvajajo. |
1. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kot določa delegirani akt, sprejet v skladu s členom 14, in za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči za razširitev upravičenosti do ukrepov na države, ozemlja in regije, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja. Ne glede na določbe člena 8(1) skupne izvedbene uredbe fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in regij lahko sodelujejo v postopkih, s katerimi se ti ukrepi izvajajo. |
Obrazložitev | |
Pripravljavec mnenja ocenjuje, da je bilo treba popraviti in natančneje opredeliti besedilo, ki se nanaša na definicijo „ustrezno utemeljenih okoliščin“, ki v okviru obstoječega besedila omogoča uporabo različnih vrst finančnih sredstev EU za zunanjo uporabo (evropski instrument sosedstva in partnerstva, instrument za predpristopno pomoč, evropski sklad za demokracijo, razvojni skladi za tretji svet) skoraj izključno po presoji izvedbenih organov. | |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev. |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 6(1) se dodeli do 7 % finančnih sredstev. |
Obrazložitev | |
Ker je čezmejno sodelovanje ena od ključnih prednosti politike EU, katere namen je spodbujati gospodarski in družbeni razvoj v regijah na obeh straneh skupnih mej, reševati vprašanja, kot so okolje, javno zdravje ter preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu, zagotoviti učinkovite in varne meje ter podpirati lokalne čezmejne medčloveške odnose, je treba temu instrumentu nujno dodeliti več sredstev. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
REGI 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Joachim Zeller 26.1.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
26.4.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
29.5.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Alain Cadec, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Monika Smolková, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ivars Godmanis, Lena Kolarska-Bobińska, Ivari Padar, László Surján, Giommaria Uggias |
||||
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (20.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavec mnenja: Iosif Matula
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropski instrument sosedstva in partnerstva je finančni instrument evropske sosedske politike, katerega cilj je vzpostaviti območje blaginje in dobrih sosedskih odnosov med EU in njenimi partnericami.
Finančna podpora EU na osrednjih političnih področjih, ki se financirajo s pomočjo instrumentov za zunanje delovanje, prinaša precejšnjo dodano vrednost.
Na področjih, kot so visoko izobraževanje, kultura, raziskave in inovacije, je še dovolj prostora za okrepitev povezav med notranjimi politikami in evropskim sosedskim instrumentom.
Upoštevajoč dejstvo, da so izmenjave na področju kulture in izobraževanja pomembne in posebne, saj opravljajo vlogo diplomatskih instrumentov, bi moral evropski instrument sosedstva in partnerstva spodbujati mobilnost in medosebne stike, predvsem na omenjenih področjih. Prav tako bi moral podpirati obsežni razvoj na vseh področjih, tudi s kakovostnimi programi izobraževanja in usposabljanja v državah partnericah.
Da bi v državah evropske sosedske politike obdržali povezavo s civilno družbo, je treba ohraniti sredstva programa "Erasmus za vse", tudi kadar se prednostne naloge na področju zunanjega delovanja EU spremenijo zaradi nepredvidenih dogodkov ali političnih sprememb v državah partnericah.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Unija in njene države članice se v skladu s konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja z dne 20. oktobra 2005 in zlasti njenega člena 12 zavezujejo h krepitvi sodelovanja in solidarnosti na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da se zaščiti in spoštuje raznolikost kulturnega izražanja in se tako spodbuja dialog ter vzajemno razumevanje med kulturami. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3b) Države članice in Komisijo poziva, naj v skladu s sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 20. novembra 2008 o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic1 okrepijo mesto in vlogo kulture v politikah in programih, ki se izvajajo v okviru zunanjih odnosov, in si prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pristojnimi na področju kulture, zlasti z Unescom in Svetom Evrope. Razvojne agencije in kulturni inštituti držav članic lahko pri tem igrajo pomembno vlogo. |
|
__________________ |
|
1 UL C 320, 16.12.2008, str. 10. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Ker je čezmejno sodelovanje bistvena prednostna naloga politike Unije, ki je namenjena spodbujanju gospodarskega in socialnega razvoja v regijah na obeh straneh skupnih mej, obravnavanju izzivov na področjih, kot so okolje, kultura, javno zdravje ter preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu, zagotovitvi učinkovitih in varnih meja ter spodbujanju lokalnih čezmejnih medčloveških odnosov in medsebojnega razumevanja, je treba instrumentu iz te uredbe dodeliti več sredstev. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument podpira in omogoča sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, in druga področja sodelovanja. |
(9) Poleg tega je pomembno, da instrument podpira in omogoča sodelovanje v skupno korist Unije in njenih partneric, zlasti z združevanjem prispevkov iz notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije, in sicer predvsem za čezmejno sodelovanje, infrastrukturne projekte v interesu Unije, ki bodo potekali prek sosednjih držav, in druga področja sodelovanja, kot so izobraževanje in kulturne izmenjave. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Podpora, namenjena sosednjim državam v razvoju v okviru evropske sosedske politike, bi morala biti skladna s cilji in načeli zunanje politike Unije, še zlasti pa razvojne politike Unije, vključno s „Skupno izjavo o razvojni politiki Evropske unije ,Evropsko soglasje‘“, ki so jo sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije 22. decembra 2005. |
(13) Podpora, namenjena sosednjim državam v razvoju v okviru evropske sosedske politike, bi morala biti skladna s cilji in načeli zunanje politike Unije, še zlasti pa razvojne politike Unije, vključno s „Skupno izjavo o razvojni politiki Evropske unije ,Evropsko soglasje‘“, ki so jo sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije 22. decembra 2005, kot tudi s sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 20. novembra 2008 o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13a) Kot podpisnica Konvencije Unesco o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov bi si morala Unija prizadevati zagotoviti, da se spoštovanje konvencije v partnerskih državah odraža v vseh odločitvah, ki jih Unija sprejme v okviru te uredbe. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Skupna strategija EU in Afrike zadeva odnose s sredozemskimi sosedami iz Severne Afrike. |
(14) Skupna strategija EU in Afrike zadeva odnose s sredozemskimi sosedami iz Severne Afrike, zlasti pri sedanjem stanju razvoja po arabski pomladi. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. Glede tega je treba upoštevati, da ima Unija na voljo omejeno število instrumentov blagega vpliva z učinkom finančnega vzvoda ter da so med njimi tudi finančni instrumenti. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Če pride do pomembnejših nepredvidenih okoliščin ali večjih političnih sprememb v državah partnericah, zaradi česar se spremenijo prednostne naloge na področju zunanjega delovanja Unije, se morajo sredstva, dodeljena v okviru izobraževanja, predvsem programa "Erasmus za vse", ohraniti ali povečati, da se obdrži povezava z zadevnimi državami na ravni izobraževanja. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 20a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) Unija priznava pomen sodelovanja na področju kulture in izobraževanja ter njegovo osrednjo vlogo pri krepitvi civilne družbe, spodbujanju demokratizacije in omogočanju medsebojnega razumevanja med narodi ter socialne kohezije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 21a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Unija v odnosih s tretjimi državami spodbuja vrednote iz Splošne deklaracije Unesca o kulturni raznolikosti z dne 2. novembra 2001, saj je ta raznolikost skupna dediščina ter vir inovacij in ustvarjalnosti kakor tudi gonilna sila gospodarskega, civilnega in moralnega razvoja družbe. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 21b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21b) Izobraževanje, kulturo, spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti je treba v celoti vključiti med cilje te uredbe, saj ima sodelovanje na področju kulture osrednjo vlogo pri prisvajanju demokratičnih procesov v partnerskih državah in spoštovanju njihovih prednostnih nalog. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 21c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21c) Unija si prizadeva, da v svojih odnosih s partnericami podpira zaščito in promocijo kulturne raznolikosti ter spodbuja ratifikacijo konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja z dne 20. oktobra 2005. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 22a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Unija se zaveda, da so izmenjave na področju kulture in izobraževanja pomembne in posebne, saj opravljajo vlogo diplomatskih instrumentov ter so orodje za spodbujanje mobilnosti in medosebnih stikov. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 23a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23a) Ohraniti je treba ravnovesje med južno in vzhodno razsežnostjo evropske sosedske politike. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba) določa skupna pravila in postopke za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, na Komisijo pa bi se moralo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejetje posebnih izvedbenih ukrepov, potrebnih za mehanizme čezmejnega sodelovanja iz Naslova III te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. |
(26) Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba) določa skupna pravila in postopke za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, na Komisijo pa bi se moralo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejetje posebnih izvedbenih ukrepov, potrebnih za mehanizme čezmejnega sodelovanja iz Naslova III te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na ravni strokovnjakov in civilne družbe. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 26a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26a) Finančni instrumenti Unije za zunanje delovanje morajo podpirati pogojevanje s spoštovanjem človekovih pravic in pravic manjšin, z dobrim upravljanjem in raznolikostjo kulturnih izrazov ali pa s kakovostjo politik upravičencev ter njihovo sposobnostjo in pripravljenostjo, da jih izvajajo. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kulturne raznolikosti, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ustvarjanje pogojev za dobro upravljano mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov; |
(c) ustvarjanje pogojev za vključujočo mobilnost ljudi in spodbujanje medosebnih stikov s pospeševanjem vzajemnega razumevanja, predvsem na področju kulture, izobraževanja, športa in mladih, poleg izmenjave kulturnih vrednot, da bi zagotovili kulturno raznolikost; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka ca (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) spodbujanje varovanja skupne materialne in nematerialne kulturne dediščine tudi z zagotavljanjem primernega financiranja in virov za projekte kot je Euromed Heritage; spodbujanje razvoja skupnih programov za izobraževanje in usposabljanje s partnerskimi državami, ki bi v večji meri upoštevali pravico do pravičnega dostopa do izobrazbe za vse, ter bi si za cilj zastavili spopadanje s perečim vprašanjem velike stopnje predčasne opustitve šolanja med mladimi; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja ter s kakovostnimi programi izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov, uveljavljanja kulturne dediščine in pripravljenosti na nesreče ter številnih vidikov civilne varnosti, kakor tudi varovanje zgodovinske, umetnostne, arheološke, kulturne in okoljske dediščine; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov; |
(e) spodbujanje krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju sporov, zlasti s prispevanjem k spoštovanju svobode združevanja; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Podpora Unije se lahko uporabi tudi na drugih področjih, kadar je to v skladu s splošnimi cilji evropske sosedske politike. |
4. Podpora Unije se lahko uporabi tudi na drugih področjih, kadar je to v skladu s splošnimi cilji evropske sosedske politike, zlasti na področjih kulture, kulturne in ustvarjalne industrije, turizma, izobraževanja in usposabljanja. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe in nedržavnih akterjev, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe. |
3. Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov na pregleden način in v skladu s pravili dobrega upravljanja. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe in nedržavnih akterjev, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) prispevki za mednarodne programe, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri katerih sodelujejo partnerske države in/ali Ruska federacija. |
(g) prispevki za sedanje in prihodnje makroregionalne strategije ter za mednarodne programe, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri katerih sodelujejo partnerske države in/ali Ruska federacija. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. V vseh takih primerih je treba zagotoviti, da prekinitev pomoči ne vpliva na organizacije civilne družbe, ki delujejo v skladu z demokratičnimi načeli in standardi človekovih pravic. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18.182.300.000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev. |
1. Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18.182.300.000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 7 % finančnih sredstev. |
Obrazložitev | |
Ker je čezmejno sodelovanje bistvena prednostna naloga politike Unije, ki je namenjena spodbujanju gospodarskega in socialnega razvoja v regijah na obeh straneh skupnih mej, obravnavanju izzivov na področjih, kot so okolje, kultura, javno zdravje ter preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu, zagotavljanju učinkovitih in varnih meja ter spodbujanju lokalnih čezmejnih medčloveških odnosov in medsebojnega razumevanja, je treba instrumentu iz te uredbe dodeliti več sredstev. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih tudi približno 1.812.100.000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“. |
3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih tudi približno 1.812.100.000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“, zlasti če izobrazba kot taka lahko deluje kot eden izmed najpomembnejših katalizatorjev v demokratičnem procesu. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU. |
Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Iosif Matula 2.2.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
27.3.2012 |
25.4.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
19.6.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen, Milan Zver |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Ivo Belet, Seán Kelly, Iosif Matula, Rui Tavares |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Luigi Berlinguer, Mario Pirillo |
||||
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (5.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(COM(2011)0839 – C7‑0492/2011 – 2011/0405(COD))
Pripravljavka mnenja: Emine Bozkurt
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih temelji. |
(3) Unija si z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami prizadeva spodbujati, razvijati in krepiti vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja pravic žensk ter načela enakosti in raznolikosti, zlasti enakosti med moškimi in ženskami, nediskriminacije in pravne države, na katerih temelji. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Ženske v partnerskih državah se soočajo s posebnimi težavami in diskriminacijo tako na trgu dela kot v zasebnem in javnem življenju. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel. |
(5) Unija z evropsko sosedsko politiko sosedskim državam ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti vrednotam demokracije in človekovih pravic, enakosti med moškimi in ženskami, pravne države, dobrega upravljanja in načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter na spodbujanju teh vrednot in načel. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) V sklopu te uredbe bi bilo treba podpreti posebne programske cilje in ukrepe za enakost spolov in protidiskriminacijo. Poleg tega bi morali enakost spolov in protidiskriminacija postati splošni cilj vseh ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Skupna strategija EU in Afrike zadeva odnose s sredozemskimi sosedami iz Severne Afrike. |
(14) Skupna strategija EU in Afrike ter istanbulski okvir ukrepanja zadevata odnose s sredozemskimi sosedami iz Severne Afrike. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi ekonomskega in proračunskega položaja Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(19) (19) Evropska unija za financiranje zunanje podpore potrebuje vse več sredstev, vendar so sredstva, namenjena tovrstni podpori, zaradi sedanje ekonomske krize in proračunske varčnosti Unije omejena. Zato mora Komisija z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo in najbolj praktično porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek bi lahko še povečali z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Enakost spolov in protidiskriminacija bi morala biti splošna cilja, ki sta vključena v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo. |
(21) Enakost spolov in protidiskriminacija bi morala biti splošna cilja, ki sta vključena v vse ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo, pri čemer je treba upoštevati vlogo žensk v demokratičnem prehodu v partnerskih državah in spodbujati njihove pravice in ukrepe za preprečevanje nasilja nad njimi in diskriminacije na podlagi spola. S posebnimi ukrepi in programi bi bilo treba spodbujati tudi mesto in vlogo žensk pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev, pa tudi v civilni družbi. Za okrepitev položaja žensk v partnerskih državah je treba posebno pozornost posvetiti podpiranju ženskih organizacij in civilne družbe, gradnji zmogljivosti, vzpostavljanju sodelovanja med ženskimi organizacijami v Uniji in njim enakovrednimi organizacijami v partnerskih državah ter izmenjavi najboljših praks in usposabljanja. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Spremembe v evropski soseščini v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu morajo prispevati k odpravi diskriminacije žensk in k njihovi polni udeležbi v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Unija je zavezana odločnemu nasprotovanju uporabe spolnega nasilja in ustrahovanja ter napadanja žensk, zlasti glede posebno težavne trgovine z ljudmi in pohabljanja ženskih spolnih organov. |
|
Za Unijo je najbolj pomembno to, da se v evropski soseščini odpravi diskriminacija in pregon lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, ter da se državam, ki prejemajo finančno pomoč Unije in te ljudi diskriminirajo, zlasti državam, ki še vedno inkriminirajo homoseksualnost, ta sredstva zamrznejo ali odvzamejo. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Spodbujanje izobraževalnih tečajev v partnerskih državah v okviru evropske sosedske politike, ki se nanašajo zlasti na skupine najbolj občutljivih in oseb, ki jim najbolj grozi revščina, kot so starejše ženske in samske matere, da bi se povečala njihova vključenost v vse dejavnosti v družbi in tako okrepila vloga žensk pri političnih in gospodarskih postopkih odločanja; v izobraževalnem sektorju in na trgu dela pa bi bilo treba prispevati k njihovi dejanski emancipaciji v prid celotne družbe in pri odnosih z najpomembnejšimi partnericami. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov. |
(22) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov. Posebno pozornost je treba nameniti sektorju storitev in neformalnemu sektorju, kjer so ženske najpogosteje zaposlene, da bi zagotovili spoštovanje njihovih pravic in spodbudili njihovo sodelovanje na trgu dela in v nacionalnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Glavno vlogo pri izboljšanju upravljanja in oblikovanju prihodnosti dobrega sosedstva imajo organizacije civilne družbe v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti. V to morajo biti učinkovito vključeni ženske in mladi in k temu prispevati. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (a) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj uspešne civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji; |
(a) spodbujanje človekovih pravic in zlasti pravic žensk ter temeljnih svoboščin, pravne države, načel enakosti in nediskriminacije, enakosti med moškimi in ženskami, utrjevanje dobrega upravljanja, vzpostavitev globoke in trajnostne demokracije, spodbujanje dobrega upravljanja in razvoj svobodne, neodvisne, uspešne in proaktivne civilne družbe, vključno s tesnejšim sodelovanjem s socialnimi partnerji in ženskimi organizacijami, da se določijo področja pomoči in sodelovanja za izvajanje politik za enakost med spoloma v partnerskih državah; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (a a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) spodbujanje pravic žensk in enakosti med moškimi in ženskami, večja udeležba žensk pri odločanju v politiki in gospodarstvu, v izobrazbi in na trgu dela, da se prispeva k vidnejši vlogi žensk, zagotovi ničelna strpnost do nasilja nad ženskami in zaščita žensk, ki so žrtve nasilja, da se prepreči nekaznovanje, preprečuje trgovina z ljudmi in prisilne poroke, spoštuje spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, spodbuja sodelovanje civilne družbe pri doseganju teh ciljev kot tudi v procesu upoštevanja vidika enakosti med spoloma, da se doseže resnična demokracija; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka (d) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov in pripravljenosti na nesreče; |
(d) vse vidike trajnostnega in vključujočega razvoja, zmanjšanje revščine, vključno z razvojem zasebnega sektorja; spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, razvoja podeželja, podnebnih ukrepov, enakosti med moškimi in ženskami in pripravljenosti na nesreče, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti spodbujanju vloge žensk na teh področjih, saj so ženske učinkoviti akterji pri spremembah in napredku, tudi z uporabo kazalnikov razvojnih ciljev tisočletja in opolnomočenja; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
3. Doseganje teh ciljev se bo ocenjevalo zlasti z ustreznimi rednimi poročili EU o izvajanju politike, pri področjih iz odstavkov 2(a), (aa), (d) in (e) pa z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; pri področjih iz odstavkov 2(b), (c) in (d) bo pomembno sprejemanje regulativnega okvira EU s strani partnerskih držav, kakor je ustrezno; področja iz odstavkov 2(c) in (f) pa se bodo ocenjevala na podlagi ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja. Kazalniki bodo med drugim ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, obseg korupcije, trgovinski tokovi, kazalniki, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Enakost spolov in protidiskriminacija sta splošna cilja podpore Unije. Pri fazah načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva se dosledno in sistematično obravnavajo razlike med spoloma, predvsem s posebnimi ukrepi in programi in z vključevanjem tega načela v vse druge dejavnosti. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
1. Oblika in višina podpore Unije, ki se zagotovi posamezni partnerski državi v okviru te uredbe, se razlikuje glede na zavezanost partnerske države sprejemanju reform in njen napredek pri izvajanju teh reform. Tako razlikovanje odraža ambicioznost partnerstva države z Unijo, napredek pri vzpostavljanju globlje in trajnostne demokracije, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pravic žensk, načel enakosti med moškimi in ženskami, nediskriminacije in pravne države, napredek pri vzpostavljanju dobrega upravljanja ter napredek pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, potrebe in zmogljivosti države ter morebitni učinek podpore Unije. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Glede na velike spremembe v partnerskih državah južnega Sredozemlja zaradi arabske pomladi in na vlogo, ki bi jo lahko imele ženske pri demokratičnih prizadevanjih, so potrebni posebni programi in financiranje za spodbujanje udeležbe žensk. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje. |
2. Podpora Unije v okviru te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Partnerstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije po potrebi vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, druge zainteresirane strani, civilno družbo, socialne partnerje in druge nedržavne akterje, vključno s predstavniki iz ženskih in mladinskih organizacij. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Finančne dodelitve za državne in večdržavne programe se določijo na podlagi preglednih in objektivnih meril, ki odražajo načelo razlikovanja iz člena 4(1). |
5. Finančne dodelitve za državne in večdržavne programe se določijo na podlagi preglednih in objektivnih meril, ki odražajo načelo razlikovanja iz člena 4(1), ob ustreznem upoštevanju napredka, doseženega na področju enakosti med moškimi in ženskami. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Za države, ki so upravičene do finančne podpore v skladu s to uredbo, bo Komisija pripravila „infrastrukturo“ za integracijo načela enakosti spolov; predvsem se bodo razvile stalne podporne strukture na nacionalni ravni in ravni Unije, da bi podprli izvajanje integracije načela enakosti spolov. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8a. Pri načrtovanju je treba posebno pozornost nameniti izgradnji zmogljivosti v civilni družbi, zlasti za ženske in mladinske organizacije v partnerskih državah, vključno z omogočanjem stika in sodelovanja z enakovrednimi organizacijami v Uniji, pozornost pa je treba namenjati tudi izmenjavi primerov najboljše prakse. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
9. V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, vključno s pravicami žensk, ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi ad hoc pregled programskih dokumentov. S tem izrednim pregledom se zagotovi skladnost med podporo Unije, dodeljeno v okviru te uredbe, in podporo, dodeljeno v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu od njihovega sprejetja pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9a. V primeru sprememb na političnem, pravnem, gospodarskem ali socialnem področju bo Komisija ocenila projekt, da preveri, ali te spremembe vplivajo na predpostavke o vlogah spolov in odnosov, ki so bile vzpostavljene na začetku projekta, in ali bi bilo treba projekt prilagoditi. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, vključno s pravicami žensk in enakosti med moškimi in ženskami, Unija brez poseganja v določbe o prekinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter pridružitvenih sporazumov s partnerskimi državami in regijami zadevno državo povabi, naj opravi posvetovanja, da bi se poiskala rešitev, sprejemljivo za obe strani, razen v izjemno nujnih primerih. Če posvetovanja z zadevno državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izjemno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno prekinitev pomoči Unije. |
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
FEMM 16.2.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Emine Bozkurt 25.1.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
23.4.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
30.5.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Andrea Češková, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Angelika Werthmann, Inês Cristina Zuber |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Izaskun Bilbao Barandica, Vilija Blinkevičiūtė, Franziska Katharina Brantner, Minodora Cliveti, Mojca Kleva, Ana Miranda, Norica Nicolai, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou) |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Vzpostavitev evropskega sosedskega instrumenta |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
7.12.2011 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 17.1.2012 |
INTA 17.1.2012 |
BUDG 17.1.2012 |
EMPL 17.1.2012 |
|
|
ENVI 17.1.2012 |
ITRE 17.1.2012 |
TRAN 17.1.2012 |
REGI 17.1.2012 |
|
|
CULT 17.1.2012 |
LIBE 17.1.2012 |
FEMM 16.2.2012 |
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ENVI 24.1.2012 |
TRAN 23.1.2012 |
LIBE 26.1.2012 |
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Eduard Kukan 5.10.2011 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
9.7.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
5.12.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
46 1 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, Jerzy Buzek, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Alexander grof Lambsdorfski, Vytautas Landsbergis, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Werner Schulz, Marek Siwiec, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Nikola Vuljanić, Sir Graham Watson, Boris Zala |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marije Cornelissen, Kinga Gál, Barbara Lochbihler, Antonio López-Istúriz White, Doris Pack, Ivo Vajgl |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Hiltrud Breyer |
||||
Datum predložitve |
6.12.2013 |
||||