POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
6.12.2013 - (COM(2011)0845 – C7‑0497/2011 – 2011/0413(COD)) - ***I
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Reinhard Bütikofer
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
- STATEMENT BY THE COMISSION ON THE STRATEGIC DIALOGUE WITH THE EUROPEAN PARLIAMENT The Commission will be represented at the responsible Commissioner level* Where applicable
- MNENJE Odbora za razvoj
- MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
- MNENJE Odbora za proračun
- POSTOPEK
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
(COM(2011)0845 – C7‑0497/2011 – 2011/0413(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0845),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0497/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A7-0451/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
|
Predlog spremembe 1 |
|
|
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[1]* k predlogu Komisije za |
|
|
--------------------------------------------------------- |
|
UREDBE (EU) št. .../2013
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne ...
o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
[2]po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
[3]ob upoštevanju naslednjega:
(1) Ta uredba je eden od instrumentov, ki zagotavljajo neposredno podporo zunanjim politikam Evropske unije. Nadomestila bo Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost[4], ki preneha veljati 31. decembra 2013.
(2) Ohranjanje miru, preprečevanje sporov, krepitev mednarodne varnosti ter pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, so med glavnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot so med drugim določeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Krize in konflikti, ki prizadenejo države in regije, pa tudi drugi dejavniki, kot so terorizem, organizirani kriminal, nasilje na podlagi spola, podnebne spremembe, izzivi na področju kibernetske varnosti in varnostne grožnje zaradi naravnih nesreč, ogrožajo stabilnost in varnost. Za učinkovito in pravočasno obravnavanje teh vprašanj so potrebni posebna finančna sredstva in instrumenti financiranja, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje.
(3) Evropski svet je v sklepih z dne 15. in 16. junija 2001 potrdil Program Unije za preprečevanje nasilnih konfliktov, v katerem je poudarjeno, da je politična zavezanost prizadevanjem za preprečevanje konfliktov med glavnimi cilji zunanjih odnosov Unije, ter da lahko instrumenti za razvojno sodelovanje prispevajo k uresničevanju tega cilja. Svet je v sklepih z dne 20. junija 2011 znova poudaril tehtnost navedenega programa kot ustrezne politične podlage za nadaljnje ukrepanje Unije na področju preprečevanja konfliktov. Prav tako je v sklepih z dne 17. novembra 2009 potrdil koncept krepitve zmogljivosti EU za mediacijo in dialog.
(4) Svet je v sklepih z dne 19. novembra 2007 o odzivu EU na nestabilne razmere ter sklepih o varnosti in razvoju, ki jih je istega dne sprejel skupaj s predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, poudaril, da bi bilo treba povezavo med razvojem in varnostjo upoštevati v strategijah in politikah Unije, da bi prispevali k usklajenosti politik za razvoj v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in k splošni usklajenosti zunanjega delovanja Unije. Natančneje je Svet sklenil, da bi delo na področju varnosti in razvoja v prihodnje moralo zajemati varnostne in razvojne posledice podnebnih sprememb, okoljska vprašanja, vprašanja upravljanja naravnih virov ter migracije.
(5) Evropski svet je 12. decembra 2003 odobril evropsko varnostno strategijo, 11. decembra 2008 pa skupno analizo poročila o njenem izvajanju. Komisija je v sporočilu „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ izpostavila tudi pomen sodelovanja s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami, zlasti za boj proti različnim grožnjam, kot so trgovina z ljudmi, promet s prepovedanimi drogami in terorizem.
(6) Komisija v sporočilu „Korak k odzivu EU na nestabilne razmere – zavzemanje za trajnostni razvoj, stabilnost in mir v težkih razmerah“ priznava bistven prispevek sodelovanja Unije k spodbujanju miru in stabilnosti, saj se spopada z izrazi nasilja ter osnovnimi vzroki negotovosti in nasilnih spopadov, ta uredba pa naj bi prispevala k tem ciljem.
(7) Svet je 8. decembra 2008 odobril celovit pristop Unije k izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti, pri čemer je priznal tesno povezanost med vprašanji miru, varnosti, razvoja in enakosti spolov. Unija vztrajno poziva k celovitemu izvajanju agende glede žensk, miru in varnosti, kot jo določajo zadevne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti pa je poudarila potrebo po boju proti nasilju nad ženskami v konfliktnih razmerah in spodbujanju udeležbe žensk pri vzpostavljanju miru.
(8) Strateški okvir in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012, pozivata k pripravi operativnih smernic, da se pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za pomoč pri boju proti terorizmu zagotovi spoštovanje človekovih pravic, ter poudarjata, da sta odprava mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanje ustreznega postopka (vključno z domnevo o nedolžnosti, poštenim sojenjem in pravico do obrambe) prednostni nalogi Unije pri uveljavljanju človekovih pravic.
(9) Demokracija in človekove pravice so v ospredju odnosov Unije s tretjimi državami, zato bi jih bilo treba v okviru te uredbe obravnavati kot načela.
(10) Evropski svet je v Deklaraciji o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004 pozval, naj se protiteroristični cilji vključijo v programe zunanje pomoči. Svet je v strategiji Evropske unije za boj proti terorizmu, ki jo je sprejel 30. novembra 2005, pozval k okrepljenemu sodelovanju s tretjimi državami in Združenimi narodi na področju boja proti terorizmu. V sklepih z dne 23. maja 2011 o krepitvi vezi med notranjimi in zunanjimi vidiki boja proti terorizmu pa je pozval, da se zmogljivosti pristojnih organov, vključenih v boj proti terorizmu v tretjih državah, okrepijo v okviru strateškega načrtovanja programov instrumenta za stabilnost, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.
[5](11) Uredba (ES) št. 1717/2006 je bila sprejeta, da bi Uniji omogočili zagotavljanje skladnega in celostnega odziva na razmere med krizo in ob njenem nastanku, odzivanje na specifične svetovne in nadregionalne varnostne grožnje ter krepitev pripravljenosti na krize. Namen te uredbe je uvedba revidiranega instrumenta, pri čemer bi se oprli na izkušnje, pridobljene z Uredbo (ES) št. 1717/2006, da bi povečali učinkovitost in skladnost ukrepanja Unije na področjih preprečevanja konfliktov in odzivanja na krize, pripravljenosti na krize in vzpostavljanja miru ter odzivanja na varnostne grožnje in izzive.
(12) Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali težiti k uresničevanju ciljev iz člena 21 PEU ter členov 208 in 212 PDEU. Dopolnjujejo lahko ukrepe, ki jih Unija sprejme za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru naslova V PEU, in ukrepe, ki jih sprejme v okviru petega dela PDEU, hkrati pa bi morali biti z njimi skladni. Svet in Komisija bi morala sodelovati v skladu s svojimi pristojnostmi, da se zagotovi takšna skladnost.
(13) Ta uredba bi morala biti skladna z določbami o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) iz Sklepa Sveta 2010/427/EU. Izjava visoke predstavnice o politični odgovornosti, ki je priložena navedenemu sklepu, potrjuje načela posredovanja informacij in poročanja Evropskemu parlamentu ter dialoga in posvetovanja z njim.
[6](14) Komisija oziroma ESZD bi morala redno in pogosto izmenjevati mnenja in informacije z Evropskim parlamentom. Poleg tega se slednjemu v skladu z ustreznimi tozadevnimi medinstitucionalnimi dogovori zagotovi dostop do dokumentov, da bi lahko ob poznavanju informacij uresničeval pravico do nadzora v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
[7](15) Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje se določijo v Uredbi (EU, Euratom) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta[8] [9] (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba).
(16) Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z načrtovanjem programov in izvedbenimi ukrepi iz te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
(17) Zaradi narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih proračunskih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za ukrepe majhnega finančnega obsega.
(18) Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo, kadar mora Unija v ustrezno utemeljenih primerih hitro ukrepati zaradi izredno nujnih razlogov.
(19) Unija bi si morala prizadevati za čim učinkovitejšo rabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalni učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje instrumentov za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med tem instrumentom, drugimi instrumenti za zunanje delovanje in drugimi politikami Unije. Prav tako bi bilo treba vzajemno krepiti tudi programe, zasnovane na podlagi teh instrumentov.
(20) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in se ti zaradi obsega ali učinkov ukrepanja laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.
(21) Uredba (EU) št. 1717/2006 preneha veljati 31. decembra 2013, zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave.
(22) V tej uredbi so za celotno obdobje njene veljavnosti določena finančna sredstva, ki bodo za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom predstavljala prednostni referenčni okvir v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne ... med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[10]*.
(23) Obdobje veljavnosti te uredbe bi bilo treba uskladiti z Uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[11]. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV ISPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1Vsebina in cilji
1. Ta uredba vzpostavlja instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, ki za obdobje 2014–2020 zagotavlja neposredno podporo zunanjim politikam Unije, pri čemer povečuje učinkovitost in usklajenost ukrepov Unije na področjih preprečevanja konfliktov, pripravljenosti na krize in odzivanja nanje ter vzpostavljanja miru, pa tudi pri obravnavi svetovnih in nadregionalnih groženj.
2. Unija izvaja ukrepe razvojnega sodelovanja ter ukrepe finančnega, gospodarskega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter drugimi državnimi akterji in akterji civilne družbe pod pogoji iz te uredbe.
3. Za namene te uredbe akterji civilne družbe vključujejo nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo avtohtona ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikate, organizacije, ki zastopajo gospodarske in socialne interese, lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve ter verska združenja in skupnosti, medije in kakršna koli nevladna združenja ter zasebne in javne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanji razsežnosti notranjih politik. Drugi organi ali akterji, ki niso našteti v tem odstavku, se lahko financirajo, če je to potrebno za uresničitev ciljev te uredbe.
4. Specifični cilji te uredbe so:
(a) v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku hitro prispevati k stabilnosti z zagotavljanjem učinkovitega odziva, katerega namen je ohraniti, vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti bistvene pogoje za ustrezno izvajanje zunanjih politik in ukrepov Unije v skladu s členom 21 PEU;
(b) prispevati k preprečevanju konfliktov, zagotavljanju zmogljivosti in pripravljenosti za obvladovanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljanju miru;
(c) odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje miru, mednarodni varnosti in stabilnosti.
Člen 2Skladnost in komplementarnost pomoči Unije
1. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim strateškim okvirom politike Unije za partnerske države, zlasti s cilji ukrepov iz odstavka 2, pa tudi z drugimi zadevnimi ukrepi Unije.
2. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, lahko dopolnjujejo ukrepe, sprejete v okviru naslova V PEU in petega dela PDEU, ter so z njimi skladni. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ustrezno upoštevajo stališča Evropskega parlamenta.
3. Pomoč Unije na podlagi te uredbe dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo instrumenti zunanje pomoči Unije; zagotovi se le v obsegu, v katerem ni mogoče zagotoviti ustreznega in učinkovitega odziva na podlagi navedenih instrumentov, načrtuje in izvaja pa se tako, da se doseže nepretrgano izvajanje ukrepov navedenih instrumentov, kjer je to ustrezno.
4. Po možnosti se – tudi pri načrtovanju – zajamejo naslednja medsektorska vprašanja:
(a) spodbujanje demokracije in dobrega upravljanja,
(b) človekove pravice in humanitarno pravo, vključno s pravicami otrok in avtohtonega prebivalstva,
(c) nediskriminacija,
(d) enakost spolov ter krepitev vloge žensk,
(e) preprečevanje konfliktov ter
(f) podnebne spremembe.
5. Dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96[12] in Sklepa (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta[13] ter so upravičene do financiranja v okviru navedenih zakonodajnih aktov, se ne financirajo v okviru te uredbe.
6. Za povečanje učinkovitosti in komplementarnosti ukrepov pomoči Unije in nacionalnih ukrepov pomoči ter za preprečevanje dvojnega financiranja Komisija spodbuja tesno usklajevanje med dejavnostmi Unije in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij. Komisija lahko sprejme pobude za pospeševanje takšnega usklajevanja. Prav tako zagotovi usklajenost in sodelovanje z večstranskimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter drugimi donatorji.
NASLOV Ia
VRSTE POMOČI UNIJE
Člen 3Pomoč v odziv na razmere med krizo ali ob njenem nastanku za preprečevanje konfliktov
1. Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (a) člena 1(4) v odziv na naslednje izredne in nepredvidene razmere:
(a) nujne primere in razmere med krizo ali ob njenem nastanku,
(b) razmere, ki ogrožajo demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju na podlagi spola v nestabilnih razmerah, ali
(c) razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali resno destabilizirale zadevno tretjo državo oziroma države.
Takšni ukrepi se lahko izvajajo tudi v primerih, ko je Unija uveljavila določbe v zvezi z bistvenimi elementi mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami.
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednja področja:
(a) podporo prizadevanjem mednarodnih in regionalnih organizacij ter državnih akterjev in akterjev civilne družbe za spodbujanje krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave z zagotavljanjem tehnične in logistične pomoči;
(b) podporo izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnosti, zlasti v nestabilnih državah ter državah, kjer potekajo oziroma so nedavno potekali spopadi;
(c) podporo vzpostavitvi in delovanju začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom;
(d) podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih institucij, vključno z ukrepi za izboljšanje vloge žensk v takšnih institucijah, učinkovite civilne uprave in civilnega nadzora nad varnostnim sistemom ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem oblikam nedovoljenega prometa;
(e) podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in ad hoc nacionalnim sodiščem, komisijam za resnico in spravo ter mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države;
(f) podporo ukrepom, potrebnim za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje delovnih mest in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj;
(g) podporo civilnim ukrepom glede demobilizacije in ponovne vključitve nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo ter po potrebi njihovega vračanja, pa tudi ukrepom za reševanje problema otrok in žensk, ki so vojaki;
(h) podporo ukrepom za blaženje socialnih učinkov prestrukturiranja oboroženih sil;
(i) podporo ukrepom, ki se v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev nanašajo na družbeno-ekonomski vpliv protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo. Dejavnosti, financirane na podlagi te uredbe, lahko med drugim zajemajo izobraževanje o tveganju, odkrivanje in odstranjevanje min ter s tem povezano uničenje zalog;
(j) podporo ukrepom v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev za boj proti nezakoniti uporabi in dostopu do strelnega orožja, orožja malega kalibra in lahkega orožja;
(k) podporo ukrepom za zagotavljanje, da so ustrezno izpolnjene specifične potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, tudi glede njihove izpostavljenosti nasilju na podlagi spola;
(l) podporo pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju žrtev oboroženih spopadov, vključno z ukrepi v zvezi s specifičnimi potrebami žensk in otrok;
(m) podporo ukrepom za spodbujanje in ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in pravne države ter z njimi povezanih mednarodnih instrumentov;
(n) podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovega preglednega upravljanja v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku, vključno z vzpostavljanjem miru;
(o) podporo ukrepom za obravnavo morebitnega učinka nenadnih migracij, ki vplivajo na politične in varnostne razmere, vključno z ukrepi v zvezi s potrebami gostiteljskih skupnosti v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku, tudi med vzpostavljanjem miru;
(p) podporo ukrepom, ki pospešujejo razvoj in organizacijo civilne družbe ter njeno udeležbo v političnem procesu, vključno z ukrepi za izboljšanje vloge žensk v takšnih procesih ter ukrepi za spodbujanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;
(q) podporo ukrepom v odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ki ogrožajo stabilnost, in nevarnosti za javno zdravje, povezane s pandemijami, če ni humanitarne pomoči Unije in pomoči Unije na področju civilne zaščite ali za dopolnitev takšne pomoči.
3. V razmerah iz odstavka 1 lahko Unija zagotovi tudi tehnično in finančno pomoč, ki ni izrecno zajeta s specifičnimi področji pomoči iz odstavka 2. Takšna pomoč je omejena na izjemne ukrepe pomoči iz člena 7(2), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
(a) sodijo tako v splošno področje uporabe te uredbe kot med specifične cilje iz točke (a) člena 1(4),
(b) so časovno omejeni na obdobje iz člena 7(2),
(c) bi bili običajno upravičeni v okviru drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč ali na podlagi ostalih določb te uredbe, vendar bi jih bilo treba zaradi potrebe po hitrem odzivu na razmere izvajati kot ukrepe odzivanja na razmere med krizo ali ob njenem nastanku.
Člen 4Pomoč za preprečevanje konfliktov, pripravljenost na krize in vzpostavljanje miru
1. Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (b) člena 1(4). Takšna tehnična in finančna pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene povečanju in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru ter izpolnjevanje potreb pred krizo in po njej ob tesnem usklajevanju z Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter državnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji pri:
(a) spodbujanju zgodnjega opozarjanja in analiz tveganj, ki upoštevajo konflikte, pri oblikovanju in izvajanju politik;
(b) omogočanju in izboljšanju zmogljivosti za krepitev zaupanja, mediacijo, dialog in spravo, še zlasti ob pojavu napetosti med skupnostmi;
(c) krepitvi zmogljivosti za sodelovanje in napotitev v okviru civilnih stabilizacijskih misij;
(d) izboljšanju obnove po konfliktih in nesrečah, ki vplivajo na politične in varnostne razmere;
(e) omejevanju rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in spodbujanju deležnikov k upoštevanju pobud, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley, zlasti v zvezi z izvajanjem učinkovitega domačega nadzora nad pridobivanjem naravnih virov in trgovanjem z njimi.
2. Ukrepi iz tega člena vključujejo prenos znanja, izmenjavo informacij in najboljših praks, oceno tveganj/nevarnosti, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, usposabljanje ter opravljanje storitev. Prispevajo k nadaljnjemu razvoju strukturnega dialoga o vprašanjih v zvezi z vzpostavljanjem miru. Vključujejo lahko tudi finančno in tehnično pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države.
Člen 5Pomoč pri odzivanju na svetovne in nadregionalne ter nove grožnje
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (c) člena 1(4) na naslednjih področjih:
(a) Ogrožanje javnega reda in miru, varnosti in zaščite posameznikov, kritične infrastrukture ter javnega zdravja.
Pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene:
(i) krepitvi zmogljivosti organov pregona ter sodnih in civilnih organov, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in vsem vrstam nedovoljenega prometa ter v učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom.
Prednost ima nadregionalno sodelovanje z dvema ali več tretjimi državami, ki so pokazale jasno politično voljo za reševanje s tem povezanih vprašanj. V boju proti terorizmu se lahko sodeluje tudi s posameznimi državami, regijami ali mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami.
Ukrepi na tem področju namenjajo posebno pozornost dobremu upravljanju in so skladni z mednarodnim pravom.
Kar zadeva pomoč organom, vključenim v boj proti terorizmu, imajo prednost podporni ukrepi v zvezi z razvojem in krepitvijo zakonodaje na področju boja proti terorizmu, izvajanjem in uveljavljanjem finančne in carinske zakonodaje ter zakonodaje o priseljevanju, razvojem postopkov pregona v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi in mednarodnim pravom, krepitvijo mehanizmov demokratičnega nadzora in institucionalnega pregleda ter preprečevanjem nasilnega radikalizma.
Kar zadeva pomoč v zvezi s problemom drog, je pozornost namenjena mednarodnemu sodelovanju, katerega namen je spodbujanje najboljših praks za zmanjšanje povpraševanja, proizvodnje in škode;
(ii) odzivanju na grožnje za kritično infrastrukturo, kar lahko vključuje mednarodni promet, vključno s potniškim in tovornim, upravljanje in distribucijo energije ter elektronska informacijska in komunikacijska omrežja.
Ukrepi na tem področju namenjajo posebno pozornost nadregionalnemu sodelovanju in izvajanju mednarodnih standardov na področjih ozaveščanja glede tveganj, analize ranljivosti, pripravljenosti na izredne razmere, obveščanja in obvladovanja posledic;
(iii) zagotavljanju ustreznega odziva na resne grožnje za javno zdravje, vključno z nenadnimi epidemijami, ki lahko imajo nadnacionalni vpliv;
(iv) odzivanju na svetovne in nadregionalne učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko ogrozili mir in varnost.
(b) Zmanjševanje tveganj in pripravljenost nanje, naj gre za namerno ali nenamerno povzročena ali naravna tveganja, povezana s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki.
Pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene:
(i) spodbujanju civilnih raziskovalnih dejavnosti kot alternative raziskavam na obrambnem področju;
(ii) izboljšanju načinov zagotavljanja varnosti v zvezi s civilnimi objekti, kjer so shranjene občutljive kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi ali dejavniki ali v katerih se te/ti uporabljajo v okviru civilnih raziskovalnih programov;
(iii) podpori vzpostavitve – v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev – civilne infrastrukture in priprave zadevnih civilnih študij, ki so potrebne za razgradnjo, sanacijo ali preureditev objektov in lokacij, povezanih z orožjem, ko niso več del obrambnega programa;
(iv) krepitvi zmogljivosti pristojnih civilnih oblasti, vključenih v razvoj in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad nedovoljenim prometom s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki (vključno z opremo za njihovo proizvodnjo ali dostavo);
(v) razvoju pravnega okvira in institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in uveljavljanje učinkovitega nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, vključno z ukrepi regionalnega sodelovanja;
(vi) razvoju učinkovitih ukrepov za civilno pripravljenost na nesreče, krizno načrtovanje, odziv na krize in čiščenje.
NASLOV II
NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN IZVAJANJE
Člen 6Splošni okvir
Pomoč Unije se izvaja v skladu s skupno izvedbeno uredbo ter na podlagi naslednjih programskih dokumentov in ukrepov za finančno izvedbo:
(a) izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva;
(b) tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov;
(c) letnih akcijskih programov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov;
(d) ukrepov podpore.
Člen 7Izjemni ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva
1. Pomoč Unije na podlagi člena 3 se izvaja z izjemnimi ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva.
2. Komisija lahko sprejme izjemne ukrepe pomoči v razmerah iz člena 3(1) in (3). Takšen ukrep lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljša dvakrat po največ šest mesecev (skupno torej na največ 30 mesecev), če se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemen ukrep pomoči, ki lahko traja največ 18 mesecev.
Skupno trajanje izjemnih ukrepov pomoči iz prvega in drugega pododstavka ne sme biti daljše od 36 mesecev.
3. Če stroški izjemnega ukrepa pomoči presegajo 20 000 000 EUR, se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) skupne izvedbene uredbe.
4. Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) skupne izvedbene uredbe sprejme programe vmesnega odziva, da bi vzpostavila ali ponovno vzpostavila bistvene pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik zunanjega sodelovanja Unije. Programi vmesnega odziva nadgrajujejo izjemne ukrepe pomoči.
5. Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemne ukrepe pomoči, katerih stroški znašajo do 20 000 000 EUR, Svet obvesti o njihovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči. Zaradi doslednosti zunanjega delovanja Unije tako pri načrtovanju kot pri poznejšem izvajanju takšnih ukrepov upošteva ustrezni politični pristop Sveta na zadevnem področju.
6. Komisija čim prej po sprejetju izjemnega ukrepa pomoči, v vsakem primeru pa v treh mesecih po tem, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o naravi in okoliščinah ukrepov ter razlogih za njihovo sprejetje, tudi o njihovem dopolnjevanju obstoječega in načrtovanega odziva Unije.
7. Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča o načrtovanju in izvajanju pomoči Unije v skladu s členom 3, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih.
Člen 8Tematski strateški dokumenti in večletni okvirni programi
1. Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči na podlagi členov 4 in 5. Nudijo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami ter so skladni s splošnim namenom in področjem uporabe ter cilji, načeli in politiko Unije.
2. Pri pripravi in izvajanju tematskih strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči, kot so partnerstvo, usklajevanje in po potrebi harmonizacija. Zato so tematski strateški dokumenti skladni s programskimi dokumenti, odobrenimi ali sprejetimi na podlagi drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč, in ne podvajajo teh dokumentov. Tematski strateški dokumenti načeloma temeljijo na dialogu Unije ali, če je ustrezno, zadevnih držav članic z zadevnimi partnerskimi državami ali regijami, ki vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne organe, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevnih držav ali regij za postopek načrtovanja programov. Unija in njene države članice se že v zgodnji fazi tega postopka posvetujejo med seboj zaradi večje usklajenosti in komplementarnosti svojih dejavnosti sodelovanja.
3. Vsakemu tematskemu strateškemu dokumentu je priložen večletni okvirni program, ki povzema prednostna področja, izbrana za financiranje Unije, specifične cilje, pričakovane rezultate, kazalnike uspešnosti in časovni okvir za podporo Unije. V večletnem okvirnem programu so določene okvirne finančne dodelitve za vsak program, ob upoštevanju potreb in posebnih težav zadevnih partnerskih držav ali regij. Finančne dodelitve se lahko po potrebi navedejo v obliki razpona.
4. Komisija odobri tematske strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek velja tudi za temeljite preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.
5. Postopek pregleda iz odstavka 4 se ne uporablja za nebistvene spremembe ali tehnične prilagoditve tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov, pri katerih se sredstva prerazporedijo znotraj okvirnih dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali se obseg prvotne okvirne dodelitve poveča oziroma zmanjša za do 20 %, vendar ne za več kot 10 milijonov EUR, če takšne spremembe ne vplivajo na prednostna področja in cilje, določene v teh dokumentih. V tem primeru se spremembe nemudoma sporočijo Evropskemu parlamentu in predstavnikom držav članic v odboru iz člena 11.
6. Za spremembe tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov se lahko uporabi nujni postopek iz člena 16(4) skupne izvedbene uredbe, če je v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih potreben hiter odziv Unije.
7. Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi vmesnega poročila iz člena 17 skupne izvedbene uredbe (EU št. .../...), se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz navedenega poročila.
Člen 9
Civilna družba
Če je mogoče in ustrezno, se ukrepi priprave, načrtovanja programov, izvajanja in spremljanja v okviru te uredbe izvajajo ob posvetovanju s civilno družbo.
Člen 10
Človekove pravice
1. Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.
2. V skladu s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo se oblikujejo operativne smernice, da se pri načrtovanju in izvajanju ukrepov pomoči v okviru boja proti terorizmu, sprejetih na podlagi te uredbe, zagotovi spoštovanje človekovih pravic, zlasti glede preprečevanja mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanja ustreznega postopka, vključno z domnevo o nedolžnosti, poštenim sojenjem in pravico do obrambe. Vidik človekovih pravic se jasno upošteva tudi pri ukrepih v zvezi s kibernetsko varnostjo in bojem proti kibernetski kriminaliteti.
3. Komisija pozorno spremlja izvajanje ukrepov iz tega člena, da zagotovi upoštevanje obveznosti s področja človekovih pravic, in tozadevne informacije vključi v svoja redna poročila.
NASLOV IIIKONČNE DOLOČBE
Člen 11Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor („odbor instrumenta za stabilnost in mir“). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 12Evropska služba za zunanje delovanje
Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU, zlasti členom 9 Sklepa.
Člen 13Finančna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 znašajo 2 338 719 000 EUR.
2. Letna proračunska sredstva odobrita Evropski parlament in Svet v mejah večletnega finančnega okvira.
3. V obdobju 2014–2020 se najmanj 70 odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 3, 9 odstotnih točk pa za ukrepe iz člena 4.
Člen 14Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] * Spremembe: krepki in ležeči tisk označuje novo ali nadomeščeno besedilo, črtano besedilo pa je označeno z znakom ▌.
- [2] 1 UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
- [3] 1 Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne ….
▌ - [4] UL L 327, 24.11.2006, str. 1–11.
- [5] 3 Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).
- [6] 4 Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
- [7] 5 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
- [8] Uredba (EU, Euratom) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje.
- [9] UL: prosimo vstavite datum, številko in referenčne podatke za uredbo iz dokumenta PE-CONS …/2013-2011/0412 (COD).
- [10] * UL: prosimo vstavite datum in referenčne podatke za Medinstitucionalni sporazum iz dok. 11838/13.
7 UL … - [11] UL …
- [12] Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).
- [13] Sklep (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L ...).
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
STATEMENT BY THE COMISSION ON THE STRATEGIC DIALOGUE WITH THE EUROPEAN PARLIAMENT The Commission will be represented at the responsible Commissioner level* Where applicable
On the basis of Article 14 TEU, the Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament prior to the programming of [add the name of the corresponding ENI, DCI, IPA II, EIDHR, ISP, PI Regulation] and after initial consultation of its relevant beneficiaries, where appropriate. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with indicative allocations foreseen per country/region, and, within a country/region, priorities, possible results and indicative allocations foreseen per priority for geographic programmes, as well as the choice of assistance modalities*. The Commission will present to the Parliament the relevant available documents on programming with thematic priorities, possible results, choice of assistance modalities*, and financial allocations for such priorities foreseen in thematic programmes. The Commission will take into account the position expressed by the European Parliament on the matter.
The Commission will conduct a strategic dialogue with the European Parliament in preparing the Mid Term Review and before any substantial revision of the programming documents during the period of validity of this Regulation.
The Commission, if invited by the European Parliament, will explain where Parliament's observations have been taken into consideration in the programming documents and any other follow-up given to the strategic dialogue.
- [1] The Commission will be represented at the responsible Commissioner level
* Where applicable
MNENJE Odbora za razvoj (20.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
(COM(2011)0845 – C7‑0497/2011 – 2011/0413(COD))
Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Oblikovanje instrumenta za stabilnost leta 2007 je bila pomembna inovacija pri izboljšanju zmogljivosti EU za odzivanje na krize, od takrat pa je instrument uspešno obravnaval povezavo med varnostjo in razvojem ter se izkazal kot strateško orodje, ki je povečalo zmogljivosti EU za odzivanje v kriznih razmerah.
Odzivni čas EU v kriznih razmerah je zdaj približno osem tednov, financiranje za ukrepe pa je mogoče zagotoviti do 18 mesecev. Dolgoročni element instrumenta za stabilnost EU omogoča odziv na posebne svetovne in nadregionalne grožnje, ki bi lahko imele destabilizacijski učinek, ter prispeva k okrepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in drugih organizacij za odzivanje v razmerah pred krizo in po njej.
Vendar še vedno obstajajo možnosti za izboljšave. Predlog Komisije je treba pozdraviti, če poskuša ohraniti glavne značilnosti instrumenta za stabilnost, istočasno pa racionalizirati določbe za izboljšanje značilne prožnosti tega instrumenta.
Pozdraviti je treba tudi predlagani proračun v višini 2.828.900.000 EUR, dodeljen instrumentu za stabilnost v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar pomeni 42-odstotno povečanje, čeprav še ni jasno, ali je to povečanje zadostno. Nedavni dogodki glede arabske pomladi so pokazali, da EU še vedno nima učinkovitih kratko- in srednjeročnih instrumentov za končanje sporov in zmanjšanje nasilja med fazami takojšnje tranzicije. Če resnično obstaja politična volja za oblikovanje učinkovitega instrumenta za stabilnost, bi bilo treba znatno povečati njegovo prihodnje financiranje.
Predlog Komisije predvideva najmanj 65 % sredstev za pomoč pri odzivu na krizne razmere ali porajajočo se krizo za preprečitev sporov. Ker je trenutna dodelitev v skladu s členom 3 približno 73 %, bi to lahko nakazovalo spremembo pristopa, po kateri bi dolgoročni element postal primerjalno pomembnejši. Vendar bi moralo biti jasno, da bi bilo treba ukrepom v skladu s členom 4 dodeliti vsaj 20 % sredstev, ki so na voljo za instrument za stabilnost.
Pomembno je tudi, da se v nekaterih določbah okrepi vidike glede povezovanja pomoči, obnove in razvoja ter se z vključitvijo posebnih določb o letnih akcijskih programih ter posebnih ukrepih poveča skupno skladnost novega pravnega besedila. Sedanjih sprememb za poenostavitev delovanja instrumenta za stabilnost ne bi smeli opraviti na škodo jasnosti vrst izvedbenih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti. Enako pomembno bi bilo vključiti posebne določbe o ocenjevanju ukrepov, sprejetih v skladu z instrumentom za stabilnost. Pojasniti bi bilo treba tudi kazalnike uspešnosti za različne vrste pomoči. Kljub temu, da je instrument za stabilnost dozorel, pa se vključitev določbe o pregledu zdi upravičena in bi se lahko uporabila za izboljšanje skladnosti med posredovanji držav članic in EU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Ohranjanje miru, preprečevanje sporov, krepitev mednarodne varnosti ter pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, so med glavnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot so opredeljeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji. Krize in spori, ki prizadenejo države po vsem svetu, pa tudi drugi dejavniki, kot so terorizem, organizirani kriminal, podnebne spremembe, izzivi in grožnje za kibernetsko varnost ter naravne nesreče, ogrožajo svetovno stabilnost in varnost. Za učinkovito in pravočasno obravnavanje te problematike so potrebni posebna finančna sredstva in instrumenti financiranja, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje. |
(2) Ohranjanje miru, preprečevanje sporov, krepitev mednarodne varnosti, pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, ter spodbujanje trajnostnega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja držav v razvoju z glavnim ciljem izkoreninjenja revščine so med načeli in glavnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot so opredeljeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji. Krize in spori, ki prizadenejo države po vsem svetu, pa tudi drugi dejavniki, kot so terorizem, organizirani kriminal, podnebne spremembe, izzivi in grožnje za kibernetsko varnost ter naravne nesreče, ogrožajo svetovno stabilnost in varnost. Za učinkovito in pravočasno obravnavanje te problematike so potrebni posebna finančna sredstva in instrumenti financiranja, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Ustni predlog spremembe |
|
(3) Uredba (ES) št. 1717/2006 je bila sprejeta, da bi Uniji omogočili zagotavljanje skladnega in celostnega odziva na krizne razmere in razmere porajajoče se krize, odzivanje na posamezne nadregionalne varnostne grožnje ter krepitev pripravljenosti na krize. Namen te uredbe je uvedba spremenjenega instrumenta, pri čemer bi se oprli na izkušnje, pridobljene s prejšnjim instrumentom, da bi povečali učinkovitost in skladnost ukrepanja Unije na področjih preprečevanja sporov in odzivanja na krize, pripravljenosti na krize in vzpostavljanja miru ter odzivanja na varnostne grožnje, vključno s področjem podnebne varnosti. |
(3) Uredba (ES) št. 1717/2006 je bila sprejeta, da bi Uniji omogočili zagotavljanje skladnega in celostnega odziva na krizne razmere in razmere porajajoče se krize, odzivanje na posamezne nadregionalne varnostne grožnje ter krepitev pripravljenosti na krize. Namen te uredbe je uvedba spremenjenega instrumenta, pri čemer bi se oprli na izkušnje, pridobljene s prejšnjim instrumentom, da bi povečali učinkovitost in skladnost ukrepanja Unije na področjih preprečevanja sporov in odzivanja na krize, pripravljenosti na krize in vzpostavljanja miru ter odzivanja na varnostne grožnje, vključno s področjem podnebne varnosti z ukrepi za krepitev odpornosti prebivalstva na naravne nesreče. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V sklepih Sveta o varnosti in razvoju (pa tudi v sklepih Sveta o odzivu EU na nestabilne razmere) je poudarjeno, da bi bilo treba povezavo med razvojem in varnostjo upoštevati v strategijah in politikah EU, da bi prispevali k skladnosti zunanjih ukrepov EU. Natančneje je Svet sklenil, da bi delo na področju varnosti in razvoja v prihodnje moralo zajemati varnostne in razvojne posledice podnebnih sprememb, okoljska vprašanja in vprašanja upravljanja naravnih virov ter migracije. |
(6) V sklepih Sveta o varnosti in razvoju (pa tudi v sklepih Sveta o odzivu EU na nestabilne razmere) je poudarjeno, da bi bilo treba povezavo med razvojem in varnostjo upoštevati v strategijah in politikah EU, da bi prispevali k usklajenosti politik za razvoj, kot je zapisano v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in skladnosti zunanjih ukrepov EU na splošno. Natančneje je Svet sklenil, da bi delo na področju varnosti in razvoja v prihodnje moralo zajemati varnostne in razvojne posledice podnebnih sprememb, okoljska vprašanja in vprašanja upravljanja naravnih virov ter migracije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Evropsko soglasje o razvoju1, ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 22. novembra 2005 in ga je pozdravil Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005, navaja, da bo Skupnost v skladu s pristojnostmi posameznih institucij razvila celovit pristop za preprečevanje državne nestabilnosti, spopadov, naravnih nesreč in drugih kriznih razmer, kar je cilj, h kateremu naj bi prispevala ta uredba. |
|
|
_____________ |
|
|
1 UL C 46, 24. 2. 2006, str. 1. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) preprečevati spore, zagotavljati pripravljenost za reševanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljati mir; |
(b) preprečevati spore, zagotavljati zmogljivosti in pripravljenost za reševanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljati mir; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje, ki imajo destabilizacijski učinek, vključno s podnebnimi spremembami. |
(c) odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje, ki imajo morebiten destabilizacijski učinek, vključno s podnebnimi spremembami, med drugim z izgradnjo zmogljivosti lokalnih akterjev. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s splošnim strateškim okvirom politike Unije za zadevno partnersko državo ter zlasti s cilji instrumentov iz odstavka 2 in tudi z drugimi relevantnimi ukrepi Unije. |
1. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s splošnim strateškim okvirom politike Unije za zadevno partnersko državo ter zlasti s cilji instrumentov iz odstavka 2 in tudi z drugimi relevantnimi ukrepi in cilji Unije, predvsem usklajenostjo politik za razvoj, kot je zapisano v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema področja, ki so podrobno razdelana v Prilogi I. Kazalnik uspešnosti pomoči je odstotek projektov, sprejetih v treh mesecih od odkritja opisanih razmer. |
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 zajema področja, ki so podrobno razdelana v Prilogi I. Kazalnik uspešnosti pomoči je odstotek projektov, sprejetih v treh mesecih od odkritja opisanih razmer. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema področja, ki so podrobno razdelana v Prilogi II. Kazalnik uspešnosti pomoči je stopnja okrepitve zmogljivosti prejemnikov za preprečevanje sporov, reševanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljanje miru. |
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 zajema področja, ki so podrobno razdelana v Prilogi II. Kazalnik uspešnosti pomoči je stopnja okrepitve zmogljivosti prejemnikov za preprečevanje sporov, reševanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljanje miru. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – uvodni stavek | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Pomoč Unije se izvaja v skladu s skupno izvedbeno uredbo ter na podlagi naslednjih programskih dokumentov in z naslednjimi ukrepi za finančno izvedbo: |
Pomoč Unije se izvaja v skladu s skupno izvedbeno uredbo ter na podlagi naslednjih programskih dokumentov in z naslednjimi ukrepi za finančno izvedbo: |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8. Komisija redno obvešča Evropski parlament o načrtovanju pomoči Unije na podlagi člena 3. |
8. Komisija redno obvešča Evropski parlament o načrtovanju pomoči Unije na podlagi členov 3, 4 in 5. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči na podlagi členov 4 in 5. Zagotavljajo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijami v skladu s splošnim namenom in pristojnostmi, cilji, načeli in politikami Unije. |
1. Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči na podlagi členov 4 in 5. Zagotavljajo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijami v skladu s splošnim namenom in pristojnostmi, cilji, načeli in politikami Unije ter v skladu s potrebami partnerske države ali zadevnih regij. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pri pripravi in izvajanju tematskih strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči: partnerstvo, koordinacija in poenotenje. Zato so tematski strateški dokumenti skladni s programskimi dokumenti, odobrenimi ali sprejetimi v okviru drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč, in se izogibajo podvajanju s temi dokumenti. Tematski strateški dokumenti se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga EU in, kadar je to primerno, zadevnih držav članic z zadevno partnersko državo ali regijami, kar vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne organe, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regij za proces. Unija in njene države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj zaradi večje skladnosti in komplementarnosti svojih dejavnosti sodelovanja. |
2. Pri pripravi in izvajanju tematskih strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči: partnerstvo, koordinacija in poenotenje. Zato so tematski strateški dokumenti skladni s programskimi dokumenti, odobrenimi ali sprejetimi v okviru drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč, in se izogibajo podvajanju s temi dokumenti. Tematski strateški dokumenti se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga EU in, kadar je to primerno, zadevnih držav članic in drugih donatorjev z zadevno partnersko državo ali regijami, kar vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne organe, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regij za proces. Unija in njene države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj zaradi večje skladnosti in komplementarnosti svojih dejavnosti sodelovanja. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija odobri tematske strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje programov. |
4. Komisija odobri tematske strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe ter po potrebi po posvetovanju s partnersko državo ali zadevnimi regijami. Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje programov. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 8a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8a |
|
|
Letni akcijski programi |
|
|
1. Letni akcijski programi določajo ukrepe, ki se sprejmejo na podlagi tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov, navedenih v členu 8. |
|
|
2. Letni akcijski programi določajo cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, upravljalne postopke in skupni znesek finančnih dodelitev. Akcijski programi vsebujejo kratek opis vrste operacij, ki bodo financirane, navedbo zneskov, dodeljenih za vsako operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, vključujejo rezultate izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. Cilji so merljivi. |
|
|
3. Letni akcijski programi ter spremembe ali razširitve teh programov se sprejmejo v skladu s pravili in postopki iz člena 2 skupne izvedbene uredbe. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 8b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8b |
|
|
Posebni ukrepi |
|
|
1. Komisija lahko ne glede na člene 7, 8 in 8a v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb, okoliščin ali obveznosti sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v izjemnih ukrepih pomoči in programih vmesnega odziva iz člena 7, tematskih strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih iz člena 8 ali letnih akcijskih programih iz člena 8a. |
|
|
2. Posebni ukrepi navajajo cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, uporabljene postopke upravljanja in skupni znesek finančnih dodelitev. Vsebujejo opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. |
|
|
3. Posebni ukrepi se sprejmejo v skladu s pravili in postopki iz člena 2 skupne izvedbene uredbe. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 8c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8c |
|
|
Ocena |
|
|
1. Komisija redno ocenjuje rezultate in učinkovitost politik in programov ter uspešnost načrtovanja z neodvisnimi zunanjimi ocenami, kadar je to primerno, da bi preverila, ali so bili cilji izpolnjeni, in da bi podala priporočila za izboljšanje prihodnjih operacij, kot določa člen 12 skupne izvedbene uredbe. |
|
|
2. Komisija se v okviru teh ocen zlasti osredotoči na nadaljnje izvajanje in izboljšanje kazalnikov uspešnosti iz členov 3, 4 in 5. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V obdobju 2014–2020 se najmanj 65 odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 3. |
V obdobju 2014–2020 se najmanj 65 odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 3 in najmanj 20 odstotnih točk za ukrepe iz člena 4. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 13a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 13a |
|
|
Poročilo |
|
|
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2017 poročilo o oceni prvih štirih let izvajanja te uredbe, po potrebi s predlogom za spremembo te uredbe. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporablja se od 1. januarja 2014. |
Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Priloga I – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) podporo ukrepom, ki so nujni za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje zaposlitev in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj; |
(e) podporo ukrepom, potrebnim za sanacijo in obnovo ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi za bistvene proizvodne zmogljivosti, ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje zaposlitev in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj, ter za vzdrževanje dostopnega zdravstvenega in izobraževalnega sistema; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Priloga I – točka j | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(j) podporo ukrepom za zagotavljanje, da so posebne potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno z izpostavljenostjo nasilju na osnovi spola, primerno izpolnjene; |
(j) podporo ukrepom za zagotavljanje, da so posebne potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno z izpostavljenostjo nasilju na osnovi spola, nemudoma in primerno izpolnjene; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Priloga II – uvodni stavek | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Tehnična in finančna pomoč iz člena 4 lahko zajema podporo za ukrepe, namenjene krepitvi zmogljivosti EU in njenih partnerjev za preprečevanje sporov, vzpostavljanje miru ter zadovoljevanje potreb pred krizo in po njej ob intenzivnem usklajevanju z mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter državnimi in nedržavnimi udeleženci v zvezi z njihovimi prizadevanji na naslednjih področjih: |
Tehnična in finančna pomoč iz člena 4 zajema podporo za ukrepe, namenjene krepitvi zmogljivosti EU in njenih partnerjev za preprečevanje sporov, vzpostavljanje miru ter zadovoljevanje potreb pred krizo in po njej ob intenzivnem usklajevanju z mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter državnimi in nedržavnimi udeleženci v zvezi z njihovimi prizadevanji na naslednjih področjih: |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen III – točka 1 – pododstavek 2 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
pomoč lahko zajema podporo za ukrepe, namenjene: |
pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene: |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen III – točka 2 – pododstavek 2 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
pomoč lahko zajema podporo za ukrepe, namenjene: |
pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene: |
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev instrumenta za stabilnost |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0845 – C7-0497/2011 – 2011/0413(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor DEVE 17.1.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Cristian Dan Preda 14.2.2012 |
||||
|
Obravnava v odboru |
14.5.2012 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
19.6.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Filip Kaczmarek, Michał Tomasz Kamiński, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Gesine Meissner, Csaba Őry, Patrizia Toia |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Ioan Enciu, Gabriele Zimmer |
||||
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
(COM(2011)0845 – C7‑0497/2011 – 2011/0413(COD))
Pripravljavec mnenja: Damien Abad
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
c) odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje, ki imajo destabilizacijski učinek, vključno s podnebnimi spremembami. |
(c) odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje, ki imajo destabilizacijski učinek, ter zagotoviti pripravljenost za obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno s podnebnimi spremembami. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Priloga I – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih ustanov, vključno z ukrepi za povečanje vloge žensk v teh ustanovah, učinkovite civilne uprave in s tem povezanih pravnih okvirov na nacionalni in lokalni ravni, neodvisnega sodstva, dobrega upravljanja ter javnega reda in miru, vključno z nevojaškim tehničnim sodelovanjem, ki bi okrepilo splošni civilni nadzor, ter pregleda nad sistemom varnosti in ukrepov za okrepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega prometa; |
(c) podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih ustanov, vključno z ukrepi za povečanje vloge žensk v teh ustanovah, učinkovite civilne uprave in s tem povezanih pravnih okvirov na nacionalni in lokalni ravni, neodvisnega sodstva, dobrega upravljanja ter javnega reda in miru; |
Obrazložitev | |
Instrument mora poleg pravnih in zakonodajnih podpornih ukrepov iz priloge 3 zagotavljati pospešitev podpore na področju sodelovanja in tehnične pomoči pri nadzoru meja, da bi se bilo mogoče spopasti z vsemi vrstami tihotapljenja, zaradi katerih prihaja do kriz ali sporov. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Priloga I – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) podporo in tehnično sodelovanje s sodnimi in carinskimi organi, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno s trgovino z ljudmi, in podporo regionalnemu sodelovanju na področju carinskega nadzora; |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Priloga I – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
e) podporo ukrepom, ki so nujni za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje zaposlitev ter vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj; |
e) podporo ukrepom, ki so nujni za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih in trgovinskih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ohranjanje in zlasti ustvarjanje delovnih mest ter vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj; |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Priloga I – točka m | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
m) podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovo pregledno upravljanje v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize; |
m) podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovo trajnostno in pregledno upravljanje v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi iz te točke vključujejo prenos znanja, izmenjavo informacij in najboljših praks, oceno tveganj/nevarnosti, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, usposabljanje ter opravljanje storitev. Lahko vključujejo tudi finančno in tehnično pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države. |
Ukrepi iz te točke vključujejo prenos znanja, izmenjavo informacij in najboljših praks, oceno tveganj/nevarnosti, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, podporo zbiranju, analizi in uporabi makroekonomskih informacij in podatkov za predvidevanje ali prepoznavanje kriznih razmer, usposabljanje ter opravljanje storitev. Lahko vključujejo tudi finančno in tehnično pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države. |
Obrazložitev | |
Do pomoči v okviru instrumenta za stabilnost bi morala biti upravičena tudi zbiranje in analiza podatkov, na primer o stopnjah osnovnih proizvodov, inflaciji ter izvozu ali uvozu občutljivega blaga ali proizvodov. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Pri podpori prizadevanj za obvladovanje konfliktov, ki jih oborožena gibanja ali njihovi zavezniki financirajo s surovimi minerali, je treba posebno pozornost nameniti pomoči legitimnim organom pri boju proti tovrstnemu ravnanju ter upoštevati sistem potrjevanja procesa Kimberley, predvsem pri izvajanju učinkovitih notranjih kontrol proizvodnje surovih diamantov in trgovine z njimi. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Priloga III – točka 1 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
a) okrepitvi zmogljivosti organov pregona in sodnih organov ter civilnih oblasti, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega prometa ter v učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom. |
a) okrepitvi zmogljivosti organov pregona in sodnih organov ter civilnih oblasti, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega prometa, vključno s trgovino z ljudmi, ter v učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Priloga III – točka 2 – točka e a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ea) spopadanju z omejenim dostopom do osnovnih proizvodov in potrebščin ter njihovim pomanjkanjem, ki bi lahko v končni fazi ogrozila trajnost družbeno-gospodarske dejavnosti; |
Obrazložitev | |
Kot dolgoročni stabilizacijski cilj, kot je opredeljen v členih 4 in 5 uredbe, velja omeniti tudi ta cilj, ki je delno zajet v točki "m" priloge I. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev instrumenta za stabilnost |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0845 – C7-0497/2011 – 2011/0413(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 17.1.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Damien Abad 27.3.2012 |
||||
|
Obravnava v odboru |
30.5.2012 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
21.6.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 4 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, John Attard-Montalto, Maria Badia i Cutchet, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Marielle de Sarnez, Harlem Désir, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Iuliu Winkler, Paweł Zalewski |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Marietje Schaake, Konrad Szymański, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Richard Ashworth, Françoise Castex, Philip Claeys, Anna Maria Corazza Bildt, Marielle Gallo |
||||
MNENJE Odbora za proračun (22.6.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
(COM(2011)0845 – C7‑0497/2011 – 2011/0413(COD))
Pripravljavka mnenja: María Muñiz De Urquiza
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Kratek povzetek predloga
Člen 21 PDEU opredeljuje kot osrednji vidik zunanjega delovanja EU ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti . Zato je instrument za stabilnost, ki zagotavlja izhodišče za odzivanje na krize, pripravljenost nanje in za dolgoročno vzpostavljanje zmogljivosti, potrebno orodje za doseganje teh ciljev, zajetih v besedilu Pogodbe.
Instrument za stabilnost obravnava potrebe, ki niso in ne morejo biti zajete v drugih instrumentih za zunanje delovanje, njegov namen pa je zagotoviti pomoč za:
– nujno odzivanje na krize, ki bi presegalo humanitarno pomoč,
– reševanje globalnih ali transregionalnih težav, ki presegajo področje uporabe posebnih geografskih ali tematskih instrumentov,
– kritje področij, ki jih ne zajemajo instrumenti, za katere veljajo merila za uradno razvojno pomoč,
– dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti, nevezane na določeno državo.
Instrument za stabilnost je zlasti pomemben na ravni Unije, saj ima EU dokazano dobre rezultate glede verodostojnosti in nevtralnosti med mednarodnimi akterji, kar ji daje veliko konkurenčno prednost za ukrepanje na številnih konfliktnih področjih.
Proračunski vidiki
Komisija predlaga, da se dodeli 2,51 milijarde EUR (stalne cene za leto 2011) za program v obdobju 2014–2020. To bi pomenilo 47-odstotno realno povečanje v primerjavi s sredstvi, dodeljenimi za isti instrument med letoma 2007 in 2013 (1.71 milijarde EUR, stalne cene za leto 2011). Za primerjavo, celotno povečanje sredstev za razdelek 4 znaša okoli 23,20 %. Vendar je treba upoštevati, da je predlagano povečanje za ta instrument na nek način umetno, saj so bila finančna sredstva za obdobje 2007–2013 večkrat vzeta iz instrumenta za stabilnost za financiranje drugih političnih prednostnih nalog, kot sta instrument za hrano za države v razvoju (proračun za leto 2009) ali obnovljena sosedska politika po arabski pomladi (proračuni za leta 2011, 2012, 2013). Referenčni znesek, prvotno dogovorjen v obdobju 2006–2007 za instrument za stabilnost, je dejansko znašal 2,062 milijarde EUR (tekoče cene).
V tem mnenju bi pripravljavka mnenja rada poudarila, da je potreben poenostavljen in prilagodljivejši dostop do financiranja za upravičence. Predlog Komisije je že korak v pravi smeri z vzpostavitvijo novih usklajenih, poenostavljenih in prilagodljivih postopkov sprejemanja odločitev v skladu s finančno uredbo, racionaliziranim učinkom finančnih instrumentov prek izboljšane skladnosti in uporabe učinkov vzvoda, prilagodljivimi postopki sprejemanja odločitev z uporabo delegiranih aktov, dopolnjevanjem pomoči EU in držav članic.
Vendar predlog vsebuje nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih pripravljavka mnenja želela obravnavati v predlogih sprememb. Želela bi vztrajati pri usklajevanju ne le pomoči EU in pomoči držav članic, ampak tudi pri usklajevanju in skladnosti pomoči z mednarodnimi, lokalnimi in regionalnimi donatorji. Poleg tega je treba zagotoviti večjo prilagodljivost neporabljenih denarnih sredstev ter zadovoljivo vlogo Parlamenta pri pripravi izjemnih ukrepov pomoči, pomoči za preprečevanje konfliktov, kriznih razmer ter obravnavanju globalnih in transregionalnih groženj.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1a (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1b. ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; opozarja, da so potrebna zadostna dodatna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi omogočili Uniji uresničevanje njenih obstoječih političnih prednostnih nalog in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti; _________ |
|
|
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi gospodarskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni pomoči, omejena. Zato mora Komisija predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov. Takšen učinek finančnega vzvoda se še poveča z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo. |
(10) Medtem ko so za financiranje zunanje pomoči Unije potrebna vse obsežnejša sredstva, pa so zaradi gospodarskega in proračunskega položaja Unije sredstva, namenjena tovrstni pomoči, omejena. Zato mora Komisija predvsem z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvoda poiskati najsmotrnejšo porabo razpoložljivih virov, ne da bi s tem ogrozila pravično in pošteno uporabo sredstev Unije. Takšen učinek finančnega vzvoda se še poveča z omogočanjem večkratne uporabe sredstev, vloženih v finančne instrumente, in sredstev, ki jih ti finančni instrumenti ustvarijo, v skladu z zadevnimi določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti1. |
|
|
_________ |
|
|
1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morala biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov; |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13b) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje instrumenta in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob sočasnem jamčenju pravne varnosti in dostopnosti instrumenta za vse udeležence. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13c) Pomoč Unije v skladu s to uredbo bi morala biti dosledna in skladna z izvajanjem drugih zunanjih instrumentov ter usklajena z dvostransko pomočjo, ki jo zagotavljajo države članice, regionalni in lokalni akterji ter mednarodne organizacije. Komisija bi morala zagotoviti, da se preprečijo prekrivanja in da je financiranje pregledno kakor med ukrepi in instrumenti. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Tehnična in finančna pomoč Unije za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (a) člena 1(2) se lahko izvaja kot odziv v nujnih primerih, na krizne razmere ali razmere porajajoče se krize, na razmere, ki ogrožajo demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, ali razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali resno destabilizirale zadevno tretjo državo oziroma države. Taki ukrepi se lahko izvajajo tudi v razmerah, v katerih je Unija uveljavljala določbe v zvezi z bistvenimi sestavinami iz mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami. |
1. Tehnična in finančna pomoč Unije za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (a) člena 1(2) se lahko izvaja kot odziv v nujnih primerih, na krizne razmere ali razmere porajajoče se krize, na razmere, ki ogrožajo demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, ali razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali resno destabilizirale zadevno tretjo državo oziroma države. Taki ukrepi se lahko izvajajo tudi v razmerah, v katerih je Unija uveljavljala določbe v zvezi z bistvenimi sestavinami iz mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami. Evropski parlament in Svet se brez odlašanja in redno obvešča o izjemnih ukrepih pomoči, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, preden se sprejme sklep o teh ukrepih. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (b) člena 1(2) na področjih preprečevanja sporov, pripravljenosti na krize in vzpostavljanja miru. |
1. Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (b) člena 1(2) na področjih preprečevanja sporov, pripravljenosti na krize in vzpostavljanja miru. Z Evropskim parlamentom in Svetom redno potekajo posvetovanja o predlaganih ukrepih, vključno s predvidenimi finančnimi zneski. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 5 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (c) člena 1(2) na področjih, ki so podrobno razdelana v Prilogi III. Kazalnik uspešnosti pomoči je stopnja usklajenosti z ustreznim področjem politike zunanje varnosti EU, vključno z zunanjo razsežnostjo notranje varnosti. |
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje specifičnih ciljev iz točke (c) člena 1(2) na področjih, ki so podrobno razdelana v Prilogi III. Kazalnik uspešnosti pomoči je stopnja usklajenosti z ustreznim področjem politike zunanje varnosti EU, vključno z zunanjo razsežnostjo notranje varnosti. Evropski parlament in Svet se brez odlašanja in redno obvešča o predlaganih ukrepih, vključno s predvidenimi finančnimi zneski. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija, preden sprejme ali obnovi izjemne ukrepe pomoči, katerih stroški znašajo do 30 000 000 EUR, obvesti Svet o njihovi naravi, ciljih in predvidenih finančnih zneskih. Prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega ukrepanja EU tako pri načrtovanju kot pri poznejšem izvajanju teh ukrepov upošteva relevantni pristop Sveta na zadevnem področju. |
5. Komisija, preden sprejme ali obnovi izjemne ukrepe pomoči, katerih stroški znašajo do 30.000.000 EUR, obvesti Evropski parlament in Svet o njihovi naravi, ciljih in predvidenih finančnih zneskih. Prav tako obvesti Evropski parlament in Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega ukrepanja EU tako pri načrtovanju kot pri poznejšem izvajanju teh ukrepov upošteva relevantni pristop Sveta na zadevnem področju. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. V izjemnih nujnih primerih iz člena 3(1) lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči, katerih stroški znašajo do 3 000 000 EUR, ne da bi prej obvestila Svet. |
6. V izjemnih nujnih primerih iz člena 3(1) lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči, katerih stroški znašajo do 3.000.000 EUR, če prej obvesti Parlament in Svet s pisnim postopkom. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev instrumenta za stabilnost |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0845 – C7-0497/2011 – 2011/0413(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 17.1.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
María Muñiz De Urquiza 6.2.2012 |
||||
|
Obravnava v odboru |
21.3.2012 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
20.6.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 2 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Richard Ashworth, Francesca Balzani, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Andrea Cozzolino, James Elles, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Estelle Grelier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Franziska Katharina Brantner, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jürgen Klute, Jan Mulder, María Muñiz De Urquiza, Georgios Papastamkos, Paul Rübig, Peter Šťastný, Theodor Dumitru Stolojan |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev instrumenta za stabilnost |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0845 – C7-0497/2011 – 2011/0413(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
7.12.2011 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 17.1.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 17.1.2012 |
INTA 17.1.2012 |
BUDG 17.1.2012 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Reinhard Bütikofer 5.10.2011 |
|
|
|
|
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
Franziska Katharina Brantner |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
10.7.2012 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
5.12.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
47 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, Jerzy Buzek, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Alexander grof Lambsdorfski, Vytautas Landsbergis, Marusya Lyubcheva, Willy Meyer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Werner Schulz, Marek Siwiec, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Nikola Vuljanić, Sir Graham Watson, Boris Zala |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marije Cornelissen, Kinga Gál, Barbara Lochbihler, Antonio López-Istúriz White, Doris Pack, Ivo Vajgl, Paweł Zalewski |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Hiltrud Breyer |
||||
|
Datum predložitve |
6.12.2013 |
||||