POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav

10.12.2013 - (COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD)) - ***I

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Daniel Caspary
Pripravljavec mnenja (*):
Frank Engel, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Pridruženi odbor – Člen 50 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav

(COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0124),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0084/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A7-0454/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Naslov 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog	Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav	o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav
(Besedilo velja za EGP)	(Besedilo velja za EGP)
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju spremenjenih direktiv o javnih naročilih (2011/0438(COD), 2011/0349(COD) in 2011/0437(COD));
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju spremenjenega večstranskega sporazuma o javnih naročilih;
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.	(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, ohranjanje svojih vrednot, bistvenih interesov, varnosti, neodvisnosti in integritete ter za spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini;
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.	(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in koncesij Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Javna naročila so pomemben del bruto domačega proizvoda Unije in bi jih bilo treba zato izkoristiti za okrepitev potenciala Unije za inovacije in industrijsko proizvodnjo. Zato je treba glede na strategijo za trajnostno industrijsko politiko v Uniji izključiti nepoštene ponudbe, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Unije. Hkrati je treba zagotoviti vzajemnost in poštene pogoje za dostop na trg industrijskih sektorjev Unije.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Trgovinska politika Unije bi morala pomagati pri odpravljanju revščine po vsem svetu z omogočanjem boljših delovnih pogojev, zdravja in varstva pri delu ter z zagotavljanjem temeljnih pravic.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.	(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil in svojih koncesij mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih.	(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil in koncesij temelji na enotnih načelih.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo.	(9) Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil in koncesij, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in direktivi o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Na mednarodni ravni so trenutno urejene le koncesije za gradnje.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) Evropska komisija mora zagotoviti, da ne bo financirala programov, katerih oddaja in izvedba mednarodnih javnih naročil ne bi bila v skladu z načeli iz direktiv o javnih naročilih (2011/0438(COD), 2011/0349(COD) in 2011/0437(COD)).
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji.	(10) Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil in koncesij nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji.
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Porekla blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti12. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu.	(11) V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Poreklo blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 59 do 63 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z dodatnimi določbami, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 65. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Poreklo storitve bi bilo treba določiti v skladu z načeli Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). Določbe, ki urejajo pravila glede porekla storitve, bi morale preprečiti izogibanje omejitvam dostopa do trga javnih naročil Unije z ustanavljanjem podjetij – poštnih nabiralnikov. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu.
_____________
12UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec poudariti, kako pomembno je preprečiti izogibanje tržnim omejitvam z ustanavljanjem podjetij – poštnih nabiralnikov(zlasti glede na člen 3).
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.	(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in Direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] postopke za podelitev javnih naročil ali koncesij, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije. To se ne nanaša na postopke za oddajo javnih naročil blaga in storitev iz držav Evropskega gospodarskega prostora, kot je opredeljeno z ustreznimi pravili o poreklu, niti naročil blaga in storitev iz držav, ki imajo korist od sheme Vse razen orožja, kot je navedeno v Prilogi IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta1 (EU) št. 978/2012, niti naročil blaga in storitev iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in nezadostne povezanosti z mednarodnim sistemom trgovanja, kot je opredeljeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012.
________________	________________
13 UL L….	13 UL L….
	13a Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec pojasniti, katere tretje države niso zajete v področju uporabe te uredbe.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.	(13) Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil ali koncesij, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.	(15) Za naročila in koncesije, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil in koncesij med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe na področju javnih naročil ali podelitve koncesij, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi naročanja na področju javnih naročil ali podelitve koncesij povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU oziroma, je dejstvo, da javni organi niso spoštovali določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2013 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2013), evropskim podjetjem, ki so poskušala v tretjih državah skleniti pogodbe ali pridobiti koncesije, povzročilo hude težave, o katerih so poročala Komisiji.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec vzpostaviti tesnejšo povezavo med postopkom iz člena 6 in členom 8.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.	(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih in koncesijah zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in koncesij ter preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarski subjekt Unije oziroma do kolikšne mere je dejstvo, da javni organi niso spoštovali določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2013 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2013), evropskim podjetjem, ki so poskušala v tretjih državah skleniti pogodbe ali pridobiti koncesije, povzročilo hude težave, o katerih so poročala Komisiji.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Javni organi naročniki in Komisija morajo pri ocenjevanju ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom iz tretjih držav, zagotoviti skladnost z merili za pravično trgovino ter s pravicami delavcev in okoljskimi standardi iz člena 15(2) ter Priloge 11 k Direktivi o javnih naročilih [...] (2013) XXX.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta.	(17) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in/ali koncesij ter Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih in/ali koncesijah v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta.
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi.	(18) Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil in do koncesij Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do svojih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi oziroma v ustreznem evropskem pravu.
Obrazložitev
Sedaj še ne moremo reči, katere določbe bo vsebovala prihodnja uredba. Zato je prezgodaj, da bi določili, da bo uredba ena in edina pravna podlaga, s katero se bo omejilo dostop blaga in storitev iz tretjih držav na trge javnih naročil EU. Širše sklicevanje na evropsko pravo tako vključuje določbe iz členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES ter izključuje nacionalne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo EU.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.	(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. Poleg pravil iz člena 69 Direktive 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13a in člena 79 Direktive 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13b bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.
	_________________
	13a Direktiva 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL XXX) (2011/0438(COD)).
	13b Direktiva 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL XXX) (2011/0439(COD)).
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije14.	(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne zunanjo preiskavo glede omejevalnih praks pri javnih naročilih in koncesijah, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije14.
________________	________________
14.UL L 349, 31.12.1994	14.UL L 349, 31.12.1994
Obrazložitev
Uskladitev z določbami zaradi vzpostavitve tesnejše povezave med postopkom iz člena 6 in členom 8.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.	(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih in koncesijah ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.
Obrazložitev
Uskladitev s stališčem Evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih o direktivi o javnih naročilih in koncesijah.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Če se s posvetovanji z zadevno državo ne doseže zadostnega izboljšanja možnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve EU, bi morala Komisija sprejeti ustrezne omejevalne ukrepe.	(22) Če se s posvetovanji z zadevno državo ne doseže zadostnega izboljšanja možnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve EU v razumem roku ali če popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, ne veljajo za ustrezne, bi morala Komisija sprejeti ustrezne omejevalne ukrepe.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe se želi poročevalec izogniti neskončnemu posvetovalnemu postopku (uvodna izjava je usklajena s črtanjem pododstavka 3 člena 9(3)).
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo.	(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil ali postopkov za podelitev koncesij v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo, in bi se morali uporabljati za obdobje največ pet let, ki bi ga bilo mogoče podaljšati za nadaljnjih pet let.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec omejiti obvezno izključitev nekaterega blaga in storitev iz tretjih držav na pet let.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24 a) Prav tako je izjemno pomembno, da javni organi naročniki v okviru zavzemanja za ustrezno vključevanje okoljskih, socialnih in delovnih zahtev sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovili skladnost z obveznostmi na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki velja na kraju izvajanja gradnje in izhaja iz mednarodnih obveznosti, zakonov, uredb, odlokov in sklepov tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, pa tudi iz kolektivnih pogodb.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije.	(26) Glede na splošni cilj politike Unije, da podpira gospodarsko rast držav v razvoju in njihovo vključevanje v svetovno vrednostno verigo, ki je podlaga za to, da Unija ustanovi splošni sistem preferencialov, kot je opisano v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 978/2012, je primerno, da se blago in storitve iz najmanj razvitih držav, ki imajo korist od sheme Vse razen orožja, pa tudi blago in storitve iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti z mednarodnim sistemom trgovanja, kot je opredeljeno v prilogah IV in VII k Uredbi (EU) št. 978/2012, obravnavajo enako kot blago in storitve Unije.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec najmanj razvite države in morebitne države upravičenke do splošne sheme preferencialov izločiti iz področja uporabe te uredbe.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.	(27) Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil in koncesij po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta poročati o uporabi te uredbe.	(30) Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta poročati o uporabi te uredbe. V svojem poročilu bi morala oceniti delovanje te uredbe, pa tudi napredek, dosežen pri uresničevanju vzajemnosti pri odpiranju trgov javnih naročil. Skupaj z drugim poročilom o uporabi te uredbe, ki ga mora pripraviti najkasneje šest let po začetku veljavnosti te uredbe, bi morala predložiti predlog za izboljšanje uredbe ali navesti razloge, zakaj meni, da spremembe te uredbe niso potrebne. Če ne predloži predloga niti ne navede razlogov, zakaj spremembe niso potrebne, bi se morala ta uredba prenehati uporabljati.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec uvesti klavzulo o pregledu.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji –	(31) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil in koncesij določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji –
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah.	1. Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah. Države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki lahko omejijo dostop blaga in storitev iz tretjih držav do svojih postopkov javnega naročanja zgolj z ukrepi, določenimi v tej uredbi, oziroma z ustreznim pravom Unije.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo.	Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe, in za podelitev koncesij za storitve za vladne namene in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Za dobavo blaga ni koncesij.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „dobavitelj“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja blago;	(a) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj ali gradnje, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev;
Obrazložitev
Uskladitev stališča Evropskega parlamenta v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „ponudnik storitve“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja izvajanje gradenj ali gradnje ali storitev;	(b) „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo;
Obrazložitev
Uskladitev stališča Evropskega parlamenta v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov;	(d) „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil in koncesij, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov;
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba koncesij ob vsaki omembi javnih naročil); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izraz „gospodarski subjekt“ zajema tako pojem dobavitelja kot pojem ponudnika storitev;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča Evropskega parlamenta v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča Evropskega parlamenta v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost, da naročniki, ob upoštevanju nekaterih izjem, zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil.	(e) „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost naročnikov, da ob upoštevanju nekaterih izjem zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil ali podelitvijo koncesije.
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba "podelitve koncesij" ob vsaki omembi "oddaje javnih naročil" (tako v ednini kot v množini)); če bo sprejet, bodo v celotnem besedilu potrebne tehnične spremembe).
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) „pomanjkanje ustrezne vzajemnosti“ pomeni obstoj zakonodajnega, regulativnega ali upravnega ukrepa, postopka ali prakse, ki so ga sprejeli oziroma ga izvajajo javni organi ali posamezni naročniki v tretji državi in ki omejuje dostop do trgov javnih naročil ali koncesij, zlasti zaradi pomanjkanja preglednosti v primerjavi z mednarodnimi standardi in diskriminatornimi zakonodajnimi določbami ter upravnimi praksami, zaradi česar prihaja do resne in ponavljajoče se diskriminatorne obravnave gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije.
	„Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti“ je treba predpostavljati, v primeru, da javni organi ne spoštujejo določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2013 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2013), kar je vodilo do težav, ki so jih imela evropska podjetja, ko so poskušala v tretjih državah pridobiti podelitev pogodb, in so o tem poročala Komisiji.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poreklo blaga se določi v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti18.	1. Porekla blaga se določi v skladu s členi od 59 do 63 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z dodatnimi določbami, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 65.
__________________
18 UL L 302, 19.10.92, str. 1.
Obrazložitev
Uredba 2012/2007(COD) o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) je v dokončni pripravi in bo razveljavila ter nadomestila Uredbo (ES) št. 450/2008 (Modernizirani carinski zakonik), pa tudi Uredbo (ES) št. 2913/1992. O njej se bo glasovalo na plenarnem zasedanju septembra, veljati pa bo začela 1. novembra 2013.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo ponudnika storitev se šteje, da je:	Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo gospodarskega subjekta, ki ponuja storitev, se šteje, da je:
Obrazložitev
Uskladitev stališča Evropskega parlamenta v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obravnava vključenih blaga in storitev	Obravnava vključenih blaga in storitev
Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.	Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev oziroma pri podelitvi koncesij za gradnjo in opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Unije.
Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.	Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ali iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti z mednarodnim trgovinskim sistemom in svetovnim gospodarstvom, kot je opredeljeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec najmanj razvite države in morebitne države upravičenke do splošne sheme preferencialov izločiti iz področja uporabe te uredbe.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov Komisija oceni, če naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji.	1. Kadar Komisija začne preiskavo zunanjih javnih naročil, kot je določeno v členu 8, na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov in po objavi obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije oceni, ali naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec vzpostaviti tesnejšo povezavo med postopkom iz člena 6 in členom 8.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to navedejo v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali v skladu s členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 26 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.	Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to jasno navedejo v uvodnem delu tehničnih specifikacij ali opisni dokumentaciji, kot je navedeno v členu 2(15) Direktive [2014/…/EU] o javnih naročilih in Direktive [2014/…/EU] o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, oziroma v uvodnem delu tehničnih in funkcionalnih zahtev iz člena 2(13) Direktive [2014/…/EU] o podeljevanju koncesijskih pogodb.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb.	Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem v osmih koledarskih dneh uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis predmeta naročila;	(b) opis predmeta naročila ali koncesije;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) po potrebi vse druge podatke, ki se Komisiji zdijo koristni.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko od javnega organa naročnika/naročnika zahteva dodatne informacije.	črtano
Obrazložitev
Glede na to, da preiskava poteka v skladu s členom 8, morajo biti roki glede te preiskave navedeni v tem členu.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te informacije se zagotovijo v obdobju osmih delovnih dni, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema zahtevka za dodatne informacije. Če Komisija v tem obdobju ne prejme nobene informacije, se obdobje, določeno v odstavku 3, začasno prekine, dokler Komisija ne prejme zahtevanih informacij.	Te informacije se zagotovijo v obdobju osmih koledarskih dni, ki se začne prvi koledarski dan po datumu prejema zahtevka za dodatne informacije. Če Komisija v tem obdobju ne prejme nobene informacije, se obdobje, določeno v odstavku 3, začasno prekine, dokler Komisija ne prejme zahtevanih informacij.
Obrazložitev
Poročevalec želi zagotoviti, da se bodo „koledarski dnevi“ dosledno uporabljali po vsem besedilu predloga, namesto da bi poljubno uporabljali dneve, koledarske dneve in delovne dneve.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za naročila iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbeni akt o odobritvi načrtovane izločitve v obdobju dveh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ dva meseca, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega dvomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila.	3. Če Komisija za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izključitev, ugotovi pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, kot je opredeljeno v točki (ga) člena 2(1), v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) sprejme izvedbeni akt, ki potrjuje izključitev ponudb, vključenih v preiskavo. Izvedbeni akti se sprejmejo v obdobju enega meseca, ki se začne prvi koledarski dan po zahtevi iz odstavka 1. To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ en mesec, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega enomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila.
	Ta izključitev je začasni ukrep pred dokončanjem preiskave zunanjih javnih naročil iz člena 8, zaključkom postopka posvetovanja iz člena 9 in, kjer je primerno, sprejetjem ukrepov, ki omejujejo dostop izključenega blaga in storitev do trga javnih naročil Unije v skladu s členom 10.
Obrazložitev
Poročevalec želi zagotoviti, da se bodo „koledarski dnevi“ dosledno uporabljali po vsem besedilu predloga, namesto da bi poljubno uporabljali dneve, koledarske dneve in delovne dneve. Poleg tega želi skrajšati trajanje postopkov po vsem predlogu, da bi zagotovili hitrejšo zaščito.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.	(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih ali pri podelitvi koncesije, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo, predvsem če ti omejevalni ukrepi škodijo industrijski politiki Unije.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.	črtano
Obrazložitev
Ta odstavek se nadomesti z novim členom 2, odstavek 2, točka ea (novo).
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pri presojanju, ali pomanjkanje ustrezne vzajemnosti obstaja, Komisija preuči naslednje:	črtano
(a) v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;
(b) v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.
Obrazložitev
Ta odstavek se nadomesti z novim členom 2, odstavek 2, točka ea (novo).
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).	črtano
Obrazložitev
Uskladitev z novim postopkom iz člena 6.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v vsebinskih pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4).	8. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4). Komisija ustrezno utemelji svojo zadevno odločitev naročniku, ki je predložil zahtevo.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov.	Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v zakonodaji Unije, nacionalni zakonodaji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2013.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javnemu organu naročniku/naročniku ni treba objaviti informacij, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona, bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, bi ovirala zakonite poslovne interese javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi morda ovirala pošteno konkurenco med njimi.	Ko javni organ naročnik/naročnik preostale ponudnike obvesti o svoji nameri, da bo sprejel neobičajno nizko ponudbo, imajo ti ponudniki možnost, da javnemu organu naročniku/naročniku v razumnem roku zagotovijo pomembne informacije, da lahko ta odloči o sprejetju ponudbe na podlagi poznavanja vseh morebitnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na ovrednotenje neobičajno nizke cene ali zaračunanih stroškov.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar Komisija meni, da je to v interesu Unije, lahko kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strani ali države članice sproži preiskavo zunanjih javnih naročil o domnevnih omejevalnih ukrepih pri javnih naročilih.	Komisija lahko kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strani, javnih organov naročnikov/naročnikov ali države članice sproži preiskavo zunanjih javnih naročil o domnevnih omejevalnih ukrepih pri javnih naročilih. Komisija v svoji odločitvi o začetku preiskave zunanjih javnih naročil upošteva število zahtev javnih organov naročnikov/naročnikov ali držav članic. Če Komisija ne začne preiskave, svojo odločitev ustrezno utemelji državam članicam, zainteresiranim stranem ali naročnikom, ki so predložili zahtevo.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zlasti Komisija upošteva, ali so bile številne načrtovane izločitve odobrene v skladu s členom 6(3) te uredbe.	črtano
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 6.	2. Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 2 ga.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece.	3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice, ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo ali v svojih rednih poročilih o trgovinskih ovirah, ki obstajajo v tretjih državah; preiskavo zaključi v treh mesecih po njenem začetku. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za en mesec.
	Ocena Komisije upošteva zahteve javnih organov naročnikov/naročnikov za preiskave iz člena 6(1) po začetku izvajanja postopka iz tega člena.
Obrazložitev
Poročevalec želi skrajšati trajanje postopkov po vsem predlogu, da bi zagotovili hitrejšo zaščito.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar po začetku posvetovanja zadevna država sprejme zadovoljive popravne/izboljševalne ukrepe, vendar ne sprejme novih obveznosti glede dostopa do trga, lahko Komisija začasno prekine ali zaključi posvetovanje.	Kadar po začetku posvetovanja zadevna država sprejme zadovoljive popravne/izboljševalne ukrepe, vendar ne sprejme novih obveznosti glede dostopa do trga, lahko Komisija začasno prekine, zaključi posvetovanje ali povabi zadevno državo k sodelovanju pri pogajanjih iz člena 9(4).
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, lahko Komisija:	Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, Komisija ravna v skladu s členom 10 in sprejme izvedbene akte za omejitev dostopa blaga in storitev iz tretje države.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec preprečiti, da bi se posvetovalni postopek vlekel v neskončnost.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) obnovi ali ponovno začne posvetovanje z zadevno tretjo državo in/ali	črtano
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec preprečiti, da bi se posvetovalni postopek vlekel v neskončnost.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) ukrepa v skladu s členom 10 ter sprejme izvedbene akte o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.	črtano
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec preprečiti, da bi se posvetovalni postopek vlekel v neskončnost.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v vsebinska pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6.	4. Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6. Komisija ustrezno utemelji svojo zadevno odločitev državi članici, zainteresirani strani ali naročniku, ki je predložil zahtevo.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko posvetovanje zaključi, če zadevna država sprejme mednarodne obveznosti, dogovorjene z Unijo, v katerem koli od naslednjih okvirov:	Komisija lahko posvetovanje zaključi, če je zadevna država z Unijo ali na mednarodni ravni sprejela naslednje ukrepe:
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) mednarodne obveznosti, dogovorjene z Evropsko unijo, v vseh naslednjih okvirih:
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru.	(iii) razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru, in
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 15 mesecih po dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.	6. V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 12 mesecih po koledarskem dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.
Obrazložitev
Poročevalec želi skrajšati trajanje postopkov po vsem predlogu, da bi zagotovili hitrejšo zaščito.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).	1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v točki (ga) člena 2(1), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenega blaga in storitev s poreklom iz tretje države za obdobje petih let, ki se lahko podaljša še za naslednjih pet let. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec omejiti obvezno izključitev nekaterega blaga in storitev iz tretjih držav na pet let.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko zlasti omejeni na:	Komisija ne odobri načrtovane izločitve, če bi s tem kršila obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko zlasti omejeni na:
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če se ukrepi, sprejeti v skladu s členom 9(4) in členom 10 v tem času ne ukinejo začasno ali razveljavijo, prenehajo veljati pet let po njihovem začetku veljavnosti.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec omejiti obvezno izključitev nekaterega blaga in storitev iz tretjih držav na pet let.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki/naročniki se lahko odločijo, da pri postopku v zvezi z javnim naročilom ne uporabijo ukrepov v skladu s členom 10, če:	1. Javni organi naročniki/naročniki lahko od Komisije zahtevajo, da pri postopku v zvezi z javnim naročilom ne uporabi ukrepov v skladu s členom 10, če:
Obrazložitev
Sprememba je potrebna zaradi tesnejše povezave med členoma 6 in 8 ter njunih sprememb.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če Komisija po izteku 15 koledarskih dni ni sprejela odločitve o odobritvi ali zavrnitvi take zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnila. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za nadaljnje obdobje največ petih koledarskih dni.
Obrazložitev
Sprememba je potrebna zaradi tesnejše povezave med členoma 6 in 8 ter njunih sprememb.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar javni organ naročnik/naročnik ne namerava uporabiti ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, svojo namero navede v obvestilu o naročilu, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES. O tem uradno obvesti Komisijo najpozneje v desetih koledarskih dneh po objavi obvestila o naročilu.	Kadar javni organ naročnik/naročnik ne namerava uporabiti ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, svojo namero navede v obvestilu o naročilu, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES.
Obrazložitev
Sprememba je potrebna zaradi tesnejše povezave med členoma 6 in 8 ter njunih sprememb.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
To uradno obvestilo se pošlje v elektronski obliki z uporabo standardnega obrazca. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu in za uradno obvestilo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).	Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).
Obrazložitev
Sprememba je potrebna zaradi tesnejše povezave med členoma 6 in 8 ter njunih sprememb.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uradno obvestilo vsebuje naslednje informacije:	črtano
(a) ime in kontaktne podatke javnega organa naročnika/naročnika;
(b) opis predmeta naročila;
(c) informacije o poreklu gospodarskih subjektov, blaga in/ali storitev, ki se sprejmejo;
(d) podlago, na kateri temelji odločitev o neuporabi omejevalnih ukrepov, in podrobno utemeljitev za uporabo izjeme;
(e) po potrebi vse druge informacije, ki se javnemu organu naročniku/naročniku zdijo koristne.
Obrazložitev
Sprememba je potrebna zaradi tesnejše povezave med členoma 6 in 8 ter njunih sprememb.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pooblastilo iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz zadevnega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Pooblastilo iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz zadevnega sklepa. Preklic začne veljati koledarski dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Obrazložitev
Poročevalec želi zagotoviti, da se bodo „koledarski dnevi“ dosledno uporabljali po vsem besedilu predloga, namesto da bi poljubno uporabljali dneve, koledarske dneve in delovne dneve.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 16 a
	Pogojenost oddaje javnih naročil v okviru programov, ki jih financira Unija v tretjih državah.
	V okviru javnih naročil, ki jih financirajo Evropska unija in njene države članice, Komisija zagotovi vzpostavitev obvezujočega regulativnega okvira za ureditev oddaje in izvedbe javnih naročil. V tem okviru Unija sprejme enotna pravila za zagotavljanje pravičnih pogojev konkurence med gospodarskimi subjekti Unije in tretjih držav.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Niti Komisija niti Svet niti Evropski parlament niti države članice niti njihovi uradniki ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, prejete na podlagi te uredbe, brez izrecnega dovoljenja osebe, ki je te informacije predložila.	črtano
Obrazložitev
Ta odstavek je bil nadomeščen z novim odstavkom 18(4a )(novo).
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Informacije, prejete na podlagi te uredbe, ki jih je ponudnik označil kot zaupne, se v nobenem primeru ne razkrijejo brez njegovega izrecnega dovoljenja.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do 1. januarja 2017 in vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije.	Vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije. Komisija ob predložitvi svojega drugega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi zakonodajni predlog o spremembi uredbe ali navede razloge, zakaj meni, da spremembe niso potrebne. Če teh obveznosti ne izpolni, se ta uredba po preteku drugega leta po predložitvi drugega poročila preneha uporabljati.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe želi poročevalec uvesti novo klavzulo o pregledu.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES se razveljavita z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.	Komisija presodi, ali se člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES ohranita. Glede na zaključke te presoje Komisija predloži zakonodajni predlog o razveljavitvi teh členov z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Articles 58 and 59 of Directive 2004/17/EC (Utilities Directive) have been maintained by the European Parliament in the revised proposal for the Utilities Directive, given that the outcome of the negotiations on this Regulation is still unclear. To avoid any legal vacuum, there should not be an automatic repeal of those articles. The EC should be empowered to make an assessment to check whether if it is relevant to repeal those articles. Such decision will be taken depending on this assessment. A decision to repeal articles of another legislative text does not seem to be possible with the notion of delegated acts as defined in article 290 of the Treaty on the Functioning of the EU, as delegated acts should only refer to non-essential parts of a legislative text and concern modifications to be made on the legislative text being examined, not on another legislative text (cross-reference). The EP has to be associated with this decision. Therefore if legally speaking the use of delegated acts is not possible, the repeal of articles 58 and 59 should be made via a legislative proposal.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je 21. marca 2012 predložila t. i. pobudo o mednarodnih javnih naročilih: predlog uredbe za omejitev dostopa do trga javnih naročil EU za tretje države, ki ne ponujajo vzajemnega dostopa do svojih trgov. Komisija želi oblikovati neke vrste vzvod v dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami o odprtju trgov javnih naročil. V členu III:8 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (sporazum GATT) ter členu XIII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (sporazum GATS) so vladna naročila izločena iz glavnih večstranskih ureditev STO. Številne tretje države sploh ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Evropske unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije.

Poleg tekočih trgovinskih pogajanj z glavnimi trgovinskim partnericami (kot so ZDA, Kanada, Japonska ali Indija) ter zavez, ki jih je sprejelo 15 pogodbenic Sporazuma o vladnih naročilih (sporazum GPA)[1], ki je bil pregledan in čaka na odobritev Sveta in Parlamenta, je namen predlagane uredbe dopolniti trajna prizadevanja EU, da bi odprli trge javnih naročil za družbe EU v tretjih državah.

Odprtje trgov javnih naročil

Na eni strani lahko opazimo vedno večje razhajanje med pravno odprtostjo trgov javnih naročil Unije ter njenimi ambicijami in interesi na tem področju, na drugi strani pa omejevalne prakse glavnih trgovinskih partneric.

Trg javnih naročil EU je s pravnega vidika pretežno odprt mednarodni konkurenci, kar odraža zavezanost Unije prosti trgovini. Po podatkih Komisije[2] se delež javnih naročil EU ocenjuje med 15 % in 20 % BDP Unije, pri čemer je 85 % evropskih trgov odprtih v vrednosti 352 milijard EUR, v primerjavi z 32 % trgov v ZDA, ki so odprti v vrednosti 178 milijard EUR, in v primerjavi z 28 % japonskih trgov v vrednosti 27 milijard EUR. Vendar se je Komisija po mnenju nekaterih strokovnjakov – kot je Parlament opisal v podrobnem pregledu njene ocene učinka[3] – v svoji oceni morda zmotila pri izračunu relativne stopnje odprtosti trgov javnih naročil EU. Predlagajo, da bi moral biti poudarek namenjen dejanski odprtosti, izmerjeni s stopnjo prodora. V tem okviru je treba pripomniti, da je stopnja prodora odvisna od vrste dejavnikov, kot so velikost trga, jezikovne prepreke, tehnologija (vključno s specializacijo), pri čemer na primerjalno vrednost prodora uvoza vplivajo še drugi dejavniki, pa tudi način, na katerega tuje družbe sodelujejo na trgu javnih naročil EU, in sicer z udeležbo tujih povezanih podjetij na trgih javnih naročil. Ta stopnja je v EU relativno visoka (posredni prodor).

Na splošno so s trgi javnih naročil povezani močni interesi EU v trgovinskih pogajanjih s tretjimi državi, saj so v različnih sektorjih številne družbe EU zelo konkurenčne.

Postalo je očitno, da številne tretje države oklevajo pri odpiranju trgov javnih naročil za družbe EU. Poleg tega je Komisija opazila, da so tretje države v zadnjih letih sprejele vedno več zaščitnih ukrepov, ki dejansko in pravno omejujejo dostop do njihovih trgov javnih naročil. To vključuje zaščitne zahteve, kot je pogojevanje oddaje javnih naročil s prenosom tehnologije, ali lokalne vsebinske zahteve.

EU je doslej s trgovinskimi sporazumi zgolj v omejenem obsegu uspelo odpreti trge javnih naročil. Sporazum GPA ima samo nekaj podpisnic – največja gospodarstva v vzponu, kot so Indija, Brazilija in Kitajska, ne kažejo prevelikega zanimanja, da bi se mu v bližnji prihodnosti pridružile. Ta sporazum kljub pregledu še vedno vsebuje razne izjeme in ne zavezuje sistematično vseh ravni upravljanja. Tudi dvostranski sporazumi EU o prosti trgovini s tretjimi državami pogosto vsebujejo izjeme za dostop do trgov javnih naročil za evropske družbe. Trgi javnih naročil EU so večinoma odprti za tuje ponudnike, zato Komisija v trgovinskih pogajanjih težko doseže zavezanost tretjih držav na tem področju.

Primernost ukrepanja na ravni EU?

Namen možnosti, da bi omejili dostop do trga za tretje države, ki ne sodelujejo v trgovinskih pogajanjih z EU, je ustvariti neke vrste vzvod v trgovinskih pogajanjih s temi državami, da bi odprle svoje trge javnih naročil. To je mogoče doseči ob polnem spoštovanju prava STO, saj javna naročila niso zajeta v večstranskih sporazumih STO. Unija bi imela možnost, da bi začasno zaprla svoje trge javnih naročil, deloma tudi za družbe iz tretjih držav, ki izvajajo omejevalne ukrepe glede naročanja. Komisija meni, da bi to tretje države spodbudilo k začetku pogajanj o tej zadevi z Unijo.

Dostop do trga javnih naročil za družbe iz tretjih držav je del skupne trgovinske politike EU, ki sodi v izključno pristojnost Unije. Trenutno sta samo dva posebna primera, v katerih je EU ta dostop omejila tako, da je državam članicam (ali njihovim naročnikom) dala možnost, da zavrnejo ponudbe iz tretjih držav: v sektorju gospodarskih javnih služb (npr. telekomunikacijske poštne storitve, voda, energija) Direktiva 2004/17/ES določa možnost, da naročniki tuje blago, ki ni zajeto v nobeni mednarodni zavezi EU, izločijo iz postopka oddaje javnega naročila ali da dajo prednost evropskim ponudbam in ponudbam, ki so zajete v mednarodnih obveznostih EU, če pride do enakovrednih ponudb. Na področju obrambe uvodna izjava v direktivi o javnih naročilih na področju obrambe (2009/81/ES) potrjuje, da se države članice odločijo, ali bodo njihovi javni organi naročniki sprejeli ponudbe iz tretjih držav ali ne.

Gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki ohranjajo pomembne omejitve ali pogojujejo dostop do svojih trgov javnih naročil ter s tem ne nudijo vzajemnega dostopa, se vedno pogosteje prijavljajo za postopke EU za oddajo javnih naročil. Zaradi takega stanja so nekatere države članice sprejele enostranske ukrepe za omejevanje dostopa gospodarskih subjektov iz tretjih držav, s katerimi EU ni podpisala zavez o dostopu do trga. Nacionalni ali regionalni ukrepi za omejevanje dostopa do trgov javnih naročil zaradi ukrepov tretjih držav lahko ogrozijo načelo enotnosti skupne trgovinske politike in so v nasprotju z izključno pristojnostjo Unije na tem področju, kot je določeno v členu 3(1)(e) PDEU.

Poleg tega se je EU dogovorila o izrecnih omejitvah pri dostopu do trga, ki jih je sprejela s tretjimi državami v okviru številnih trgovinskih sporazumov. Komisija meni, da je treba te omejitve zaradi pravne varnosti in preglednosti prenesti v pravo EU. Omejitve bi morali javni organi naročniki jasno določiti, potrditi pa jih mora Komisija EU, da bi ohranili enotnost skupne trgovinske politike ter njenega izvajanja. Ta instrument določa pravno podlago za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se prenesejo te tržne omejitve, na ta način pa se poveča preglednost trgov javnih naročil.

Izboljšanje predlagane uredbe

Predlog sta skupaj pripravila komisar Barnier in komisar de Gucht, pri čemer sta izrazila močno prepričanje, da je treba Uniji zagotoviti tak instrument.

Toda odziv v Svetu je bil mešan: skupina držav članic je predlog podprla, enako pomembna skupina držav članic pa ne vidi potrebe po ukrepanju in je zamisel zavrnila, saj meni, da gre za zaščitni ukrep, ki bi lahko negativno vplival na svetovno trgovino (zlasti na možnost povračilnih ukrepov močnih tretjih držav). Žal Svetu ni uspelo priti iz te slepe ulice in nadaljevati razprave o vsebini predloga. Poročevalec predlaga številne spremembe, ki bi pripomogle k zmanjšanju nestrinjanja med odločnimi nasprotniki in gorečimi zagovorniki tega predloga.

Ocena njegovega učinka in pregled instrumenta: Poročevalec meni, da ni bilo utemeljenega odgovora na vprašanje, ali bo uredba pripomogla k nadaljnjemu odpiranju trgov javnih naročil ali pa bo zaščitni instrument. Vendar bi bila zavrnitev celotnega instrumenta prav tako vprašljiva. Zato poročevalec predlaga vključitev klavzule o pregledu, ki bi Komisijo zavezovala, da preuči učinek uredbe po tem, ko bo ta že začela veljati in se bo uporabljala nekaj let, ter da jo po potrebi spremeni. Iz istega razloga poročevalec predlaga, da bi izvajanje omejevalnih ukrepov, sprejetih z izvedbenimi akti, časovno omejili na največ pet let (podobno kot v določbah uredb o trgovinski zaščiti EU), da ti ukrepi ne bi povzročili trajnega zaprtja trga.

Zaščita načela enotnosti skupne trgovinske politike: Kot je bilo omenjeno zgoraj, člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES določata izključitev dobaviteljev določenega blaga in storitev iz tretjih držav iz trgov javnih naročil. Te določbe bi se morale nehati uporabljati ob začetku veljavnosti uredbe. Poleg tega v različnih državah članicah obstajajo nacionalne in/ali regionalne določbe. Da bi preprečili izkrivljanje na notranjem trgu in obenem zagotovili učinkovit vzvod, ki bi ga prinesla skupna trgovinska politika, bi morali v uredbi jasno navesti, da države članice ali njihovi javni organi naročniki ne morejo omejiti dostopa blaga in storitev iz tretjih držav drugače kot s sredstvi, ki jih določa ta uredba.

Preprečevanje razdrobitve notranjega trga: Obstaja nevarnost, da bo člen 6, kot ga predlaga Komisija, povzročil razdrobitev notranjega trga, pri čemer bi lahko javni organ naročnik v eni državi članici zahteval izločitev določenega tujega ponudnika na podlagi tega člena, isti ponudnik pa bi se lahko potegoval za podoben projekt z drugimi družbami v drugi državi članicami. Zato bi bilo treba pojasniti, da lahko javni organi naročniki zahtevajo ukrepe za omejitev dostopa do svojega trga javnih naročil za nekatere tretje države samo, če je Komisija sklenila, da začne preiskavo o pomanjkanju ustrezne vzajemnosti pri tretji državi. Iz istega razloga se javnim organom naročnikom ne sme dovoliti uporaba izjem iz člena 13, da bi preprečili izvajanje ukrepov, ki jih sprejme Unija, brez strogega nadzora Komisije. Potreben je mehanizem, ki bi Komisiji omogočil, da javnemu organu naročniku prepove uveljavljanje izjem, če to ni ustrezno utemeljeno.

Neškodovanje državam v razvoju: Obstaja nevarnost, da bi države v razvoju postale nenamerne žrtve tega instrumenta, saj nekatere med njimi zaradi svojega gospodarskega položaja še niso sposobne odpreti svojih trgov javnih naročil. V predlogu uredbe so najmanj razvite države že izključene iz področja uporabe. Poročevalec predlaga, da bi razširili obseg držav v razvoju, ki jih instrument ne zajema. Zaradi skladnosti s splošno trgovinsko politiko EU bi bilo treba obstoječo trgovinsko zakonodajo EU vzeti kot referenco za opredelitev trgovinskih odnosov EU s temi državami. V ta namen uredba o splošni shemi preferencialov določa celovit in diferenciran okvir[4]. Ker bi imelo nasprotni učinek, če bi v predlogu uredbe iz področja uporabe izključili vse države, ki (še) niso razvite, je potrebno nadaljnje razlikovanje: države v razvoju, ki veljajo za ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti z mednarodnim sistemom trgovanja, bi prav tako morale biti izvzete iz področja uporabe tega instrumenta.

• [1]  To so Armenija, Kanada, EU s svojimi 28 državami članicami, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Koreja, Lihtenštajn, Norveška, Singapur, Švica, Tajvan, Združene države, Nizozemska v imenu Arube.
• [2]  Vir: Sporočilo za javnost Komisije: Pobuda za zunanja javna naročila – Pogosto zastavljena vprašanja, 21. marec 2012.
• [3]  Vir: Vzajemni dostop tretjih držav do javnih naročil EU – Podrobni pregled ocene učinka Komisije, ki ga je opravil oddelek EP za oceno učinka, junij 2013.
• [4]  Uredba Sveta (EU) št. 978/2012 z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov(*) (22.10.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
(COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD))

Pripravljavec mnenja*: Frank Engel

(*)       Pridruženi odbor – Člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga

Marca 2012 je Evropska komisija sprejela sedanji predlog uredbe, ki za Evropsko unijo pomeni prvi poskus oblikovanja celostne zunanje politike na področju javnih naročil.

Z zakonodajnega vidika je glavni cilj predloga povečati vpliv Evropske unije v mednarodnih trgovinskih pogajanjih, da bi evropski gospodarski subjekti imeli boljše možnosti dostopa na trg javnega naročanja v tretjih državah. S političnega vidika pa je to za Evropsko unijo edinstvena prilika, da izrazi svojo odločnost, da bo poskrbela za enako obravnavo in s tem enake konkurenčne pogoje na področju, na katerem so njeni interesi močnejši in bolj razvejani od katerega koli akterja, ki danes nastopa na svetovnem trgovinskem prizorišču.

To sporočilo je še posebej pomembno zaradi učinkov gospodarske krize, med katero se je Evropa vztrajno otepala sprejetja protekcionističnih ukrepov in opuščanja mednarodnih obveznosti. V skladu s tem pristopom ima ta predlog jasno sporočilo: EU se dejansko spopada z večjo in tršo –včasih celo nepošteno – konkurenco s strani svojih trgovinskih partnerjev. Namesto da bi zaprla svoje trge javnega naročanja za tuje subjekte, se zavzema za enakopravne možnosti dostopanja do trga za svoje subjekte in blago v tujini.

Ta predlog uredbe zagotavlja več mehanizmov, vključno s posvetovanji z ustreznimi državami članicami, in s tem možnost odprave težav, ki so povezane s omejevalnimi praksami pri javnem naročanju. Šele potem, ko s temi mehanizmi ne bo mogoče rešiti zadeve, v igro stopijo omejevalni ukrepi, predvideni v tem predlogu.

Vidiki notranjega trga

Doslej javni organi naročniki niso imeli jasnega okvira, da bi lahko izvajali mednarodne obveznosti EU, povezane z javnim naročanjem. S tem predlogom se bo spremenil razdrobljen pristop v uporabi v različnih državah članicah, po katerem so se sprejemale posamezne odločitve, da bi blokirali dostop blaga in storitev tretjih držav do nacionalnega trga javnega naročanja. Centralizirani sistem pa bo zagotavljal enotno obravnavo blaga in storitev tretjih držav.

Odboru IMCO so bile pri pripravi te uredbe dodeljene zelo majhne pristojnosti. To mnenje je zato večinoma omejeno na nebistvene določbe.

Natančneje sodijo v izključno pristojnost odbora IMCO naslednji členi:

Člen 6, odstavek 7 – Opolnomočenje javnih organov naročnikov/naročnikov za izločitev ponudb, ki vsebujejo izključene blago in storitve: Objava izključenih ponudb in določitev standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila.

Člen 17, odstavek 3 – Postopek v odboru: – pristojnost posvetovalnega odbora skladno s sklepom Sveta 71/306/EWG

Člen 20 – Razveljavitve: razveljavitev členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES.

Odbor IMCO ima deljene pristojnosti z odborom INTA glede naslednjih členov:

Člen 2: Opredelitev pojmov

Člen 7: Neobičajno nizke ponudbe

Člen 17, odstavek 1: Postopek v odboru

Člen 18: Zaupnost

Člen 19: Poročanje

Stališče pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja med drugim podaja več predlogov sprememb glede opredelitve pojmov v členu 2. Namen teh predlogov sprememb je uskladiti te opredelitve pojmov z opredelitvami, o katerih se je odbor IMCO dogovoril v svojem stališču pred pogajanji glede Splošne direktive o javnem naročanju (A7-0007/2013).

Poleg tega pripravljavec mnenja predlaga, da se poskrbi za večjo pravno jasnost in gotovost v povezavi z odstavkom 1 člena 7 in povezano uvodno izjavo 19 o možnosti , da v primeru načrtovanega sprejetja neobičajno nizke pobude preostali ponudniki predložijo dodatne informacije.

Na koncu svetuje, da se obveznost Komisije glede prvega poročanja poveže s prihodnjim datumom začetka veljavnosti te pogodbe, namesto da bi določili natančen datum (1. januar 2017), ki se bo morda izkazal za prezgodnjega ali prepoznega, kot predvideva predlog Komisije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog	Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav	o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav
(Besedilo velja za EGP)	(Besedilo velja za EGP)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.	(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, ohranjanje svojih vrednot, bistvenih interesov, varnosti, neodvisnosti in integritete ter za spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.	(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek svojih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in koncesij Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in direktivi o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Na mednarodni ravni so trenutno urejene le koncesije za gradnje.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.	(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil in koncesij mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih in koncesijah v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih in koncesijah povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih.	(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil in koncesij temelji na enotnih načelih.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo.	(9) Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil in koncesij, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in direktivi o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Na mednarodni ravni so trenutno urejene le koncesije za gradnje.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji.	(10) Cilj izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov Unije do trgov javnih naročil in koncesij nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahteva, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Porekla blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti2. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu.	(11) V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Porekla blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 52 do 55 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta2a, vključno z dodatnimi določbami, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 55. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu.
_______________	______________
2 UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
	2a Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013).
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.	(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in Direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb] pri postopkih za dodelitev javnih naročil ali koncesij, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, iz postopkov za oddajo javnih naročil izločijo blago in storitve, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.	(13) Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil ali koncesij, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.	(15) Za naročila in koncesije, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil ali koncesij med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe na področju javnih naročil ali dodelitve koncesij, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi na področju javnih naročil ali dodelitve koncesij povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Koncept ustrezne vzajemnosti je osrednji koncept za izvajanje te uredbe, zato bi ga bilo treba jasno opredeliti. Če tretja država v dvostranskem ali večstranskem merilu ne sprejme obveznosti, s katerimi bi omogočila dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do svojih trgov javnih naročil ali podeljevanja koncesijskih pogodb, da bi zagotovila pravično in pregledno obravnavo ter prepovedala vse vrste diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije, ali če zakonodaja, ureditev ali praksa te države omogoča njihovo dejansko ali pravno diskriminacijo, je treba med drugim domnevati, da se ne izvaja koncept ustrezne vzajemnosti.
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.	(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih in koncesijah zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in koncesij ter preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Na mednarodni ravni so trenutno urejene le koncesije za gradnje.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta.	(17) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in koncesij ter Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih in koncesijah v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi.	(18) Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil in koncesij Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.	(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. Poleg pravil iz člena 69 Direktive 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13a in člena 79 Direktive 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13b bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, bi moral imeti javni organ naročnik možnost, da zavrne ponudbo. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.
	_________________
	13a Direktiva 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL XXX) (2011/0438(COD)).
	13b Direktiva 20XX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL XXX) (2011/0439(COD)).
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije.	(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih in koncesijah, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.	(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali koncesijah ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo.	(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil ali postopkov za dodelitev koncesij v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije.	(26) Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije, da bi zagotovili potrebne gospodarske priložnosti za boljšo integracijo njihovih trgov v svetovno trgovino.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.	(27) Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil in koncesij po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji –	(31) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil in koncesij določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji –
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah.	1. Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil in koncesij za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev – glede na vrsto zadevnega naročila –, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil in koncesij v tretjih državah.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Ker ni koncesij za dobavo, se doda segment »glede na vrsto zadevnega naročila«.
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo.	Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe, in za dodelitev koncesij za storitve za vladne namene in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Za dobavo blaga ni koncesij.
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta uredba ne vpliva na svobodo držav članic, da v skladu z zakonodajo Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako bi morale biti te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državni pomoči ter katere posebne obveznosti bi zanje morale veljati. Ta uredba prav tako ne vpliva na odločitev javnih organov, ali in na kakšen način ter v kolikšnem obsegu želijo sami opravljati javne funkcije, v skladu s členom 14 PDEU in protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena. To velja tudi za politike Unije, povezane s tretjimi državami.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka -a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, vključno z začasnimi povezavami med podjetji, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev;
Obrazložitev
Uskladitev z razvojem pogajanj o direktivi o javnih naročilih.
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „dobavitelj“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja blago;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča odbora v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „ponudnik storitve“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja izvajanje gradenj ali gradnje ali storitev;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča odbora v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) "ponudnik" pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;
Obrazložitev
Uskladitev stališča odbora v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov;	(d) „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil in koncesij, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov;
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba koncesij ob vsaki omembi javnih naročil); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) „pomanjkanje ustrezne vzajemnosti“ pomeni obstoj zakonodajnega, regulativnega ali upravnega ukrepa, postopka ali prakse, ki so ga sprejeli oziroma ga izvajajo javni organi ali posamezni naročniki v tretji državi in ki omejuje dostop do trgov javnih naročil ali koncesij, zaradi česar prihaja do resne in ponavljajoče se diskriminatorne obravnave gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije.
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) „zadovoljivi popravni ali izboljševalni ukrepi“ pomenijo odpravljanje omejevalnih ukrepov, ki so predmet preiskave Evropske komisije.
Predlog spremembe  118 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izraz „gospodarski subjekt“ zajema tako pojem dobavitelja kot pojem ponudnika storitev;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča odbora v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  119 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“;	črtano
Obrazložitev
Uskladitev stališča odbora v pogajanjih o direktivi o javnem naročanju.
Predlog spremembe  120 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost, da naročniki, ob upoštevanju nekaterih izjem, zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil.	(e) „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost, da naročniki, ob upoštevanju nekaterih izjem, zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil ali dodelitvijo koncesij.
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba „postopkov v zvezi z dodelitvijo koncesij“ ob vsakršni omembi „postopkov v zvezi z oddajo naročil“, v ednini ali množini); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  121 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poreklo blaga se določi v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti18.	1. Poreklo blaga se določi v skladu s členi 52 do 55 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno z delegiranimi akti, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 55 te uredbe.
Predlog spremembe  122 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo ponudnika storitev se šteje, da je:	Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo gospodarskega subjekta, ki ponuja storitev, se šteje, da je:
Obrazložitev
Ta sprememba je potrebna zaradi sprememb člena 2 (opredelitev pojmov).
Predlog spremembe  123 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.	Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev ali pri dodeljevanju koncesij za izvedbo gradnje ali opravljanje storitev obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima. Za dobavo blaga ni koncesij.
Predlog spremembe  124 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis predmeta naročila;	(b) opis predmeta naročila ali koncesije;
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodajanje izraza „koncesija“, v ednini ali množini, izrazu „naročilo“); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  125 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.	(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih ali koncesijah, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.
	(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodajanje „koncesij“ ob vsaki omembi „javnih naročil“); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Po pogajanjih o direktivah o javnih naročilih in novem predlogu direktive o koncesijah mora biti izrazje v tej uredbi enako tistemu v uredbi o koncesijah, saj ta uredba pokriva tako javna naročila kot koncesije (člen 1.2). Obstajajo ločeni zakonodajni instrumenti za ti dve vrsti pogodb in ta uredba mora odražati razlike med njima.
Predlog spremembe  126 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.	črtano
Obrazložitev
Črtano za uskladitev z novo opredelitvijo pojma „pomanjkanja ustrezne vzajemnosti“ (člen 2(1)(ga)) in elementi, ki jih mora Komisija upoštevati pri presojanju „pomanjkanja ustrezne vzajemnosti“(člen 6(5)).
Predlog spremembe  127 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;	(a) v kolikšni meri zakoni, predpisi ali upravne določbe o javnih naročilih ali koncesijah zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;
Obrazložitev
Razširitev področja uporabe odstavka, ki tako poleg zakonodaje same obsega še regulativne ukrepe v zvezi z javnimi naročili/koncesijami, katere mora Komisija prav tako upoštevati pri presojanju „pomanjkanja ustrezne vzajemnosti“.
Predlog spremembe  128 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).	7. Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, vključno z razlogi za izločitev, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).
Predlog spremembe  129 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov.	Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov s strani zadevnega ponudnika.
	Ko javni organ naročnik/naročnik preostale ponudnike obvesti o svoji nameri, da bo sprejel neobičajno nizko ponudbo, imajo ti ponudniki možnost, da javnemu organu naročniku/naročniku v razumnem roku zagotovijo pomembne informacije, da lahko ta odloči o sprejetju ponudbe na podlagi poznavanja vseh morebitnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na ovrednotenje neobičajno nizke cene ali zaračunanih stroškov.
Obrazložitev
V členu je treba pojasniti, da imajo preostali ponudniki, ki so bili obveščeni o nameri javnega organa naročnika/naročnika, da sprejeme neobičajno nizko ponudbo, možnost posredovanja dodatnih informacij in s tem poskrbeti za to, da je bila odločitev sprejeta na podlagi čim boljše seznanjenosti s podatki.
Predlog spremembe  130 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru sprožitve preiskave Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije, v katerem zainteresirane strani in države članice pozove, da Komisiji predložijo vse potrebne informacije v določenem roku.	V primeru sprožitve preiskave Komisija uredi objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije, v katerem zainteresirane strani in države članice pozove, da Komisiji predložijo vse potrebne informacije v treh mesecih.
Predlog spremembe  131 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece.	3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v šestih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece.
Predlog spremembe  132 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Niti Komisija niti Svet niti Evropski parlament niti države članice niti njihovi uradniki ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, prejete na podlagi te uredbe, brez izrecnega dovoljenja osebe, ki je te informacije predložila.	črtano
Obrazložitev
Ta odstavek je bil nadomeščen z novim odstavkom 4a (novo).
Predlog spremembe  133 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Informacije, prejete na podlagi te uredbe, ki jih je posredovalec označil kot zaupne, se v nobenem primeru ne razkrijejo brez izrecnega dovoljenja posredovalca.
Predlog spremembe  134 Predlog uredbe Člen 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do 1. januarja 2017 in vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije.	Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe, potem pa vsaj vsaka tri leta Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije.
Predlog spremembe  135 Predlog uredbe Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES se razveljavita z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.	Komisija presodi, ali se člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES ohranita. Glede na zaključke te presoje predloži zakonodajni predlog o razveljavitvi teh členov z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Articles 58 and 59 of Directive 2004/17/EC (Utilities Directive) have been maintained by the European Parliament in the revised proposal for the Utilities Directive, given that the outcome of the negotiations on this Regulation is still unclear. To avoid any legal vacuum, there should not be an automatic repeal of those articles. The EC should be empowered to make an assessment to check whether if it is relevant to repeal those articles. Such decision will be taken depending on this assessment. A decision to repeal articles of another legislative text does not seem to be possible with the notion of delegated acts as defined in article 290 of the Treaty on the Functioning of the EU, as delegated acts should only refer to non-essential parts of a legislative text and concern modifications to be made on the legislative text being examined, not on another legislative text (cross-reference). The EP has to be associated with this decision. Therefore if legally speaking the use of delegated acts is not possible, the repeal of articles 58 and 59 should be made via a legislative proposal.

POSTOPEK

Naslov	Dostop blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopki za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
Referenčni dokumenti	COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 20.4.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 20.4.2012
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	25.10.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Frank Engel 21.6.2012
Obravnava v odboru	25.9.2012	21.3.2013	18.6.2013	26.9.2013
Datum sprejetja	17.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 11 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Preslav Borisov (Preslav Borissov), Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Eduard-Raul Hellvig, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Róża grofica von Thun und Hohenstein, Gino Trematerra, Emilie Turunen, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Regina Bastos, Ashley Fox, María Irigoyen Pérez, Morten Løkkegaard, Patricia van der Kammen
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Takis Hadžigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Linda McAvan, Patrizia Toia

MNENJE Odbora za razvoj (5.11.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
(COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD))

Pripravljavka mnenja: Judith Sargentini

KRATKA OBRAZLOŽITEV

S predlogom Komisije (COM(2012)0124) se namerava omejiti dostop do trga javnih naročil EU za tretje države, ki ne ponujajo vzajemnega dostopa do svojih trgov.

Pripravljavka mnenja ima glede tega predloga naslednja dva velika pomisleka:

Prvič, državam v razvoju preti nevarnost, da bodo postale nenamerne žrtve tega instrumenta, ki bi jim onemogočil uporabo javnih naročil za razvoj domače industrije. Države v razvoju ne bi smele biti oropane te pravice zaradi strahu EU pred prevelikim prodorom konkurentov, ki jih subvencionira država, iz nekaterih državah v vzponu.

Drugič, vprašanje je, ali se bo s to uredbo dosegel želen namen.

Obravnava držav v razvoju

Dostop do trgov javnih naročil sicer sam po sebi ni vprašanje, ki zadeva trgovino, kljub temu pa pomeni močan ofenzivni interes EU v njenih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami, saj so številna podjetja EU zelo konkurenčna in imajo v mnogih panogah primerljivo prednost. Čeprav so iz področja uporabe predloga izključene najmanj razvite države, pa se predlog še vedno nanaša na države v razvoju s srednje visokimi prihodki, vključenimi na seznam OECD DAC.

Poleg tega je zlasti zaskrbljujoče, da v predlogu niso omenjena možna izvzetja za politike, namenjene spodbujanju malih in srednjih podjetij (MSP)ali vsaj časovno omejena izvzetja za druge izrecne razvojne politike, saj direktive EU o javnih naročilih vsebujejo določbe, ki dajejo prednost evropskim MSP. Tako razmišljanje bi moralo veljati tudi za države v razvoju, katerih gospodarski razvoj sloni na MSP.

Ožja definicija vzajemnosti, ki spodkopava večstranskost

Medtem ko trgovinska politika EU na splošno temelji na široki opredelitvi vzajemnosti – ki jo je treba razumeti kot „splošno ravnotežje ugodnosti” (kot je praksa GATT in STO) – pa se v osnutku uredbe predlaga ožja opredelitev (vzajemnost po posameznih sektorjih). V tem primeru "popolna vzajemnost" od dveh držav zahteva, da omogočita enak dostop do svojih trgov. EU se s takim ravnanjem odmika od načela posebne in različne obravnave držav v razvoju in od večstranskega pristopa, ki bolje odraža interese teh držav. Tako bi nevarnost povračil z obsežnimi trgovinskimi blokadami ostala, lahko pa bi prišlo tudi do zastoja večstranskih pogajanj.

Države v razvoju niso želele podpisati niti sporazuma o javnih naročilih STO (Government Procurement Agreement – GPA) niti revidiranega GPA iz marca 2012.

EU je doslej s trgovinskimi sporazumi zgolj v omejenem obsegu uspelo odpreti trge javnih naročil. Glavna gospodarstva v vzponu, kot so Indija, Brazilija in Kitajska, ne kažejo pripravljenosti, da bi se v bližnji prihodnosti pridružila GPA. Zaradi tega ta uredba pomeni ofenzivno strategijo odpiranja trga, s katero se državam v razvoju poskuša vsiliti, kar so že zavrnile v STO (tako imenovano "singapurska vprašanja" iz leta 1996).

Liberalizacija trga javnih naročil držav v razvoju bi lahko vodila do tega, da bi se pomemben delež pičlih domačih virov porabil za uvoz in ne za doma izdelano blago. Zato je bistvenega pomena, da glavno pobudo pri oblikovanju sistemov javnih naročil prevzamejo vlade držav v razvoju in ne tuji akterji, tako da bodo ti sistemi spodbujali razvoj.

Pripravljavka mnenja je prepričana, da zahteve držav v razvoju, po katerih so lokalna ustanovitev, prenos tehnologije in nacionalne vsebinske zahteve pogoj za oddajo javnih naročil, ne bi smele veljati kot diskriminatorne prakse, marveč kot legitimno orodje njihove razvojne strategije.

Načelo vzajemnosti pri javnih naročilih ni v skladu z zavezami EU glede učinkovitosti pomoči, po katerih je sistem javnih naročil v državi treba uporabiti kot privzeto možnost.

Ena od običajnih praks v zvezi s politiko javnih naročil je bila pogojevanje pomoči. Pariška deklaracija iz leta 2005, agenda za ukrepanje iz Akre iz leta 2008 in deklaracija iz Busana iz leta 2011 o učinkovitosti pomoči ponovno poudarjajo načelo uporabe sistema javnih naročil države prejemnice kot privzeto možnost za programe pomoči v podporo dejavnostim, ki jih upravlja javni sektor, da bi dejansko prekinili uradno in neuradno pogojevanje pomoči donatorjev.

Prednost uporabe državnega sistema javnih naročil je ta, da se tako razvija lastništvo in lastna odgovornost, lokalna podjetja pa imajo večje možnosti za pridobivanje javnih naročil. Zato bi moralo biti dajanje prednosti lokalnemu in regionalnemu javnemu naročanju prednostna naloga, saj gre za pametno razvojno orodje.

Medtem ko donatorji že zaostajajo pri uporabi državnih sistemov, bi lahko osnutek uredbe postavil dodatne ovire za zaveze EU glede učinkovitosti pomoči.

Pripravljavka mnenja polega tega dvomi v koristi te pobude o mednarodnih javnih naročilih iz naslednjih razlogov:

Odprtosti de jure ne bi smeli zamenjevati z odprtostjo de facto.

Predlog sloni na domnevi, da so druge države manj odprte od EU in da se niso obvezale k odprtju iste količine trgov javnih naročil v GPA. Vendar pa je podrobni pregled ocene učinka Komisije, ki jo je opravil Parlament[1] pokazal, da je trg javnih naročil EU sicer de jure široko odprt za mednarodno konkurenco, odprtost de facto pa je v resnici veliko manjša. Tako pregled naročil, ki presegajo mejno vrednost, oddanih gospodarskim subjektom iz tretjih držav v letu 2011 kaže, da so ta podjetja imela neposreden dostop, torej ne prek podrejenih družb ali zastopnikov EU, le do zelo majhnega števila naročil (0,2 % od vseh). Četudi bi uredba EU lahko učinkovito prepovedovala preference de jure, bi bila še naprej precej manj učinkovita pri preferencah de facto.

V praksi je možno doseči preference de facto za lokalne dobavitelje med drugim z delitvijo naročil, tako da ta padejo pod mejno vrednost. Poleg tega je odstranitev ovir de facto odvisna od volje tretje države, da deluje pregledno (se bori proti korupciji) in ne daje prednosti nacionalnim vodilnim podjetjem. Zato je precej neverjetno, da bo s to uredbo EU v boljšem položaju pri pogajanjih o resnično odprtih trgih javnih naročil v državah, kot so Kitajska ali Indija, katerim je ta zakonodaja namenjena.

Vpliv na mala in srednja podjetja (MSP)

Neposredne koristi za evropska MSP bodo zelo majhne oziroma jih sploh ne bo. Evropska MSP se običajno potegujejo za naročila, katerih vrednost je precej nižja od predlagane mejne vrednosti petih milijonov EUR. Tudi čezmejno sodelovanje teh podjetij pri javnih naročilih je omejeno. Če se bodo trgi javnih naročil v prihodnosti odprli, bodo morebitne koristi za MSP na voljo večinoma z oddajanjem naročil podizvajalcem ali prek dobavnih verig, torej področij, ki jih tretje države v povračilo zlahka zaprejo z de facto protekcionističnimi ukrepi.

Majhen učinek na nadaljnje odpiranje trgov javnih naročil

Veljavni pravni okvir EU za javna naročila v direktivi za posebne sektorje (2004/17/ES) že vsebuje določbe za tretje države in prav tako predvideva določbe za neobičajno nizke ponudbe. Zato že obstaja možnost (ki pa se praktično ne uporablja) zavrnitve takšne ponudbe zaradi pomislekov glede vzajemnosti.

Glede na to je vprašanje, ali ima predlagana uredba resnično dodano vrednost.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  136 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.	(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije. To ne bi smelo zadevati postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev z državami upravičenkami iz sheme Vse razen orožja, ki so naštete v Prilogi IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 978/2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov14, niti naročil blaga in storitev iz držav v razvoju, kot so opredeljene v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012.
__________________	__________________
13 UL L….	13 UL L….
	14 UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
Predlog spremembe  137 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije.	(26) Glede na splošno politiko Unije, ki je namenjena podpiranju gospodarske rasti držav v razvoju in njihovemu vključevanju v svetovno gospodarstvo, ki je podlaga za to, da se ustanovi sistem splošnih tarifnih preferencialov, kot je opisano v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 978/2012, je primerno blago in storitve iz najmanj razvitih držav iz sheme Vse razen orožja,obravnavati enako kot blago in storitve Unije ter tudi blaga in storitev iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in nezadostne povezanosti s svetovnim gospodarstvom, kot je opredeljeno v prilogah IV in VII k Uredbi (EU) št. 978/2012.
Obrazložitev
V okviru te uredbe je treba določiti poseben režim za najmanj razvite države in za ranljive države v razvoju.
Predlog spremembe  138 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.	Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ali iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti s svetovnim gospodarstvom, kot je opredeljeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.
Predlog spremembe  139 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do 1. januarja 2017 in vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije.	Vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije. Komisija ob predložitvi svojega drugega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi zakonodajni predlog o spremembi uredbe ali navede razloge, zakaj meni, da spremembe niso potrebne.

POSTOPEK

Naslov	Dostop blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopki za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
Referenčni dokumenti	COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 20.4.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 20.4.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Judith Sargentini 25.9.2012
Obravnava v odboru	14.10.2013	5.11.2013
Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 6 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Mikael Gustafsson, Eva Joly, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Andreas Pitsillides, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Ivo Vajgl, Daniël van der Stoep, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eduard Kukan, Isabella Lövin, Cristian Dan Preda, Judith Sargentini
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Muñiz De Urquiza, Bogusław Sonik

• [1]  Vir: Vzajemni dostop tretjih držav do javnih naročil EU – podrobni pregled ocene učinka Komisije, ki ga je opravil oddelek EP za oceno učinka, junij 2013.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (24.6.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
(COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD))

Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  140 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.	(1) Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini; v tem členu je tudi navedeno, da Unija spodbuja demokracijo, pravno državo, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načela enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava; sodelovanje v mednarodnih odnosih bi moralo pripomoči k spodbujanju trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s poglavitnim ciljem izkoreninjenja revščine.
Predlog spremembe  141 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Trgovinska politika Evropske unije bi morala prispevati k odpravljanju revščine po vsem svetu, s spodbujanjem boljših delovnih pogojev, zdravja in varstva pri delu ter zagotavljanja temeljnih pravic.
Predlog spremembe  142 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) EU ne bi smela izvajati pritiska na tretje države, da bi privatizirale javne storitve. Javni organi na vseh ravneh bi morali imeti pravico odločiti, ali, kako in do katere mere želijo sami izvajati javne storitve.
Predlog spremembe  143 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Javna naročila se ne bi smela podeljevati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi, v trgovini z ljudmi in pri izkoriščanju dela otrok.
Predlog spremembe  144 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Če tretje države v javna naročila vključijo trajnostne razvojne cilje, to ne sme biti razlog za izločitev. Tovrstne cilje je treba spodbujati.
Predlog spremembe  145 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.	(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU ali kadar gre za bistvene gospodarske interese Unije, na primer v industriji. Komisija v primeru resnih in ponavljajočih se kršitev temeljnih pravic delavcev, sindikalnih pravic in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi mednarodnimi konvencijami s področja delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, kot je konvencija Mednarodne organizacije dela št. 94 o določbah o delu v javnih naročilih, prav tako razmisli o omejitvi dostopa na trg za zadevno blago in/ali storitve.
Predlog spremembe  146 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.	(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije ali ogrožajo gospodarske interese Unije, na primer v industriji.
Predlog spremembe  147 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Določbe o spoštovanju socialne, delovnopravne, in okoljske zakonodaje, ki velja na delovnem mestu v tretji državi, vključno s spoštovanjem temeljnih mednarodno sprejetih konvencij, kot je konvencija Mednarodne organizacije dela št. 94, ne bi smele veljati za diskriminatorno prakso.
Predlog spremembe  148 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Ukrepi za omejitev dostopa tretjih držav na trg ne bi smeli nesorazmerno vplivati na socialne in delovnopravne razmere v zadevni državi, predvsem ne v državah v razvoju.
Predlog spremembe  149 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.	(19) Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti spoštovanju mednarodne delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, vključno s temeljnimi mednarodnimi konvencijami, kot je konvencija Mednarodne organizacije dela št. 94. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.
Predlog spremembe  150 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.	(21) Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja ali da še naprej krši temeljne pravice delavcev in mednarodno pravo, vključno s temeljnimi mednarodnimi konvencijami na področju socialne, delovnopravne in okoljske zakonodaje, vključno s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 94, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse ali zgoraj navedenih kršitev pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.
Predlog spremembe  151 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo.	(23) Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo. Predvsem bi se morali upoštevati morebitni negativni vplivi na socialne, delovnopravne in okoljske razmere v zadevni državi, zlasti v državah v razvoju.
Predlog spremembe  152 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Nujno je, da imajo javni organi naročniki/naročniki dostop do veliko različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Zato bi morali javni organi naročniki/naročniki imeti možnost, da začasno ne uporabljajo ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, kadar ni na voljo blaga in/ali storitev Unije in/ali vključenega blaga in/ali storitev, ki bi izpolnjevale zahteve javnega organa naročnika/naročnika, da se zavarujejo bistvene javne potrebe, na primer zdravje in javna varnost, ali kadar bi uporaba ukrepa povzročila nesorazmerno povečanje cene ali stroškov naročila.	(24) Nujno je, da imajo javni organi naročniki/naročniki dostop do veliko različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Zato bi morali javni organi naročniki/naročniki imeti možnost, da začasno ne uporabljajo ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, kadar ni na voljo blaga in/ali storitev Unije in/ali vključenega blaga in/ali storitev, ki bi izpolnjevale zahteve javnega organa naročnika/naročnika, da se zavarujejo bistvene javne potrebe, na primer zdravje in javna varnost ter socialne in okoljske trajnostne značilnosti, ali kadar bi uporaba ukrepa povzročila nesorazmerno povečanje cene ali stroškov naročila.
Predlog spremembe  153 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri oddaji javnega naročila je treba upoštevati merila trajnostnega razvoja, okoljska in socialna merila, ki podpirajo delovne pogoje, zdravje in varnost na delovnem mestu ter enako obravnavanje. Ta merila je treba spodbujati in v nobenem primeru ne smejo biti razlog za izključitev.
Predlog spremembe  154 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročnik/naročnik zahteva, da ponudniki predložijo informacije o poreklu blaga in/ali storitev v ponudbi in njihovo vrednost. Kot predhodni dokaz, da ponudb ni mogoče izločiti v skladu z odstavkom 1, sprejmejo samostojne izjave. Javni organ naročnik lahko od ponudnika kadar koli med postopkom zahteva predložitev celotne zahtevane dokumentacije ali njenih delov, kadar se šteje, da je to potrebno za zagotovitev pravilne izvedbe postopka. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za izjave o poreklu blaga in storitev. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).	Javni organ naročnik/naročnik zahteva, da ponudniki predložijo informacije o poreklu blaga in/ali storitev v ponudbi in njihovo vrednost. Upoštevajo se tudi merila glede spoštovanja temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje. Kot predhodni dokaz, da ponudb ni mogoče izločiti v skladu z odstavkom 1, sprejmejo samostojne izjave. Javni organ naročnik lahko od ponudnika kadar koli med postopkom zahteva predložitev celotne zahtevane dokumentacije ali njenih delov, kadar se šteje, da je to potrebno za zagotovitev pravilne izvedbe postopka. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za izjave o poreklu blaga in storitev. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).
Predlog spremembe  155 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) glavne razloge za izločitev blaga in/ali storitev.
Predlog spremembe  156 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.	(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo, predvsem če ti omejevalni ukrepi škodijo gospodarskim interesom Unije, na primer njeni industriji.
Predlog spremembe  157 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) če pride do resnih in ponavljajočih se kršitev temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami. Spoštovanje delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, ki velja v kraju dela določene države, se ne šteje kot omejevalni ukrep, katerega posledica je resna in ponavljajoča se diskriminacija gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Pri ocenjevanju ali prihaja do resnih in ponavljajočih se kršitev temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami, Komisija preuči v kolikšni meri:
	(a) zakoni in praksa v tej državi zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje;
	(b) javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo prakse socialnega dampinga za zadevno blago in storitve.
Predlog spremembe  159 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Učinek trgovinskih pogajanj na socialne, okoljske in človekove pravice se mora redno ocenjevati, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti spodbujanju dostojnega dela in boju proti strukturni brezposelnosti. Pri dodelitvi javnih naročil je treba upoštevati vidike okoljske in socialne politike, izbirno merilo pa ne sme biti najnižja cena, temveč najbolj trajnostna ponudba.
Predlog spremembe  160 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov.	1. Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov, in izrecno navede spoštovanje temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, predvsem zato, da se prepreči socialni, okoljski ali davčni damping.
Predlog spremembe  161 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Tudi pri neobičajno nizkih ponudbah je treba spoštovati zlasti predpise o zdravju in varstvu pri delu, delovne pogoje in kolektivne pogodbe.
Predlog spremembe  162 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija ne sme kaznovati tretjih držav, ki v merila za oddajo naročil vključijo razvojne cilje; ravno nasprotno: tovrstne ukrepe je treba spodbujati.
Predlog spremembe  163 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se na podlagi preiskave ugotovi, da tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih in Komisija meni, da je to upravičeno z interesom EU, jo Komisija pozove k udeležbi v posvetovanjih s ciljem zagotovitve, da lahko gospodarski subjekti, blago in storitve Unije sodelujejo v postopkih v zvezi z oddajo ponudb za oddajo javnih naročil v tej državi pod pogoji, ki niso nič manj ugodni od tistih, ki veljajo za nacionalne gospodarske subjekte, blago in storitve zadevne države, ter tudi s ciljem zagotovitve uporabe načel preglednosti in enake obravnave.	Kadar se na podlagi preiskave ugotovi, da tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih ali krši temeljne pravice delavcev in mednarodno pravo, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, in Komisija meni, da je to upravičeno z interesom EU, jo pozove k udeležbi v posvetovanjih s ciljem zagotovitve, da lahko gospodarski subjekti, blago in storitve Unije sodelujejo v postopkih v zvezi z oddajo ponudb za oddajo javnih naročil v tej državi pod pogoji, ki niso nič manj ugodni od tistih, ki veljajo za nacionalne gospodarske subjekte, blago in storitve zadevne države, ter tudi s ciljem zagotovitve uporabe načel preglednosti in enake obravnave.
Predlog spremembe  164 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) spoštovanje mednarodno priznanih socialnih in delovnih standardov in/ali zakonov ali okoljskega prava,
Predlog spremembe  165 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic.
Predlog spremembe  166 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija lahko konča posvetovanje tudi, če se v zadevni državi spoštujejo temeljne pravice delavcev in mednarodno pravo, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje.
Predlog spremembe  167 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).	1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo ali do nespoštovanja temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Predlog spremembe  168 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izločitev ponudb, pri katerih več kot 50 % skupne vrednosti predstavlja izključeno blago ali storitve s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih; in/ali	(a) izločitev ponudb, pri katerih več kot 50 % skupne vrednosti predstavlja izključeno blago ali storitve s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih in/ali v kateri se ne spoštujejo temeljne pravice delavcev in mednarodno pravo, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje; in/ali
Predlog spremembe  169 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) obvezen pribitek na ceno za tisti del ponudbe, ki je sestavljen iz izključenega blaga ali storitev s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih.	(b) obvezen pribitek na ceno za tisti del ponudbe, ki je sestavljen iz izključenega blaga ali storitev s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih in/ali v kateri vlada nespoštovanje temeljnih pravic delavcev in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi mednarodno priznanimi konvencijami, na področju delovnopravne, socialne in okoljske zakonodaje.
Predlog spremembe  170 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ukrepi, s katerimi se omeji dostop tretjih držav na trg, morajo biti sorazmerni in ne smejo nesorazmerno vplivati na zadevno državo, predvsem ne na države v razvoju, temveč morajo biti zasnovani tako, da spodbudno vplivajo na socialne in delovne razmere.

POSTOPEK

Naslov	Dostop blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopki za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
Referenčni dokumenti	COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 20.4.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 20.4.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Tamás Deutsch 24.5.2013
Obravnava v odboru	20.3.2013	29.5.2013	19.6.2013
Datum sprejetja	20.6.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Jean Lambert, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Csaba Őry, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Kinga Göncz, Sergio Gutiérrez Prieto, Jelko Kacin, Jan Kozłowski, Ria Oomen-Ruijten, Birgit Sippel
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Jürgen Klute

MNENJE Odbora za pravne zadeve (20.9.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
(COM(2012)0124 – C7‑0084/2012 – 2012/0060(COD))

Pripravljavec mnenja: Raffaele Baldassarre

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Stališče pripravljavca mnenja

1.1 – Splošne opombe

Med pogajanji o spremembi sporazuma o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije, kakor tudi v okviru pogajanj o prosti trgovini, je EU vedno zagovarjala odprtje mednarodnih trgov javnih naročil na podlagi načel enake obravnave, preglednosti in vzajemnosti[1]. Toda večina tretjih držav ni tako odprta kot so evropske. Nasprotno, zaostrovanje gospodarske krize je povzročilo, da so številne države sprejele protekcionistične ukrepe, ki so de facto usmerjeni v zaprtje nacionalnega trga javnih naročil pred zunanjimi ponudniki[2].

Asimetrija, ki jo je Komisija ugotovila na trgu javnih naročil, povzroča evropskim podjetjem izgubo v višini približno 12 milijard eurov, zlasti v tistih sektorjih, kjer so močnejše[3]. Če pa bi bili trgi javnih naročil enakopravno dostopni podjetjem EU, bi to lahko ustvarilo 180.000 novih delovnih mest.

Zato pripravljavec mnenja soglaša s splošnim ciljem predloga za krepitev pogajalskega stališča EU v smislu dostopa evropskega blaga in storitev do trgov tretjih držav. Pomen načela vzajemnosti je bil med drugim večkrat poudarjen v okviru zasedanj Evropskega sveta[4] in Evropskega parlamenta[5].

1.2 Glavne spremembe

Pripravljavec mnenja meni, da je treba zaradi zagotavljanja enotne in dosledne uporabe predpisov povečati zahtevnost nekaterih določb in poenostaviti vsebino besedila na mestih, kjer bi sicer lahko prišlo do dvoumnih razlag.

Glavne spremembe, uvedene z osnutkom mnenja, zadevajo obravnavo izključenega blaga in storitev (člen 6 predloga uredbe). S tega vidika pripravljavec mnenja meni, da je treba poenostaviti postopke in razširiti obseg uporabe, ki je trenutno omejen le na pogodbe nad predvidenim zgornjim pragom.

Pripravljavec mnenja predlaga, da se postopek razdeli na dva načina, ki se razlikujeta glede na različen veljavni prag:

•   v prvem primeru lahko javni organi naročniki/naročniki iz postopkov za oddajo naročil izločijo ponudbe, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom iz tretjih držav, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo[6];

•   drugi način predvideva, da Komisija v primeru pogodb v vrednosti, ki je enaka ali višja od 5.000.000 EUR, oceni in odobri predlog javnih organov naročnikov/naročnikov o izločitvi ponudnikov iz tretjih držav.

V zvezi z obravnavo neobičajno ugodnih ponudb pa pripravljavec mnenja obžaluje dejstvo, da Komisija ni predlagala specifičnih in ambicioznih ukrepov, kot je med drugim zahteval Parlament[7]. Ob upoštevanju slednjega pripravljavec mnenja meni, da je treba predvideti, da morajo javni organi naročniki, ki nameravajo sprejeti neobičajno ugodno ponudbo, pisno obvestiti druge ponudnike.

Poleg navedenih glavnih sprememb so druge spremembe usmerjene v to, da bi določbe postale bolj zavezujoče, avtomatične in hitre, zlasti v zvezi z možnostjo posvetovanja s tretjimi državami (člen 9) in možnostjo, da Komisija sprejme omejevalne ukrepe iz člena 10. S tem v zvezi pripravljavec mnenja meni, da lahko pride do razveljavitve morebitnih izločitev ponudnikov tretjih držav le potem, ko je zadevna tretja država bistveno razširila in olajšala dostop na svoj trg za javna naročila ponudnikov iz EU. Obenem bi Komisija morala avtomatično sprejeti začasne omejitvene ukrepe[8], če je po preiskavi in posvetovanju z zadevno tretjo državo ugotovila pomanjkanje bistvene vzajemnosti pri odprtju trga med Unijo in tretjo državo.

Pripravljavec mnenja prav tako meni, da je treba zmanjšati število izjem, dovoljenih v členu 13, da bi preprečili dvoumne razlage. V skladu s tem predlog spremembe odpravlja možnost, da se naročniki odločijo, da ne bodo uveljavljali omejevalnih ukrepov iz člena 10, kadar bi povzročili nesorazmerno povečanje cene ali stroškov naročila. V skladu z izraženim glede neobičajno ugodnih ponudb, pripravljavec mnenja meni, da imata kakovost in trajnost upravičeno ceno.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  171 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V skladu s členom 206 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) Unija z vzpostavitvijo carinske unije v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir.	(2) V skladu s členom 206 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) Unija z vzpostavitvijo carinske unije v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir. Pri izvajanju teh nalog in v skladu s členom 32 PDEU Unija upošteva, da je treba spodbujati trgovinsko izmenjavo med državami članicami in tretjimi državami.
Predlog spremembe  172 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.	(5) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti, preglednosti, enake obravnave in medsebojne koristi.
Predlog spremembe  173 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.	(6) Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Ta odpor je še povečala trenutna gospodarska kriza, ki je spodbudila različne tretje države k sprejetju protekcionističnih politik in politik notranjega trga, kar povzroča izgubo tujim ekonomskim operaterjem.
Predlog spremembe  174 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Po zaprtju trgov tretjih držav so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v številnih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti, zlasti v železniškem, gradbenem in tekstilnem sektorju ter v sektorju visoke tehnologije.
Predlog spremembe  175 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev vsebujeta le nekaj določb o zunanji razsežnosti politike javnih naročil Unije, zlasti člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar imajo te določbe le omejeno področje uporabe, naročniki pa jih zaradi pomanjkanja smernic ne uporabljajo veliko.	(7) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev vsebujeta le nekaj določb o zunanji razsežnosti politike javnih naročil Unije, zlasti člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar so te določbe omejene na javna naročila gospodarskih javnih služb, njihovo področje uporabe pa ne zadostuje, da bi pomembno vplivale na pogajanja o dostopu do trga.
Predlog spremembe  176 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih.	(8) V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih. V tem kontekstu mora Unija povečati svojo pogajalsko moč, da bi na podlagi svojega primarnega prava in sekundarnih aktov izboljšala dostop do javnih trgov tretjih držav.
Predlog spremembe  177 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.	(12) Javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in Direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb] bi morali imeti možnost, da izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil ponudbe, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom iz tretjih držav, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev.
Predlog spremembe  178 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.	črtano
Predlog spremembe  179 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi se Komisiji omogočila odločitev o vsaki izločitvi blaga in storitev tretje države, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, bi morali javni organi naročniki/naročniki Komisijo uradno obvestiti o svoji nameri, da izločijo take blago in storitve, in sicer z uporabo standardnega obrazca, ki vsebuje zadostne informacije, da se Komisiji omogoči sprejem odločitve.	(14) Da bi lahko Komisija ocenila, ali se naj izločijo blago in storitve tretje države, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, bi morali javni organi naročniki/naročniki Komisijo uradno obvestiti o svoji nameri o izločitvi tega blaga in storitev, in sicer z uporabo standardnega obrazca, ki vsebuje zadostne informacije, da se Komisiji omogoči sprejem odločitve.
Predlog spremembe  180 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.	(15) Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, bi morala Komisija dovoliti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.
Predlog spremembe  181 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.	črtano
Predlog spremembe  182 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi.	črtano
Predlog spremembe  183 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije.	(20) Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s to uredbo. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
Predlog spremembe  184 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Nujno je, da imajo javni organi naročniki/naročniki dostop do veliko različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Zato bi morali javni organi naročniki/naročniki imeti možnost, da začasno ne uporabljajo ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, kadar ni na voljo blaga in/ali storitev Unije in/ali vključenega blaga in/ali storitev, ki bi izpolnjevale zahteve javnega organa naročnika/naročnika, da se zavarujejo bistvene javne potrebe, na primer zdravje in javna varnost, ali kadar bi uporaba ukrepa povzročila nesorazmerno povečanje cene ali stroškov naročila.	(24) Nujno je, da imajo javni organi naročniki/naročniki dostop do veliko različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Zato bi morali javni organi naročniki/naročniki imeti možnost, da začasno ne uporabljajo ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, kadar ni na voljo blaga in/ali storitev Unije in/ali vključenega blaga in/ali storitev, ki bi izpolnjevale zahteve javnega organa naročnika/naročnika, da se zavarujejo bistvene javne potrebe, na primer zdravje in javna varnost.
Predlog spremembe  185 Predlog uredbe Poglavje 2 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obravnava vključenih in izključenih blaga in storitev, neobičajno nizke ponudbe	Obravnava vključenih in izključenih blaga in storitev
Predlog spremembe  186 Predlog uredbe Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obravnava vključenih blaga in storitev	Splošne določbe
Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.	1. Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.
Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.	Blago ali storitve s poreklom iz naslednjih kategorij tretjih držav se obravnavajo kot vključeni blago in storitve:
	(a) najmanj razvite države iz priloge I Uredbe (ES) št. 732/2008;
	(b) države, ki jih je Svetovna banka razvrstila kot države z nizkim dohodkom tri zaporedna leta.
	2. Države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki z nobenim ukrepom, razen tistih iz te uredbe, ne omejijo dostopa izključenega blaga ali storitev do njihovih postopkov javnih naročil.
	3. Izključeno blago in storitve so lahko predmet omejevalnih ukrepov, ki jih sprejme Komisija v skladu z določbami iz členov 10 in 11.
Predlog spremembe  187 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 5	črtano
Pravila za dostop za izključene blago in storitve
Izključeni blago in storitve so lahko predmet omejevalnih ukrepov, ki jih sprejme Komisija:
a) na podlagi zahteve posameznih naročnikov v skladu s pravili iz člena 6;
b) v skladu s pravili iz členov 10 in 11.
Predlog spremembe  188 Predlog uredbe Člen 6 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Opolnomočenje javnih organov naročnikov/naročnikov za izločitev ponudb, ki vsebujejo izključene blago in storitve	Izločitev ponudb, ki vsebujejo izključeno blago ali storitve
Predlog spremembe  189 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov Komisija oceni, če naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji.	Javni organi naročniki/naročniki lahko iz postopkov za oddajo naročil izločijo ponudbe, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji.
Predlog spremembe  190 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to navedejo v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali v skladu s členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 26 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.	črtano
Predlog spremembe  191 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb.	3. Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem v enem tednu uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb.
Predlog spremembe  192 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).
Predlog spremembe  193 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v vsebinskih pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4).
Predlog spremembe  194 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za naročila iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbeni akt o odobritvi načrtovane izločitve v obdobju dveh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ dva meseca, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega dvomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila.	črtano
Predlog spremembe  195 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu z odstavkom 3 Komisija načrtovano izločitev odobri v naslednjih primerih:	črtano
(a) če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, vsebuje izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija;
(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.
Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.
Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu z odstavkom 3 Komisija ne odobri načrtovane izločitve, če bi kršila obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih.
Predlog spremembe  196 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pri presojanju, ali pomanjkanje ustrezne vzajemnosti obstaja, Komisija preuči naslednje:	črtano
(a) v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;
(b) v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.
Predlog spremembe  197 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Preden Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 3, zasliši zadevnega ponudnika ali ponudnike.	črtano
Predlog spremembe  198 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).	črtano
Predlog spremembe  199 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v vsebinskih pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4).	črtano
Predlog spremembe  200 Predlog uredbe Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Presoja izločitve ponudb, ki vsebujejo izključeno blago ali storitve
	1. Komisija presodi sklep javnih organov naročnikov/naročnikov za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom iz tretjih držav, iz postopkov dodeljevanja pogodb v skladu s členom 6(1).
	Komisija za presojo preuči zlasti:
	(a) ali so si javni organi naročniki/naročniki pravilno razložili merila iz člena 6(1);
	(b) ali izločitev krši obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih.
	2. V primeru, da Komisija ne potrdi izvedene izločitve, sporoči svoje nesoglasje javnim organom naročnikom/naročnikom v obdobju treh tednov, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila iz člena 6(3).
Predlog spremembe  201 Predlog uredbe Člen 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6b
	Potrditev izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve, ki niso predvideni v pogodbah, katerih vrednost je 5.000.000 EUR ali več
	Komisija presodi sklep javnih organov naročnikov/naročnikov za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom iz tretjih držav, za pogodbe, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, iz postopka za dodeljevanje naročil v skladu s členom 6(1).
	Komisija načrtovano izločitev odobri v naslednjih primerih:
	(a) če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, vsebuje izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija;
	(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.
	Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.
	Komisija ne odobri načrtovane izločitve, če ta krši obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih.
	3. Pri presojanju, ali pomanjkanje ustrezne vzajemnosti obstaja, Komisija preuči naslednje:
	(a) v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;
	(b) v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.
	4. Komisija sprejme izvedbeni akt o odobritvi načrtovane izločitve v obdobju dveh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ dva meseca, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega dvomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila.
	5. Preden Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 4, zasliši zadevnega ponudnika ali ponudnike in javne organe naročnike/naročnike.
Predlog spremembe  202 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javnemu organu naročniku/naročniku ni treba objaviti informacij, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona, bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, bi ovirala zakonite poslovne interese javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi morda ovirala pošteno konkurenco med njimi.	črtano
Predlog spremembe  203 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zlasti Komisija upošteva, ali so bile številne načrtovane izločitve odobrene v skladu s členom 6(3) te uredbe.	Zlasti Komisija upošteva, ali so bile številne načrtovane izločitve odobrene v skladu s členom 6(a)(4) te uredbe.
Predlog spremembe  204 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 6.	2. Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 6(b)(2)(3).
Predlog spremembe  205 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece.	3. Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave.
Predlog spremembe  206 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar Komisija na podlagi preiskave zunanjih javnih naročil ugotovi, da zadevna tretja država ne ohranja domnevnih omejevalnih ukrepov pri javnih naročilih, Komisija sprejme odločitev o zaključku preiskave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).	črtano
Predlog spremembe  207 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v šestih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za dva meseca.
Predlog spremembe  208 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kadar Komisija na podlagi preiskave zunanjih javnih naročil ugotovi, da zadevna tretja država ne ohranja domnevnih omejevalnih ukrepov pri javnih naročilih, Komisija sprejme odločitev o zaključku preiskave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Predlog spremembe  209 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se na podlagi preiskave ugotovi, da tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih in Komisija meni, da je to upravičeno z interesom EU, jo Komisija pozove k udeležbi v posvetovanjih s ciljem zagotovitve, da lahko gospodarski subjekti, blago in storitve Unije sodelujejo v postopkih v zvezi z oddajo ponudb za oddajo javnih naročil v tej državi pod pogoji, ki niso nič manj ugodni od tistih, ki veljajo za nacionalne gospodarske subjekte, blago in storitve zadevne države, ter tudi s ciljem zagotovitve uporabe načel preglednosti in enake obravnave.	Kadar se na podlagi preiskave ugotovi, da tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, jo Komisija pozove k udeležbi v posvetovanjih s ciljem zagotovitve, da lahko gospodarski subjekti, blago in storitve Unije sodelujejo v postopkih v zvezi z oddajo ponudb za oddajo javnih naročil v tej državi pod pogoji, ki niso nič manj ugodni od tistih, ki veljajo za nacionalne gospodarske subjekte, blago in storitve zadevne države, ter tudi s ciljem zagotovitve uporabe načel preglednosti in enake obravnave.
Predlog spremembe  210 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, lahko Komisija:	Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, Komisija:
Predlog spremembe  211 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v vsebinska pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6.	4. Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država bistveno razširila in olajšala dostop na svoj trg za javna naročila ponudnikov iz EU, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6.
Predlog spremembe  212 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija lahko posvetovanje zaključi, če zadevna država sprejme mednarodne obveznosti, dogovorjene z Unijo, v katerem koli od naslednjih okvirov:	črtano
(a) pristop k Sporazumu STO o vladnih naročilih,
(b) sklenitev dvostranskega sporazuma z Unijo, ki vključuje tudi obveznosti glede dostopa do trga na področju javnih naročil,
(c) razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o vladnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru.
Posvetovanje se lahko zaključi tudi v primerih, kadar se omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ko se te obveznosti sprejmejo, še vedno izvajajo, če te vsebujejo podrobne določbe v zvezi s postopnim opuščanjem zadevnih praks.
Predlog spremembe  213 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 15 mesecih po dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.	6. V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 12 mesecih po dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.
Predlog spremembe  214 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).	1. Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6(b)(3), Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Predlog spremembe  215 Predlog uredbe Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preklic ali začasna odložitev ukrepov	Obnova, preklic ali začasna odložitev ukrepov
Obrazložitev
Treba je dodati postopek pregleda.
Predlog spremembe  216 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar Komisija meni, da razlogi, ki upravičujejo ukrepe, sprejete v skladu s členoma 9(4) in 10, ne veljajo več, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep o:	Potem ko se prepriča, da razlogi, ki upravičujejo ukrepe, sprejete v skladu s členoma 9(4) in 10, ne veljajo več, Komisija sprejme izvedbeni ukrep o:
Predlog spremembe  217 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija v skladu s svojim sklepom iz člena 10(1) redno spremlja položaj v zadevni tretji državi in letno poroča Evropskemu parlamentu ter Svetu, ali so bili sprejeti popravni/izboljševalni ukrepi.
Obrazložitev
Ta dodatek omogoča letni pregled situacije v tretji državi.
Predlog spremembe  218 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kadar Komisija meni, da razlogi, ki upravičujejo ukrepe, sprejete v skladu s členoma 9(4) in 10, še vedno veljajo po zaključku začasnega obdobja v skladu s členom 10(1), lahko sprejme izvedbeni akt za obnovitev ukrepov za nadaljnje obdobje do največ pet let, ki se lahko obnovi vsakih nadaljnjih pet let.
Obrazložitev
Zagotovi se postopek za obnovitev ukrepov, sprejetih v skladu s členom 9(4).
Predlog spremembe  219 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) bi uporaba ukrepa privedla do nesorazmernega povišanja cene ali stroškov naročila.	črtano

POSTOPEK

Naslov	Dostop blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopki za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
Referenčni dokumenti	COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 20.4.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 20.4.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Raffaele Baldassarre 25.4.2012
Obravnava v odboru	21.2.2013	29.5.2013	20.6.2013
Datum sprejetja	17.9.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eva Lichtenberger, Angelika Niebler, József Szájer, Axel Voss
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Olle Schmidt

• [1]  Za podrobnosti glej: Evropski parlament, GD Expo (2012): Javna naročila v mednarodni trgovini, str. 10–11.
• [2]  Na Kitajskem, na primer, so bile klavzule "buy local" uvedene v členu 10 zakona o javnih naročilih iz leta 2003. Takšno protekcionistično politiko je še dodatno okrepila pekinška vlada leta 2007 z uvedbo dveh uredb, ki omejujeta možnost javnih naročil za tuje blago. V Združenih državah pa je American Recovery and Reinvestment Act dodatno okrepil protekcionistične ukrepe, v smislu nasvetov "Buy American", uvedenih pred približno sedemdesetimi leti po tako imenovani "great depression". Brazilska vlada je spremenila zakon o javnih naročilih iz leta 2010, s tem da je uvedla možnost, da si organi, ki naročajo, pridržijo 25 % skupne vrednosti za izdelke in storitve, ki se v celoti ali deloma proizvajajo v Braziliji. Prim.: Evropski parlament, GD Expo (2012): Javna naročila v mednarodni trgovini, str. 22-30. Glej tudi: Evropska komisija (2012): Ocena učinka predlagane uredbe, str. 10–14.
• [3]  Zlasti v železniškem in gradbenem sektorju. Glej oceno vpliva Evropske komisije SWD(2012)57 konč.
• [4]  Glej sklepe Evropskega sveta z dne 16. septembra 2010 in 29. junija 2012.
• [5]  Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 4. maja 2011 o enakem dostopu do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah ter o reviziji pravnega okvira javnih naročil, vključno s koncesijami (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+MOTION+B7-2011-0284+0+DOC+XML+V0//SL).
• [6]  V tem primeru Komisija oceni izločitev in če se ne strinja z izbiro nacionalnih pristojnih organov, to sporoči v treh tednih.
• [7]  Odstavek 4 resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. maja 2011 o enakem dostopu do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah ter o reviziji pravnega okvira javnih naročil, vključno s koncesijami vsebuje naslednje: "v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni težave, povezane z izredno nizkimi ponudbami, in predlaga ustrezne rešitve".
• [8]  Zaradi pravne skladnosti pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba predvideti enako stopnjo avtomatičnosti v zvezi s preklicem ali začasno prekinitvijo omejitvenih ukrepov, ki jih je treba "razveljaviti", potem ko je Komisija preverila, da ni več razlogov, zaradi katerih je bilo sprejetje teh ukrepov upravičeno (pomanjkanje bistvene vzajemnosti).

POSTOPEK

Naslov	Dostop blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopki za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav
Referenčni dokumenti	COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD)
Datum predložitve EP	21.3.2012
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 20.4.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 20.4.2012	EMPL 20.4.2012	ITRE 20.4.2012	IMCO 20.4.2012
	JURI 20.4.2012
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ITRE 23.4.2012
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 25.10.2012
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Daniel Caspary 25.4.2012
Obravnava v odboru	27.11.2012	23.1.2013	20.3.2013	28.5.2013
	17.6.2013	17.9.2013	5.11.2013
Datum sprejetja	28.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 10 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Nora Berra, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Henri Weber, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Phil Bennion, Jutta Haug, Anthea McIntyre, Katarína Neveďalová, Marc Tarabella, Nikola Vuljanić, Roberts Zīle
Datum predložitve	10.12.2013