Postopek : 2013/2094(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0462/2013

Predložena besedila :

A7-0462/2013

Razprave :

PV 13/01/2014 - 20
CRE 13/01/2014 - 20

Glasovanja :

PV 14/01/2014 - 5.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0002

POROČILO     
PDF 174kWORD 128k
16.12.2013
PE 519.699v02-00 A7-0262/2013

o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko

(2013/2094(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Hermann Winkler

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko

(2013/2094(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti naslovov XVII, XVIII in XIX Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999(1),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES s 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU do leta 2020(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji(7),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (COM(2011)0615),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj in cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (COM(2011)0614),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Evropa 2020: Unija inovacij“ (COM(2010)0546),

–   ob upoštevanju petega poročila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom „Sklepi petega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: prihodnost kohezijske politike“ (COM(2010)0642),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020“ (COM(2010)0553),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju smernic Komisije iz marca 2012 o raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS 3),

–   ob upoštevanju poročila OECD iz decembra 2012 z naslovom „Report on innovation-driven growth in regions: the role of smart specialisation“ (Poročilo o na inovacijah temelječi rasti v regijah: vloga pametne specializacije),

–   ob upoštevanju svoje študije iz decembra 2012 z naslovom „Ex-ante conditionalities in cohesion policy“ (Predhodne pogojenosti v kohezijski politiki), ki jo je naročil Generalni direktorat za notranjo politiko,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. marca 2013 z naslovom „Stanje Unije inovacij 2012 – pospeševanje sprememb“ (COM(2013)0149),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2013 z naslovom „Merjenje rezultatov inovacij v Evropi: novemu kazalniku naproti“ (COM(2013)0624),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0462/2013),

A.  ker mora EU še zlasti v času gospodarske, finančne in socialne krize okrepiti svoja prizadevanja za dokončanje Unije inovacij in ustvarjanje trajnostne rasti ter ker so sredstva, ki so na voljo v ta namen, zaradi težavnega proračunskega stanja v številnih državah članicah in regijah ter na ravni EU omejena in jih je treba zato uporabljati še posebej učinkovito;

B.   ker „strategija pametne specializacije“ pomeni nacionalne ali regionalne strategije za inovacije, ki določajo prednostne naloge za izgradnjo konkurenčne prednosti z razvojem lastnih prednosti na področju raziskav in inovacij ter njihovim usklajevanjem s poslovnimi potrebami, da se novo nastajajoče priložnosti in razvoj trga obravnavajo skladno, ob hkratnem preprečevanju podvajanja in drobljenja prizadevanj, pri čemer so te strategije lahko v obliki nacionalnega ali regionalnega strateškega okvira politike za raziskave in inovacije ali vključene vanj(8).

C.  ker je podpora raziskavam, razvoju in inovacijam eden od ciljev kohezijske politike, za katerega v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2014–2020 velja obvezna tematska osredotočenost;

D.  ker morajo regije za programsko obdobje 2014–2020 prvič pripraviti raziskovalno in inovacijsko strategijo, ki bo okrepila inovacije v regijah ter omogočila boljše usklajevanje izdatkov na področju RRI(9) ;

E.   ker se morajo regije pri tem osredotočiti samo na nekatere prednostne naloge, s katerimi se upoštevajo prednosti in slabosti regije in ki bi naj kot gonilo inovacij trajnostno spodbudile oz. prenovile regionalno gospodarstvo;

F.   ker morajo regije strategijo pametne specializacije (S3) pripraviti v procesu kritične samoanalize in v tesnem sodelovanju s civilno družbo in deležniki, med katere sodijo raziskovalna središča, univerze in druge visoke šole ter podjetja(10);

G.  ker je namen strategije doseči čim večje sinergije vseh instrumentov in naložb na področju RRI – in okrepiti zlasti sinergije med programom Obzorje 2020 in strukturnimi skladi –, da se izravnajo razlike med posameznimi regijami na področju inovacij;

H.  ker morajo tudi regije pripraviti naložbene načrte za uporabo vseh regionalnih in nacionalnih sredstev ter sredstva EU, ki so na voljo za RRI, in v njih predstaviti, kako naj se za uresničitev prednostnih nalog EU na področju RRI v naslednjih letih spodbudijo in uporabijo zasebne naložbe;

I.    ker mora biti povzetek take strategije ali vsaj ustrezen izvedbeni načrt vključen v partnerski sporazum in operativne programe;

J.    ker lahko Evropska komisija ob neupoštevanju te predhodne pogojenosti ustavi vmesna izplačila podpornih sredstev Sklada za regionalni razvoj za tematski cilj krepitve RRI;

K.  ker je treba regijam zaradi sistema regionalne politike na več ravneh pustiti proste roke pri določanju načinov za izpolnjevanje predhodnih pogojenosti;

L.   ker je potrebno ne le močnejše povezovanje znotraj regij, ampak je treba okrepiti tudi medsebojno sodelovanje regij, da bodo v svetovnem merilu bolj konkurenčne;

Splošne pripombe

1.   priznava, da je strategija pametne specializacije dinamičen in dolgoročen proces, med katerim se akterji ves čas učijo in ki ga je treba nadaljevati tudi v naslednjem programskem obdobju in po njem;

2.   meni, da lahko razvoj take strategije ne glede potrebo po izpolnitvi predhodne pogojenosti regijam srednje- in dolgoročno ponudi velike prednosti v smislu učinkovitosti dejavnosti na področju RRI, saj vključuje usklajen pristop in intenzivnega ukvarjanja z njihovim inovacijskim potencialom;

3.   poziva vse regije, naj na te strategije ne gledajo le kot na zakonsko obveznost, ampak tudi kot na vir priložnosti; zato poziva vse regije in države članice, ki tega še niso storile, naj pospešijo pripravo svoje strategije pametne specializacije, da bi se tako izognile tveganju, da bi sredstva EU za zadevne operativne programe prejele z zamudo, ker niso pripravile take strategije;

4.   priznava potrebo po informacijah v regijah, zato poudarja pomen svetovanja in podpore GD REGIO, GD RTD in drugih zadevnih generalnih direktoratov ter platforme v Sevilli(11) ter jih poziva, naj v prihodnje še okrepijo svoje dejavnosti; poziva regije, naj bolje izkoristijo platformo; podpira pripravo široko zasnovanih lokalnih kampanj za razširjanje informacij o strategijah pametne specializacije, da se deležnikom in civilni družbi omogoči sodelovanje;

5.   poziva Evropsko komisijo, naj podpre regije pri vzpostavljanju predvidenega sistema učinkovitega spremljanja s tehtnimi kazalniki ter v zvezi s tem zlasti zagotovi podatke za primerjave na ravni Unije in na mednarodni ravni;

„Prave“ prednostne naloge

6.   poudarja, da so regije na zelo različnih stopnjah razvoja in imajo zelo različne prednosti in slabosti; zato jih poziva, naj same izberejo ustrezne ukrepe, tako da se osredotočijo na krepitev svojih regionalnih značilnosti, možnosti in konkurenčnih prednosti, ter ne posnemajo uspešnih strategij drugih regij;

7.   poudarja, da si za odpiranje novih trgov regije lahko prizadevajo na novo uvesti katero od tehnologij, lahko pa tudi gradijo na obstoječem znanju, spretnostih in sposobnostih v sorodnih dejavnostih in tako izvajajo diverzifikacijo, če je prenos znanja na ta način največji („povezana različnost“);

8.   poudarja, kako pomembno je z vidika krepitve gospodarske uspešnosti regij ne osredotočiti se le na posamezna področja konkurenčne prednosti, temveč tudi vzpostaviti vrednostno verigo, ki povezuje vse stopnje razvoja in proizvodnje, od temeljnih raziskav in raziskav, usmerjenih v uporabo, prek prenosa tehnologij do konkretnih uporabnih izdelkov in ustanovitev novih podjetij;

9.   spodbuja regije, naj vlagajo v dejavnosti, ki zajemajo vse panoge in tehnologije in lahko učinkujejo horizontalno („cross-cutting links“) na celotno gospodarstvo regije, da bo tako lahko čim več podjetij prispevalo k doseganju večje rasti in ustvarjanju delovnih mest ter imelo koristi od tega; v zvezi s tem regije zlasti spodbuja, naj izkoristijo in spodbujajo potencial vseh vrst MSP – ki so v skladu z opredelitvijo mikro-, mala in srednja podjetja(12) –, saj delujejo kot regionalne gonilne sile inovacij ter so zato bistvenega pomena za gospodarstvo vsake regije;

10. meni, da morajo regije pri izbiri svojih prednostnih nalog – poleg krepitve inovacijskih sistemov, da bi tako dosegle večjo konkurenčnost in ustvarile večjo dodano vrednost, – izvajati dejavnosti, ki obravnavajo strukturne in družbene izzive v družbi, kot so na primer nezaposlenost, revščina, zanesljivost oskrbe z energijo in demografske spremembe;

11. spodbuja regije, naj se ne osredotočajo samo na tehnološke inovacije, ampak naj raje pripravijo strategijo, ki bo izhajala iz čim širšega pojmovanja inovacij; se nadeja, da se bodo upoštevale ne samo „visokotehnološke“, ampak tudi „nizkotehnološke“ ali celo „netehnološke“ inovacije, kot sta npr. optimizacija procesov ali preoblikovanje organizacij; v zvezi s tem izrecno opozarja na družbene in okoljske inovacije; poudarja, da bi moralo biti cilj inovacijskih strategij spodbujanje inovativnih praks;

12. se zaveda, da je določitev prednostnih nalog občutljiv proces, ki ga izvajajo regije; zato meni, da bi uvedba sistema pregledovanja regijam omogočila, da ponovno premislijo o svojih strategijah; meni, da že izbira tehtnih, k rezultatom usmerjenih kazalnikov in kakovost sodelovanja zadevnih akterjev odločilno vplivata na uspeh strategije pametne specializacije in zmanjšujeta tveganje napak pri določanju prednostnih nalog;

Tesnejše sodelovanje akterjev znotraj regij

13. meni, da bo kakovostno sodelovanje med upravnimi organi in pomembnimi akterji v regiji odločilno vplivalo na uspeh strategije pametne specializacije in precej zmanjšalo tveganje za določitev napačnih prednostnih nalog;

14. v zvezi s tem poudarja pomen posvetovanja s podjetji in zlasti MSP, saj je „inovacijska vizija“ lahko uspešna samo, če imajo podjetja tudi ustrezne možnosti za uresničitev;

15. poudarja, da je treba pri tem razmisliti o dosedanjem poteku posvetovanj in dosedanjih ciljnih skupinah ter jih po potrebi razširiti, da se ne spregledajo prihodnje gonilne sile inovacij; v zvezi s tem meni, da je posebej pomembno vključiti bodoče podjetnike;

16. poudarja, da je v okviru procesa razvoja skupne vizije zaradi poistovetenja in ozaveščanja bistvenega pomena čim tesnejše sodelovanje lokalnih in regionalnih oblikovalcev politike, univerz, raziskovalnih in inovacijskih središč, podjetij ter akterjev civilne družbe in socialnih akterjev;

17. poudarja pomen, ki ga ima za prenos znanja tesno sodelovanje v okviru trikotnika znanja, npr. v okviru Evropskega inštituta za raziskave in inovacije ali v regionalnih inovacijskih grozdih in središčih; v zvezi s tem poudarja pomen „naložb v ljudi“;

18. poziva javne in zasebne deležnike, naj izkoristijo številne priložnosti za financiranje teh ukrepov v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020, med drugim s podpiranjem ustanavljanja regionalnih inovacijskih inkubatorjev ter razvijanjem vezi in sinergij med univerzami, drugimi raziskovalnimi in visokošolskimi inštituti, inovativnimi podjetniki in podjetji ter ponudniki poslovnih podpornih storitev in vlagatelji, kot na primer pri ustvarjalnih in kulturnih sektorjih;

19. meni, da morajo biti za ta proces vzpostavljene ustrezne strukture in učinkovito upravljanje ter da morajo upravni organi in ministrstva vzpostaviti obliko medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s podjetji in drugimi akterji; poziva regionalne in nacionalne nosilce odločanja in organe, naj skladno z zahtevami novega „procesa podjetniškega odkrivanja“ posodobijo svoje notranje delovne postopke ter zlasti začnejo okrepljen in dolgoročen dialog z zadevnimi akterji; spodbuja MSP, zlasti v regijah z velikim deležem takih podjetij, naj sodelujejo prek primernih platform in tako okrepijo svojo vlogo v procesu pametne specializacije; priporoča, naj se viri, ki so na voljo za krepitev zmogljivosti, po potrebi uporabijo za nadaljnjo krepitev moči upravnih organov in deležnikov;

20. meni, da bi bilo treba vsem zadevnim regionalnim organom in akterjem po potrebi ponuditi visokokakovostno usposabljanje in seminarje s poudarkom na vprašanjih v zvezi s pripravo in izvajanjem strategij pametne specializacije;

Doseganje sinergijskih učinkov med programi financiranja

21. pozdravlja uspeh, ki sta ga Komisija in zakonodajalec EU dosegla pri prizadevanjih za izboljšanje okvirnih pogojev za sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi EU, kot sta COSME in zlasti Obzorje 2020, na primer z usklajenimi pavšalnimi zneski ali kombiniranim financiranjem(13);

22. izrecno poziva regije, naj v celoti izkoristijo vse možnosti za financiranje, sodelovanje in naložbe, vključno s predhodnimi in nadaljnjimi ukrepi („upstream and downstream actions“)(14), da bi tako spodbudile sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in programom Obzorje 2020 ter tako izravnale razlike na področju inovacij med posameznimi regijami;

23. v zvezi s tem poziva regije, ki zaostajajo z vzpostavitvijo raziskovalne infrastrukture in zmogljivosti, naj v smislu „teaming/twinning for excellence“ spodbujajo sodelovanje z odličnimi raziskovalnimi ustanovami, da bodo lahko same vzpostavile centre odličnosti, ki bodo v prihodnosti koristili celotnemu gospodarstvu regije;

24. poziva regije, naj se pri pripravi strategije intenzivno posvetijo vprašanju, kako bi bilo mogoče spodbuditi naložbe v zasebnem sektorju, saj je tu na področju naložb v RRI še veliko možnosti za razvoj;

25. poziva vse regionalne in nacionalne akterje, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju strategije pametne specializacije, načrtu za Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), evropskih strukturnih in investicijskih skladih in programu Obzorje 2020, k tesnejšemu sodelovanju pri načrtovanju in usklajevanju ter, kjer je to potrebno, razvoju ustreznih struktur(15) za povezovanje različnih ravni ukrepov na državni ravni; poziva države članice, naj si izmenjajo najboljše izkušnje s takimi strukturami;

26. poziva GD REGIO in GD RTD, naj ne opustijo svojih prizadevanj za združljivost programov, da bi bilo mogoče ustvariti sinergije; poudarja, da bi bilo treba nacionalnim in regionalnim organom zagotoviti skupno podporo za pomoč pri oblikovanju in izvajanju zadevnih strategij; pričakuje, da bosta GD REGIO in GD RTD okrepila svoje sodelovanje v zvezi s tem, zlasti s pripravo smernic za vključene akterje;

27. pozdravlja vsa prizadevanja za razširitev storitev svetovanja; meni, da bi bilo koristno, če bi bili v to izmenjavo ustrezno vključeni tudi možni prejemniki sredstev programa Obzorje 2020 in ustrezni svetovalni organi;

Tesno sodelovanje regij: zunanja razsežnost

28. poziva regije, naj ne izboljšujejo samo povezav med izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter podjetji in upravnimi organi znotraj regije, temveč naj se povežejo tudi z drugimi regijami in tako dopolnijo svojo vrednostno verigo;

29. poudarja, da se bodo priložnosti okrepile z vzpostavitvijo tesnega sodelovanja med partnerji skupnosti znanja in inovacij (SZI) v regijah ter organi in organizacijami, vključenimi v zasnovo in uresničevanje strategij pametne specializacije, kot je opisano v Prilogi IV dokumenta COM(2011)0615, 2011/0276 (COD), C7-0335/11, vključno s partnerstvom z regijami, v katerih so obstoječi in možni kolokacijski centri, kot so regionalne inovacijske in izvedbene skupnosti;

30. meni, da je bistveno, da regionalne strategije specializacije pomagajo oblikovati nove evropske mreže odličnosti v številnih sektorjih, s čimer bi prispevale k spodbujanju konkurenčnosti in izboljšanju mednarodnega ugleda Evropske unije;

31. meni, da je sodelovanje različnih regij zaradi prenosa znanja in tehnologije lahko zelo koristno tako za gospodarsko uspešnost regij samih kot tudi za EU; pri tem opozarja na zelo uspešna sodelovanja, kot je na primer sodelovanje v okviru pobude „regije znanja“;

32. opozarja, da se številne regije še izogibajo obsežnim vložkom, ki ga terjajo analize in usklajevanje; zato spodbuja regije, naj izkoristijo možnost, ki jo je predvidel zakonodajalec, da se lahko do 15 % programskih sredstev nameni za naložbe zunaj programskega področja(16);

33. poudarja, da se obmejna območja zaradi skupnih ozemeljskih značilnosti pogosto srečujejo z enakimi izzivi na obeh straneh meje; poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne organe, naj s pomočjo sredstev EU za medregionalno sodelovanje oblikujejo čezmejne strategije pametne specializacije in vzpostavijo čezmejne grozde;

34. pozdravlja možnosti, ki jih predvideva skupni strateški okvir na področju teritorialnega sodelovanja(17); pozdravlja tudi vse druge oblike „internacionalizacije v malem“, ki jih spodbujajo regije in njeni akterji;

35. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(2)

UL L 291, 21.10.06, str. 11.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0316.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0286.

(5)

UL C 371 E, 20.12.2011, str. 39.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0191.

(7)

UL C 161 E, 31.5.2011, str. 104.

(8)

Člen 2, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(9)

Priloga V, slika 1, predhodne pogojenosti, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(10)

Glej opredelitev strategije pametne specializacije, člen 2(2)(2b) (novo), zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482.

(11)

http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/home

(12)

Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (2003/361/ES).

(13)

Člen 55(8) in člen 57, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615, sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482, člen 17a, zakonodajni postopek 2011/0401 (COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0809, sprejeta besedila, P7_TA(2013)0499, in člen 31, zakonodajni postopek 2011/0399 (COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0810, sprejeta besedila, P7_TA(2013)0500.

(14)

Priloga I, točka 4.3.2, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482.

(15)

Priloga I, točka 4.1.2 b, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi prdloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482.

(16)

Člen 60(2), zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482.

(17)

Priloga I, točka 7.2, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2013)0482.


OBRAZLOŽITEV

I. Politični okvir poročila:

V času gospodarske recesije in posledično omejenih proračunskih sredstev ter vse ostrejše svetovne konkurence je za Evropsko unijo odločilno, da trajnostno izboljšuje svojo inovativnost.

Preteklost je pokazala, da naložbe EU na splošno, torej tudi v raziskave in razvoj ter inovacije (RRI), brez celovite splošne strategije pogosto ne dosežejo želenih rezultatov: podpore so se dodeljevale preširoko, politične odločitve so bile preveč oddaljene od dejanskega stanja na kraju samem, akterji in upravne ravni pa premalo povezani. Široko dodeljevanje podpor za številna, pogosto nepovezana področja, na podlagi „načela razpršenosti“ zaradi napetega proračunskega in gospodarskega položaja ni več izvedljivo. Zato je treba v prihodnosti še posebej previdno ravnati pri izbiri ciljev, ki bi jih naj spodbujali. Pri tem bo odločilnega pomena uspešno sodelovanje vseh akterjev na vseh ravneh (mrežno povezovanje odličnosti).

Za zagotovitev, da se bodo strukturni skladi v prihodnje uporabljali bolj učinkovito, je zakonodajalec uvedel enajst tematskih ciljev („tematska osredotočenost“) in različne predhodne pogojenosti. Za pridobitev podpornih sredstev Sklada za regionalni razvoj za prvi tematski cilj morajo v prihodnje regije svoje naložbe v raziskave, razvoj in inovacije izpeljati na podlagi tako imenovanih „strategij pametne specializacije“. Za obdobje financiranja 2014–2020 bo razvoj takšne strategije nujna predpostavka – predhodna pogojenost – za dostop do podpore iz Sklada za regionalni razvoj za raziskave, razvoj in inovacije.

II. Pravni okvir strategije pametne specializacije

Če nacionalna ali regionalna raziskovalna in inovacijska strategija za pametno specializacijo ni predložena ali če ob sprejetju operativnih programov ni predložen akcijski načrt, ki zagotavlja, da bo strategija do leta 2016 uresničena, se sredstva Sklada za regionalni razvoj za tematski cilj RRI ne izplačajo(1).

Poleg tega morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Ø podlaga mora biti tako imenovana analiza SWOT, da se viri namenijo za omejeno število raziskovalnih in inovacijskih prednostnih nalog;

Ø vključeni morajo biti ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in tehnološki razvoj (RTR);

Ø vključen mora biti sistem za nadzor in spremljanje(2).

Ø države članice uvedejo okvir, ki podrobno določa obstoječe proračunske vire za RRI, vključno z večletnim načrtom za prednostne projekte EU (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture, ESFRI).

Trenutno so regije v odločilni fazi izpolnjevanja pogojev za upravičenost do podpore za obdobje 2014–2020. Države članice/regije se s Komisijo že več mesecev pogajajo o vsebini partnerskih sporazumov in operativnih programov. Že sedaj se pri tem novem, zahtevnem procesu za udeležene akterje poleg priložnosti kažejo tudi prvi izzivi. Poročilo je prva vmesna bilanca in vsebuje ustrezne pozive različnim akterjem v zvezi z uresničevanjem načrta za programsko obdobje 2014–2020, ki je pred nami, ter druge pozive.

III. Ključni vidiki strategije z vidika poročevalca

(a) Določitev „pravih“ prednostnih nalog ob uporabi širokega pojmovanja inovacij

Pametna specializacija pomeni, da regija glede na svoje odlike in primerjalne prednosti določi prednostne naloge pri podpori RRI. To lahko stori le, če hkrati preveri tudi uspešnost vseh nalog, ki se že izvajajo.

Vendar je določitev prednostnih nalog tvegana. Lahko stavimo na „napačnega konja“, na primer če se trg razvije v nasprotju z napovedmi ali če večina regionalnih gospodarskih subjektov zaostane. To se ne sme zgoditi.

Vsaka regija je zgodba zase. Kljub temu strategija pametne specializacije ponuja priložnosti za vsako regijo. Nekatere regije so vodilne pri inovacijah, na primer na področju ključnih tehnologij. Za številne druge regije bi bila lahko „prava pot“, da na primer poiščejo in spodbujajo tako imenovano „povezano različnost“. To pomeni vstop na področje tehnologij, proizvodov in storitev, ki so povezani z obstoječimi uspešnimi tehnologijami in področji zmožnosti v regiji, saj je prenos znanja v takšnem primeru najuspešnejši. Za podlago je treba torej vzeti regionalni potencial znanja in sposobnosti, si za cilj zastaviti področja z dodano ekonomsko vrednostjo in si tako odpreti nove trge.

V najboljšem primeru je treba prizadevanja torej osredotočiti na dejavnosti, ki zajemajo vse panoge in tehnologije ter učinkujejo horizontalno na celotno (regionalno) gospodarstvo, vključno z MSP („cross-cutting links“). Pri tem se morajo regije še naprej posvečati premagovanju družbenih izzivov, kot so zdravo staranje, demografske spremembe, energetski prehod ali ponovna industrializacija.

Na podlagi teh premislekov je zato logično, da je treba pripraviti strategijo, ki bo podlaga za čim večji nabor različnih inovacij. Regije se ne smejo oklepati zgolj tehnoloških inovacij, ampak naj si prizadevajo tudi za „skrite“, „nizkotehnološke“ ali „netehnološke“ inovacije.

(b) Tesna povezanost vseh pomembnih akterjev

Poročevalec meni, da je treba vzpostaviti povsem novo obliko sodelovanja akterjev na področju raziskav in izobraževanja ter medsebojnega sodelovanja podjetij in sodelovanja z upravnimi organi, saj je to bistveni pogoj za uspeh strategije.

Pri tem je odločilno sodelovanje s podjetji, ravno z MSP, da se ugotovi, ali so prednostne naloge določene v skladu z zmožnostmi podjetij v regiji. Prednostne naloge, npr. na področju nekaterih tehnologij, niso prave prednostne naloge za regijo, če jih podjetja v regiji ne morejo izpolniti. Poleg tega je treba poznati zmožnosti podjetij tudi zaradi poznejše udeležbe v programu Obzorje 2020.

Poročevalec meni, da je treba tudi preveriti, kako poteka posvetovanje, da se slučajno ne zamudijo novi dosežki na področju inovacij. Za to je potrebno tudi sodobno razmišljanje organov pri njihovem medsebojnem sodelovanju in sodelovanju s pomembnimi akterji.

(c) Posebna osredotočenost na možne sinergijske učinke med vsemi možnostmi podpore na vseh političnih ravneh

S strategijo je treba zagotoviti sinergijske učinke med različnimi regionalnimi in nacionalnimi koncepti in sredstvi ter koncepti in sredstvi EU, poleg tega pa tudi bolj spodbuditi naložbe iz zasebnega gospodarstva ali lokalnih, regionalnih ali mednarodnih vlagateljev. Zato je treba v strategijo vključiti tudi ukrepe za spodbujanje zasebnega kapitala oz. iskanje mednarodnih zasebnih vlagateljev. Na tem področju je treba v številnih strategijah pametne specializacije še veliko izboljšati.

V prihodnje naj bi bila uporaba različnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov s pomočjo skupne okvirne uredbe preprostejša(3). Poleg tega naj bi se poenostavila zlasti skupna uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov in programa Obzorje 2020, nenazadnje zato, da bi se regijam, v katerih so še velike potrebe po raziskovalni infrastrukturi, poenostavila udeležba pri tem programu in bi se tako izravnale razlike med inovacijsko močnejšimi in šibkejšimi regijami („widening participation“/„stairways to excellence“)(4).

Za ta namen skupni strateški okvir in uredbe o programu Obzorje 2020 predvidevajo tako imenovane predhodne in nadaljnje ukrepe(5). Tako naj bi se s sredstvi strukturnih skladov vzpostavile zmogljivosti, ki bi omogočale udeležbo pri programu Obzorje 2020, z njimi pa naj bi se poskrbelo tudi za tržnost dosežkov tega programa. Poročevalec želi ob tej priložnosti omeniti tudi „teaming/twinning for excellence and innovation“, ki se zdi smiseln prav za razširitev raziskovalne infrastrukture v številnih vzhodnoevropskih državah članicah. Tako se bodo lahko ustanavljali centri odličnosti, za katere se pričakuje, da bodo izjemno pozitivno vplivali na celotno regionalno gospodarstvo.

Na splošno je usklajevanje povsem različnih pristopov strukturnih skladov in programa Obzorje 2020 težko. Da bi bile te sinergije tehnično sploh mogoče, je v finančnih določbah zdaj med drugim predvideno, da se lahko projekti pod določenimi pogoji financirajo iz različnih skladov(6). Med generalnimi direktorati bo potrebno še veliko usklajevanja, na primer glede opredelitve stroškov.

Po drugi strani imajo regije velike potrebe po svetovanju. Smernice Komisije v zvezi s to tematiko bodo izšle šele jeseni 2013. Očitno je, da je bilo sodelovanje generalnih direktoratov na tem področju težavno. Potrebne so bistvene izboljšave, zlasti v zvezi z načrtovanim svetovalnim organom(7).

Poleg tega bodo morali akterji, ki skrbijo za pripravo operativnih programov in izvajanje programa Obzorje 2020 v državah članicah in regijah, vzpostaviti povsem novo obliko horizontalnega in vertikalnega sodelovanja. Ne gre samo za to, da je treba uskladiti prednostne naloge pri financiranju. Če resnično želimo doseči sinergijske učinke, je treba vzpostaviti tudi dober pretok informacij med regijami, nacionalnimi kontaktnimi točkami in možnimi prejemniki podpore iz programa Obzorje. Treba bi bilo ustrezno razširiti obstoječe svetovalne organe, kot je na primer Enterprise Europe Network (EEN).

(d) Sodelovanje z drugimi regijami

Pomembno ni samo izboljšanje odnosov med univerzami, visokimi šolami, podjetji in politiko v okviru inovacijske politike, ampak naj bi se regije v skladu s strategijo usmerile tudi „navzven“. Tako bodo lahko imele koristi od znanja drugih regij in bodo hkrati okrepile položaj EU v svetovni konkurenci.

Poznamo že nekatere zelo uspešne primere na področju ključnih tehnologij, ki so se razvili v okviru „regij znanja“, kot je na primer „Silicon Europe“.

Vendar je sodelovanje regij pri teh uspešnih modelih zgolj manjšinsko.

Skupni strateški okvir zdaj določa nekatere možnosti na področju teritorialnega sodelovanja, ki delno temeljijo na izkušnjah sedmega okvirnega programa, na primer sodelovanje med inovativnimi raziskovalnimi grozdi in izmenjavo med raziskovalnimi instituti(8). V poštev bi lahko prišlo tudi sodelovanje v okviru makroregij. Ustrezne tehnične možnosti predvidevajo financiranje projekta z dvema operativnima programoma in možno uporabo dela sredstev zunaj programskega področja(9).

Ali je omejitev navzgor praktična, se bo moralo v praksi še izkazati. Proces bo v vsakem primeru zagotovo dolgotrajen. Številne regije se še upirajo velikim obremenitvam zaradi potrebnih analiz in usklajevanja. Zato je lahko za nekatere regije smiselno, da s svetovanjem pri sodelovanju med posameznimi podjetji, kot je to že potekalo v okviru EEN, poskrbijo za večjo internacionalizacijo „v malem“.

Pomoč Komisije pri iskanju možnih partnerjev za sodelovanje, ne da bi regijam določala njihove prednostne naloge in partnerje za sodelovanje, bi bila lahko v vsakem primeru koristna.

(e) Dobro premišljeni podatki in kazalniki za oceno učinka, spremljanje in vrednotenje

Regionalne strategije bi morale temeljiti na dokazih in vključevati dobro premišljene sisteme za spremljanje in vrednotenje. Tudi pri tem bo potrebnih še veliko izboljšav in podpore.

(1)

Priloga V, slika 1, predhodne pogojenosti, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(2)

Priloga V, slika 1, predhodne pogojenosti, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(3)

Priloga I, točka 3.2(a), zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(4)

Priloga I, točka 4.1, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(5)

Priloga I, točka 4.3.2., zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(6)

Člen 55(8) in člen 57, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(7)

Priloga I, točka 4.3.4., zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(8)

Priloga I, točka 7.2.1, zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.

(9)

Člen 55(8), zakonodajni postopek 2011/0276(COD), na podlagi predloga uredbe COM(2011)0615. Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0482.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.11.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Victor Boştinaru, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Vincenzo Iovine, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Jacek Olgierd Kurski, Petru Constantin Luhan, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, James Nicholson, Elisabeth Schroedter

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jill Evans, Carmen Romero López

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov