POROČILO o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete

7.1.2014 - (2013/2183(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Ulrike Lunacek


Postopek : 2013/2183(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0009/2014
Predložena besedila :
A7-0009/2014
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete (2013/2183(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 21,

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–   ob upoštevanju priporočila CM/Rec(2010)5 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete, sprejetega 31. marca 2010,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2012 (COM(2013)0271) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije,

–   ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o tem predlogu z dne 2. aprila 2009[1],

–   ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, homoseksualcev (gejev), biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je sprejel Svet Evropske unije na svojem zasedanju 24. junija 2013,

–   ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz novembra 2010 o homofobiji, transfobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete,

–   ob upoštevanju rezultatov raziskave o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transspolnih osebah v Evropski uniji, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice in je bila objavljena 17. maja 2013,

–   ob upoštevanju mnenja Agencije za temeljne pravice z dne 1. oktobra 2013 o razmerah na področju enakosti v Evropski uniji 10 let po začetku izvajanja direktiv o enakosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o boju proti homofobiji v Evropi[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011)[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva[4],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0009/2014),

A. ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

B.  ker si Evropska unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C. ker je Svet Evropske unije junija 2013 sprejel trdne smernice za spodbujanje in varovanje uresničevanja vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev zunaj Evropske unije ter bi moral zagotoviti, da bodo učinkovito varovane znotraj EU;

D. ker Evropska unija svoje ukrepanje že usklajuje s celovitimi politikami, in sicer na področju enakosti in nediskriminacije z Okvirno strategijo na področju nediskriminacije in enakih možnosti za vse, na področju enakosti spolov s Strategijo za enakost žensk in moških 2010–2015, na področju invalidnosti z Evropsko strategijo o invalidnosti 2010–2020 in na področju enakosti Romov z Okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020;

E.  ker Komisija v svoji Strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji priznava potrebo po razvoju posameznih politik o nekaterih temeljnih pravicah na podlagi Pogodb;

F.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice v raziskavi iz leta 2013 o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transspolnih osebah v Evropski uniji ugotovila, da je v letu pred raziskavo eden od dveh lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb, ki so sodelovali v raziskavi, občutil diskriminacijo ali nadlegovanje na podlagi spolne usmerjenosti, eden od treh je doživel diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev, eden od petih je bil telesno napaden in eden od petih diskriminiran pri zaposlovanju ali v poklicu;

G. ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice Evropski uniji in državam članicam priporočila, naj razvijejo akcijske načrte za spodbujanje spoštovanja lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb ter za varstvo njihovih temeljnih pravic;

H. ker je maja 2013 enajst ministrov za enakost med spoloma[5] pozvalo Komisijo, naj pripravi celovito politiko EU o enakosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb, in ker je deset držav članic[6] že sprejelo podobne politike na nacionalni in regionalni ravni ali o njih razpravljajo;

I.   ker je Evropski parlament desetkrat zahteval celovit politični instrument Evropske unije za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

Splošne ugotovitve

1.  ostro obsoja vsakršno diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in identitete ter močno obžaluje, da temeljne pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev v Evropski uniji še vedno niso v celoti spoštovane;

2.  meni, da Evropska unija trenutno nima celovite politike za varstvo temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev;

3.  priznava, da so za varstvo temeljnih pravic skupaj odgovorne Evropska komisija in države članice; poziva Komisijo, naj v polni meri uporabi svoje pristojnosti, vključno z spodbujanjem izmenjave dobrih praks med državami članicami; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti v okviru zakonodaje EU in priporočila Sveta Evrope o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete;

Vsebina načrta

4.  poziva Evropsko komisijo, države članice in ustrezne agencije, naj skupaj oblikujejo celovito večletno politiko za varstvo temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev, tj. načrt, strategijo ali akcijski načrt, ki bo vseboval teme in cilje, navedene v nadaljevanju;

A. Horizontalni ukrepi za izvajanje načrta

(i)        Komisija bi si morala pri vsem svojem delu in na vseh področjih svojih pristojnosti prizadevati za varovanje obstoječih pravic, in sicer z vključevanjem vprašanj, povezanih s temeljnimi pravicami lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev – na primer med pripravo osnutkov prihodnjih politik in predlogov ali med spremljanjem izvajanja prava EU.

(ii)       Komisija bi morala olajšati, usklajevati in spremljati izmenjavo dobrih praks med državami članicami z uporabo odprte metode usklajevanja.

(iii)      Ustrezne agencije Evropske unije, vključno z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE), Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), Evropskim uradom za pravosodno sodelovanje (Eurojust), Evropsko pravosodno mrežo (EJN) in Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO), bi morale vprašanja, povezana s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, vključevati v svoje delo ter Komisiji in državam članicam še naprej zagotavljati z dokazi podprte nasvete o temeljnih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev.

(iv)      Komisijo in države članice bi bilo treba skupaj z ustreznimi agencijami in Eurostatom spodbujati k rednemu zbiranju ustreznih in primerljivih podatkov o položaju lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev v Evropski uniji ob polnem spoštovanju pravil o varstvu osebnih podatkov v EU.

(v)       Skupaj z ustreznimi agencijami bi morale Komisija in države članice spodbujati usposabljanje in krepitev zmogljivosti nacionalnih organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih organizacij, zadolženih za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev.

(vi)      Skupaj z ustreznimi agencijami bi si morale Komisija in države članice prizadevati za ozaveščanje državljanov o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev.

B. Splošne določbe na področju nediskriminacije

(i)        Države članice bi morale utrditi veljavni pravni okvir EU s prizadevanji za sprejetje predlagane direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter pojasniti področje uporabe njenih določb in z njimi povezane stroške.

(ii)       Komisija, države članice in ustrezne agencije bi morale posebno pozornost nameniti izkušnji lezbijk z večplastno diskriminacijo in nasiljem (na podlagi spola in spolne usmerjenosti) ter ustrezno zasnovati in izvajati nediskriminacijske politike.

C. Nediskriminacija pri zaposlovanju

(i)        Komisija bi se morala pri spremljanju izvajanja Direktive 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu posebej osredotočiti na spolno usmerjenost, pri spremljanju izvajanja Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu pa na spolno identiteto.

(ii)       Komisija bi morala skupaj z ustreznimi agencijami izdati smernice, ki bi določile vključitev transspolnih in interseksualnih oseb v določbe o spolu v Direktivi 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.

(iii)      Organe za enakost bi bilo treba spodbujati, naj lezbijke, geje, biseksualce, transspolne osebe in interseksualce obveščajo o njihovih pravicah, o teh pravicah pa naj obveščajo tudi sindikate in organizacije delodajalcev.

D. Nediskriminacija v izobraževanju

(i)        Komisija bi morala spodbujati enakost in nediskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete v okviru svojih programov za mlade in izobraževalnih programov.

(ii)       Komisija bi morala med državami članicami z odprto metodo usklajevanja spodbujati izmenjavo dobrih praks v formalnem izobraževanju, vključno z učnimi gradivi ter politikami proti ustrahovanju in protidiskriminacijskimi politikami.

(iii)      Komisija bi morala z odprto metodo usklajevanja med državami članicami spodbujati izmenjavo dobrih praks med sektorji držav članic za mlade in izobraževanje, vključno s socialnovarstvenimi službami za mlade.

E.  Nediskriminacija v zdravstvu

(i)        Komisija bi morala zdravstvena vprašanja lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev umestiti v ustrezne širše strateške zdravstvene politike, vključno s tistimi, ki opredeljujejo dostop do zdravstvenega varstva in enakost v zdravstvu, ter v stališča glede zadev, povezanih z zdravjem, ki jih EU izraža na svetovni ravni.

(ii)       Komisija bi si morala s Svetovno zdravstveno organizacijo še naprej prizadevati, da bi motnje spolne identitete umaknili s seznama duševnih in vedenjskih motenj ter v pogajanjih o 11. različici mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) zagotovili ponovno nepatološko klasifikacijo.

(iii)      Komisija bi morala podpirati države članice pri usposabljanju zdravstvenih delavcev.

(iv)      Komisija in države članice bi morale izvajati raziskave o zdravstvenih vprašanjih, ki se posebej nanašajo na lezbijke, geje, biseksualce, transspolne osebe in interseksualce.

(v)       Države članice bi morale lezbijke, geje, biseksualce, transspolne in interseksualce upoštevati v okviru nacionalnih zdravstvenih načrtov in politik ter zagotoviti učne načrte za usposabljanje, zdravstvene politike in zdravstvene raziskave, ki bi upoštevale posebna zdravstvena vprašanja lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev.

(vi)      Države članice bi morale uvesti ali pregledati pravne postopke priznavanja spola, da bo v celoti spoštovana pravico transspolnih oseb do dostojanstva in telesne nedotakljivosti.

F.  Nediskriminacija pri blagu in storitvah

(i)        Komisija bi morala vključiti poseben poudarek na dostopu do blaga in storitev za transspolne osebe pri spremljanju izvajanja Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.

G. Specifični ukrepi za transspolne in interseksualne osebe

(i)        Komisija bi morala zagotoviti, da bo v prihodnji zakonodaji o enakosti, vključno z morebitnimi prenovitvami, spolna identiteta vključena med prepovedane razloge za diskriminacijo.

(ii)       Komisija bi morala vprašanja, ki posebej zadevajo transspolne in interseksualne osebe, vključevati v vse ustrezne politike EU in tako posnemati pristop, sprejet v strategiji za enakost spolov.

(iii)      Države članice bi morale zagotoviti, da so organi za enakost obveščeni in poučeni o pravicah in posebnih vprašanjih, povezanih s transspolnimi in interseksualnimi osebami.

(iv)      Komisija, države članice in ustrezne agencije bi morale obravnavati trenutno pomanjkanje znanja, raziskav in ustrezne zakonodaje o človekovih pravicah interseksualnih oseb.

H. Državljanstvo, družine in svoboda gibanja

(i)        Komisija bi morala pripraviti smernice, s katerimi bi zagotovila, da se Direktiva 2004/38/EC o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter Direktiva 2003/86/ES o pravici do združitve družine izvajata v spoštovanju vseh oblik družin, ki so pravno priznane v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic.

(ii)       Komisija bi morala prednostno pripraviti predloge za medsebojno priznavanje učinkov vseh listin o osebnem stanju po vsej EU, vključno z registriranimi partnerskimi skupnostmi, zakonskimi zvezami in pravnim priznavanjem spola, da bi se zmanjšale diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane in njihove družine, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja.

(iii)      Komisija in države članice bi morale preučiti, ali veljavne omejitve za spremembo osebnega stanja in osebnih dokumentov transspolnih oseb omejujejo njihovo možnost uživanja pravice do prostega gibanja.

(iv)      Države članice, ki so sprejele zakonodajo o izvenzakonskih skupnostih, registriranih partnerstvih ali zakonskih zvezah istospolnih parov, bi morale priznati podobne določbe, sprejete v drugih državah članicah.

I.   Svoboda zbiranja in izražanja

(i)        Države članice bi morale zagotoviti pravico do svobode izražanja in zbiranja, zlasti pri paradah ponosa in podobnih dogodkih, tako da zagotovijo, da ti dogodki potekajo zakonito in da so udeleženci učinkovito zaščiteni.

(ii)       Države članice bi se morale vzdržati sprejemanja zakonov in preučiti veljavne zakone, ki omejujejo svobodo izražanja v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto.

(iii)      Komisija in Svet Evropske unije bi morala upoštevati, da države članice, ki sprejemajo zakone za omejevanje svobode izražanja v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, kršijo vrednote, na katerih temelji Evropska unija, in se ustrezno odzvati.

J.  Sovražni govor in zločini iz sovraštva

(i)        Komisija bi morala spremljati in državam članicam zagotavljati pomoč glede specifičnih vprašanj o spolni usmerjenosti, spolni identiteti in spolnem izrazu pri izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, zlasti kadar so ta dejanja storjena iz pristranskega ali diskriminatornega motiva, povezanega z osebnimi lastnostmi žrtev.

(ii)       Komisija bi morala predlagati prenovitev Okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom, da bo vključeval še druge oblike kaznivih dejanj zaradi predsodkov in spodbujanja k sovraštvu, tudi zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete.

(iii)      Komisija bi morala skupaj z ustreznimi agencijami spodbujati izmenjavo dobrih praks med državami članicami glede usposabljanja in izobraževanja policije, javnih tožilstev, sodnikov in služb za podporo žrtvam.

(iv)      Agencija za temeljne pravice bi morala državam članicam pomagati pri izboljšanju njihove zbirke primerljivih podatkov o homofobnih in transfobnih kaznivih dejanjih iz sovraštva.

(v)       Države članice bi morale evidentirati in preiskovati kazniva dejanja iz sovraštva proti lezbijkam, gejem, biseksualcem, transspolnim osebam in interseksualcem ter sprejeti kazensko zakonodajo o prepovedi spodbujanja k sovraštvu na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete.

K. Azil

(i)        Komisija bi morala skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom in ustreznimi agencijami ter v okviru veljavne zakonodaje in sodne prakse EU posebna vprašanja, povezana s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, vključevati v izvajanje in spremljanje zakonodaje o azilu, vključno z Direktivo 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in Direktivo 2011/95/EU o standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite.

(ii)       Komisija in države članice bi morale skupaj z ustreznimi agencijami zagotoviti ustrezno usposabljanje, tudi že obstoječe, za strokovnjake za azil, vključno z osebami, ki vodijo pogovore, in tolmači, da bodo obravnavali vprašanja, ki posebej zadevajo lezbijke, geje, biseksualce, transspolne osebe in interseksualce.

(iii)      Komisija in države članice bi morale skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom in v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje zagotoviti, da bosta pravni in socialni položaj lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev v matičnih državah članicah sistematično dokumentirana in da bodo tovrstne informacije dostopne nosilcem odločanja o azilu kot del informacij o matičnih državah.

L.  Širitev in zunanje delovanje

(i)        Komisija bi morala nadaljevati sedanje spremljanje vprašanj, povezanih s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, v državah pristopnicah.

(ii)       Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, posebni predstavnik EU za človekove pravice in države članice bi morali sistematično uporabljati smernice Sveta za spodbujanje in varovanje uresničevanja vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter ohranjati enotno stališče v odzivanju na kršitve teh pravic.

(iii)      Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali informacije o položaju lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev v tretjih državah, pridobljene od delegacij EU, posredovati Evropskemu azilnemu podpornemu uradu in državam članicam.

5.   poudarja, da mora ta celovita politika spoštovati pristojnosti Evropske unije, njenih agencij in držav članic;

o

o   o

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, vsem agencijam, navedenim v resoluciji, in Svetu Evrope.

  • [1]  UL C 241 E, 8.10.2009, str. 68.
  • [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0222.
  • [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0500.
  • [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0090.
  • [5]  Avstrija, Belgija, Hrvaška, Danska, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Švedska.
  • [6]  Belgija, Hrvaška, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

OBRAZLOŽITEV

Evropska unija se je pri opredeljevanju in izvajanju svojih dejavnosti (člen 10 PDEU) dolžna boriti proti diskriminaciji. Ta obveznost se uresničuje z obstoječimi celovitimi politikami za boj proti diskriminaciji na podlagi spola (s Strategijo za enakost med ženskami in moškimi 2010–2015) in invalidnosti (z Evropsko strategijo o invalidnosti 2010–2020) ter tistimi, ki vplivajo na Rome (z Okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020).

Evropski parlament meni, da je tak celovit politični instrument potreben za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Od januarja 2011 je to v različnih resolucijah zahteval že desetkrat in pozval Evropsko komisijo, naj pripravi načrt proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. V tem poročilu je predstavljen osnutek za tako celovito politiko.

Za tak načrt obstajajo tri trdne podlage – pravna, politična in pogojena s politiko. Pravno gledano si mora Evropska unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadevati za boj proti diskriminaciji (člen 10 PDEU) in prepovedati diskriminacijo na katerikoli podlagi (člen 21 Listine o temeljnih pravicah). Ta pravna zahteva je že uresničena s celovitimi politikami na področju enakosti spolov, invalidnosti in vključevanja Romov; zdaj jo je treba uresničiti še kar zadeva spolno usmerjenost in spolno identiteto.

Politično gledano obstaja podpora v Evropskem parlamentu in med državami članicami, od katerih jih je enajst maja 2013 uradno pozvalo k pripravi takega načrta. Evropska komisija je odgovorila, da so ukrepi za zagotavljanje enakosti na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete že uvedeni, vendar ti ukrepi ne dosegajo standardov v primerjavi s celovitim pristopom, kakršnega so deležne druge skupine. Poleg tega države članice vse pogosteje sprejemajo podobne načrte na nacionalni ravni (Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, razprave pa tečejo tudi v Latviji), in sicer kot del širših nacionalnih načrtov o enakosti (Hrvaška, Portugalska) ali na regionalni ravni (Belgija, Nemčija, Španija).

Navsezadnje pa podatki v zvezi s politiko kažejo, da je takšen načrt potreben. Raziskava med lezbijkami, geji, biseksualci in transseksualci, ki jo je leta 2013 izvedla Agencija za temeljne pravice, kaže, da je 47 % lezbijk, gejev, biseksualcev ali transspolnih oseb v zadnjem letu izkusilo diskriminacijo ali nadlegovanje, pri čemer so med njimi najpogosteje diskriminirane lezbijke (55 %) ter mladi (57 %) in revnejši (52 %). Med njimi je bilo 26 % napadenih ali so jim grozili z nasiljem zaradi njihove spolne usmerjenosti ali identitete (35 % med transspolnimi osebami); le 10 % jih je dovolj samozavestnih, da diskriminacijo prijavijo policiji, in le 22 % jih prijavi nasilje ali nadlegovanje; 32 % jih je doživelo diskriminacijo pri reševanju stanovanjskega vprašanja, izobraževanju ali pri dostopu do zdravstvenega varstva, blaga ali storitev, 20 % pa pri zaposlovanju ali v poklicu (29 % med transspolnimi osebami).

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (6.12.2013)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete
(2013/2183(INI))

Pripravljavka mnenja: Minodora Cliveti

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je v skladu s sodno prakso diskriminacija proti transseksualcem opredeljena v zakonodaji o enakosti spolov, kot družbeno gibanje in v smislu organizacij civilne družbe pa te osebe sodijo na področje delovanja gibanja LGBTI (lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci) in ne na področje gibanja za enakost spolov;

B.  ker se transseksualci soočajo s hudo diskriminacijo na podlagi spola tako na trgu dela kot zunaj njega, ob tem pa v mnogih državah članicah organizacije, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov ali se posvečajo boju proti diskriminaciji na podlagi spola ali obravnavajo posamezne pritožbe o diskriminaciji na podlagi spola, niso dostopne ali nimajo ustreznih informacij in veščin za spodbujanje njihovih interesov ali obravnavo njihovih pritožb, organizacije v pravosodni verigi pa niso ustrezno opremljene ali obveščene za obravnavo primerov diskriminacije transseksualcev na podlagi spola;

1.  je zaskrbljen, ker niti organizacije civilne družbe niti organi za enakost, ki obravnavajo enakost med spoloma, pravic in interesov transseksualcev ne obravnavajo ustrezno; poziva države članice, naj naloge, povezane z bojem proti diskriminaciji transseksualcev, posebej dodelijo organizacijam civilne družbe in organom za enakost, ki se financirajo iz javnih sredstev, in zagotovijo, da bodo udeleženi v pravosodni verigi ustrezno opremljeni in obveščeni za obravnavo pritožb o diskriminaciji transseksualcev na podlagi spola;

2.  poziva Komisijo in odbore v Evropskem parlamentu, naj v svojem delu dajejo prednost vprašanjem, povezanim s transseksualci, na primer na področju državljanskih pravic, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja;

3.  poudarja, da je treba upoštevati in zagotavljati načelo enakosti med ljudmi, ne glede na njihov spol, spolno identiteto, spolni izraz, raso ali spolno usmerjenost;

4.  poudarja nevidnost interseksualcev v evropski in nacionalni zakonodaji ter pomanjkanje znanja in raziskav na tem področju; v zvezi s tem in zlasti v zvezi s spolno identiteto poziva k pospešenim prizadevanjem za dejansko uveljavitev zakonodaje o enakosti;

5.  poziva države članice, naj lezbijkam, gejem, biseksualcem, transseksualcem in interseksualcem (LGBTI) zagotovijo varstvo pred homofobnim sovražnim govorom in nasiljem ter zagotovijo, da bodo istospolni partnerji deležni enakega spoštovanja, dostojanstva in varstva, kot se izkazuje drugim članom družbe; poudarja pogosto negativne predstave o osebah LGBTI v javnosti in vlogo medijev pri odpravljanju takšnih predstav; poudarja, da je treba na nacionalni in evropski ravni organizirati kampanje za ozaveščanje v zvezi s pravicami oseb LGBTI;

6.  poudarja, da so lezbijke pogosto diskriminirane na več podlagah (ker so ženske in ker so lezbijke) in da morajo biti ukrepi za podpiranje enakosti oseb LGBTI usklajeni z ukrepi za enakost žensk in deklic, da bi za lezbijke dosegli enakost, nediskriminacijo in življenje brez nasilja;

7.  poudarja, da je treba spodbujati politike in prakse za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete ter politike za večjo raznolikost na delovnem mestu, skupaj s pobudami v prid spoštovanju osebja LGBTI in popolnemu vključevanju tega osebja v delovno okolje;

8.  poudarja, da bi bilo treba osebam LGBTI nediskriminatorno zagotoviti odločanje o reprodukciji in storitve zdravljenja neplodnosti;

9.  poudarja, da mora spolna vzgoja vključevati nediskriminatorne informacije in širiti pozitivno mnenje o lezbijkah, gejih, biseksualcih, transseksualcih in interseksualcih, da bi tako učinkovito podprli in varovali pravice mladih, ki sodijo v to skupino;

10. poudarja, da je treba pri izobraževanju in usposabljanju socialnih in zdravstvenih delavcev z razvojem posebnih programov v okviru njihovih učnih načrtov poudariti, da je pomembno spoštovati dostojanstvo oseb LGBTI ter njihove posebne potrebe in odločitve, kar zadeva zdravstveno varstvo;

11. poziva države članice EU, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da bodo zlasti transseksualci imeli učinkovit dostop do ustreznih storitev, povezanih s spremembo spola, vključno s strokovnjaki za psihologijo, endokrinologijo in kirurgijo na področju zdravstvenega varstva za transseksualce, ne da bi bili ob tem soočeni z nerazumnimi zahtevami;

12. obsoja prisilno sterilizacijo transseksualcev, ki še vedno poteka v nekaterih državah članicah, in poziva k takojšnjemu prenehanju te kršitve načel človekovih pravic;

13. poziva države članice, naj z ukrepi spodbujajo spoštovanje in vključevanje oseb LGBTI v šoli ter v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah širijo objektivne informacije v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izrazom; izraža zaskrbljenost, ker mladim osebam LGBTI in tistim, ki veljajo za osebe LGBTI, grozi večja nevarnost, da bodo ustrahovani; poudarja potrebo po oblikovanju varnega okolja za vse mlade ljudi ne glede na njihov spol, raso ali spolno usmerjenost;

14. poudarja pomen priznanja državljanskih pravic oseb LGBTI brez diskriminacije na podlagi njihove spolne usmeritve ali spolne identitete; poziva države članice, naj v skladu s pravili EU priznajo vse oblike poroke, partnerstva in starševstva, ki jih tisti, ki prebivajo ali delajo znotraj njihovih meja, uredijo drugje, in poziva Komisijo, naj ukrepa proti državam članicam, ki te zahteve ne bodo spoštovale;

15. poziva države članice, naj premislijo, kako bodo svoje družinsko pravo prilagodile današnjim spreminjajočim se družinskim vzorcem in oblikam, ter vključijo možnost, da imajo otroci več kot dva starša (ali zakonita skrbnika), ker bo to omogočilo širše priznavanje mavričnih in LGBT družin ter sestavljenih družin;

16. poziva države članice, naj samskim ženskam in lezbijkam omogočijo dostop do zdravljenja zaradi težav s plodnostjo in oploditve z biomedicinsko pomočjo;

17. poudarja, da je treba pravico do svobodnega izražanja spoštovati tudi v praksi, in sicer z zagotovljeno možnostjo prejemanja in širjenja informacij o vprašanjih, povezanih s spolno usmeritvijo in spolno identiteto, v vseh oblikah izražanja, vključno z javnimi občili, publikacijami, ustnimi in pisnimi izjavami, umetnostjo in drugimi mediji; poudarja potrebo po spoštovanju svobode mirnega zbiranja in združevanja vseh oseb LGBTI; ugotavlja, da bi morale lokalne in regionalne oblasti zatorej olajšati prizadevanja organizacij LGBTI za prirejanje dogodkov, kot so parade ponosa, saj lahko ti ozaveščajo javnost o vprašanjih LGBTI in krepijo samozavest oseb LGBTI;

18. opozarja na veliko pomanjkanje podatkov in raziskav o težavah, s katerimi se soočajo osebe LGBTI, o obsegu teh težav in o ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje; poudarja, da so takšne informacije ključne za razvoj ustrezne politike in določitev prednostnih ukrepov, in poziva EU in države članice, naj te težave obravnavajo in ustrezno ukrepajo;

19. spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bodo zbrani in analizirani ustrezni kvantitativni podatki v obliki rednih raziskav o pogostosti zlorab in viktimizacije oseb LGBTI.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.12.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

11

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Raül Romeva i Rueda, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Minodora Cliveti

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.12.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Kinga Gál, Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Anthea McIntyre, Nuno Melo, Roberta Metsola, Claude Moraes, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Nils Torvalds, Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Mariya Gabriel, Ana Gomes, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Jean Lambert, Ulrike Lunacek, Jan Mulder, Raül Romeva i Rueda, Salvador Sedó i Alabart, Marie-Christine Vergiat, Janusz Wojciechowski

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Leonardo Domenici