POROČILO o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU
14.1.2014 - (2013/2043(INI))
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Pablo Arias Echeverría
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki Unijo zavezuje k prizadevanju „za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“,
– ob upoštevanju člena 9 PDEU, ki določa, da pri „opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“,
– ob upoštevanju člena 11 PDEU, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja [...] vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“,
– ob upoštevanju člena 12 PDEU, ki določa, da se pri „opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije [...] upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“,
– ob upoštevanju člena 14 PDEU in protokola št. 26 k tej pogodbi o storitvah splošnega (gospodarskega) pomena,
– ob upoštevanju člena 26 PDEU, ki določa, da notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala,
– ob upoštevanju členov 49 in 56 PDEU o pravici do ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev v Uniji,
– ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU o pravilih o konkurenci, ki veljajo za podjetja,
– ob upoštevanju člena 169 PDEU o podpiranju interesov potrošnikov in zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov,
– ob upoštevanju Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poštnih storitvah, kakor je bila spremenjena z direktivama 2002/39/ES in 2008/6/ES,
– ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu,
– ob upoštevanju Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES,
– ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta,
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 2012 z naslovom „Integriran trg dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU“ (COM(2012)0698),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom „Akcijski načrt za e-poslovanje 2012–2015: stanje v letu 2013“ (SWD(2013)0153),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 z naslovom „Evropska digitalna agenda – digitalne spodbude za evropsko rast“ (COM(2012)0784),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (COM(2010)0245),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. decembra 2012 z naslovom „Pregled stanja potrošniških trgov – Zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov – osma izdaja“ (SWD(2012)0432),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda za potrošnike – za krepitev zaupanja in rasti“ (COM(2012)0225),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom „Pregled akta za mala podjetja za Evropo“ (COM(2011)0078),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2013 z naslovom „Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi“ (COM(2012)0795),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2011 z naslovom „Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu“ (COM(2011)0702),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Letni pregled rasti 2013“ (COM(2012)0750),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2010 Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „K aktu za enotni trg : za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg II“ (COM(2012)0573),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ (COM(2011)0206),
– ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor“ (COM(2011)0144),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2007 z naslovom „Agenda EU za tovorni promet – Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi“ (COM(2007)0606),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. maja 2012 o enotnem digitalnem trgu in upravljanju enotnega trga,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o dokončanju enotnega digitalnega trga[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje[3],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce[4], o enotnem trgu za podjetja in rast[5] ter o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko[7],
– ob upoštevanju člena 48 poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za promet in turizem (A7-0024/2014),
A. ker ima elektronsko poslovanje ogromen potencial za spopadanje z gospodarsko in finančno krizo, krepitev enotnega trga ter ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest po celotni Evropski uniji; ker Komisija v svojem sporočilu o elektronskem poslovanju in spletnih storitvah iz januarja 2012 opredeljuje dostavo blaga, kupljenega prek spleta, kot eno izmed petih prednostnih nalog za okrepitev elektronskega poslovanja do leta 2015, njen pomen pa sta poudarila tudi Svet in Parlament;
B. ker se je trg elektronskega poslovanja EU v letu 2012 povečal za več kot 20 %; ker se bo zlasti čezmejno elektronsko poslovanje predvidoma štirikratno povečalo; ker trg dostave paketov doživlja korenite spremembe, saj vanj vstopajo novi ponudniki storitev, naložbe so usmerjene v inovacije, pojavljajo pa se tudi nove storitve;
C. ker so učinkovite in zanesljive storitve dostave odločilnega pomena za resničen in učinkovit digitalni enotni trg, saj znatno olajšujejo elektronsko poslovanje ter vzpostavljajo zaupanje med kupci in prodajalci;
D. ker 57 % trgovcev na drobno obravnava čezmejno dostavo kot oviro, medtem ko vsakega drugega potrošnika skrbi dostava pri čezmejnih transakcijah; ker so pomisleki glede dostave (vključno z vračanjem kupljenega blaga) in visoki dostavni stroški dva najpogostejša razloga za zaskrbljenost potrošnikov v zvezi s spletnim nakupovanjem, ki prispevata k nizkemu zaupanju potrošnikov v čezmejno elektronsko poslovanje;
E. ker bo mogoče te težave premostiti samo, če se bo povečalo zaupanje potrošnikov v dostavne službe, storitve in trg in če bodo bolje seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, kar pa bo mogoče doseči z izčrpnejšim obveščanjem ter večjo enostavnostjo in preglednostjo pogojev dostave;
F. ker se mala in srednja podjetja, ki iščejo poslovne priložnosti po celotni EU, srečujejo z višjimi stroški, večjo kompleksnostjo in pomanjkanjem preglednosti, ko gre za čezmejno dostavo; ker so cene za čezmejno dostavo tri- do petkrat višje od cen za nacionalno dostavo; ker so učinkoviti, preprosti in cenovno dostopni sistemi dostave ključno gibalo za trajnost poslovnih modelov malih in srednjih podjetij ter njihove zmožnosti dostave proizvodov svojim strankam;
Integrirane storitve dostave v Evropi: pomemben steber digitalnega enotnega trga
1. poudarja, da so dostopne, cenovno ugodne, učinkovite in visokokakovostne storitve dostave ključnega pomena pri spletnem nakupovanju blaga in jih je treba spodbujati z zagotavljanjem svobodne in poštene konkurence; ugotavlja, da je veliko potrošnikov zaradi negotovosti, povezanih z možnostmi dostave, končno dostavo, dostavnimi stroški ali zanesljivostjo, vendarle manj naklonjenih spletnemu nakupovanju, zlasti čezmejnemu;
2. pozdravlja zeleno knjigo Komisije, katere namen je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti na evropskem trgu dostave, in Komisijo poziva, naj sprejme primerne ukrepe za njihovo odpravo, in tako, da bodo lahko podjetja in potrošniki v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalni enotni trg; poudarja, da morajo morebitni predlagani ukrepi upoštevati trajnostnost postopka dostave in stremeti k njegovemu čim manjšemu okoljskemu odtisu;
3. ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah konkurenca med izvajalci dostavnih storitev pri čezmejnem poslovanju šibka, in obžaluje, da cene pogojih in učinkovitost storitev niso pregledne; meni zlasti, da je treba uvesti instrumente, ki bodo omogočali pregled ponudb vseh dostavnih služb na evropski ravni;
Postavljanje interesov potrošnikov v središče postopka dostave
4. poudarja, da je treba povečati zaupanje potrošnikov v postopek dostave; meni, da so večja preglednost in bolje primerljive informacije o razpoložljivih možnostih, cenah in pogojih dostave ključnega pomena za potrošnike, zlasti kar zadeva pogoje, ki veljajo za pošiljanje njihovih naročil, in postopke v primerih, ko se blago poškoduje ali izgubi ali pa pošlje oziroma vrne z zamudo;
5. poudarja, da je treba spodbujati ukrepe, katerih namen je zagotavljanje potrošnikove izbire v času nakupa; ugotavlja, da obstaja precejšnja vrzel med pričakovanji potrošnikov in razpoložljivostjo praktičnih inovativnih storitev, kot so točke prevzema ali paketne postaje oziroma terminali, storitve, ki so na voljo ob vsakem času, rešitve iskanja in sledenja ali politike enostavnega vračanja;
6. poudarja, da je pri dostavnih storitvah zanesljivost ključnega pomena in da je zagotavljanje učinkovitih sistemov, ki jamčijo, da paketi učinkovito in v razumnem roku dosežejo zahtevani kraj dostave, bistveno;
7. opozarja, da je visok strošek čezmejne dostave in dostave na oddaljena območja ali v najbolj oddaljene regije eden od glavnih razlogov za nezadovoljstvo potrošnikov; poudarja, da so za povečanje prodaje in nakupov na daljavo ter praktično uresničitev enotnega trga nujno potrebne možnosti dostave, ki so cenovno dostopnejše za potrošnike in prodajalce, vključno z malimi in srednjimi podjetji;
8. poudarja, da je treba izboljšati geografsko pokritost in dostop do univerzalne storitve za dostavo paketov na podeželskih in oddaljenih območjih;
9. meni, da je za vzpostavitev integriranega enotnega trga paketne dostave nujna stabilna in celovita socialna razsežnost, tako da bodo dostavne storitve v skladu z delovnopravnimi pravicami, pogoji zaposlovanja in plačila ter socialnimi in okoljskimi standardi; ugotavlja, da zaposlovanje na črno in zlorabe lahko ogrozijo ta sektor in da sta odgovorno, kakovostno zaposlovanje ter nenehno in ustrezno usposabljanje zaposlenih pomembna doseganje visoke kakovosti dostavnih storitev; poudarja, da sta ohranjanje socialne razsežnosti in zadostna prožnost, ki bo dostavnemu trgu omogočila razvoj in prilagajanje tehnološkim inovacijam, ključnega pomena za zadostitev potrebam in pričakovanjem potrošnikov in bosta podjetjem omogočila, bodo ponudila boljše proizvode;
10. opozarja na pomen pravne varnosti za zagotavljanje zaupanja potrošnikov; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da so potrošniki ustrezno obveščeni o veljavni zakonodaji;
11. meni, da je razvoj čezmejnega spletnega trgovanja odvisen tudi od zaupanja potrošnikov in da bi vzpostavitev evropske mreže nacionalnih centrov za reševanje težav, kot je Solvit, pomagala zagotoviti zaupanje potrošnikov, enak učinek pa bi imel tudi sistem opozarjanja, kot je RAPEX, s katerim bi lahko potrošnike opozarjali na spletna mesta, ki uporabljajo goljufive prakse;
12. ugotavlja, da vse več potrošnikov uporablja namenska spletna mesta za primerjavo cen in lastnosti izdelkov ter dostavnih storitev in pogojev, ki jih ponujajo dostavne službe, zlasti kar zadeva elektronsko poslovanje; poziva Komisijo, naj sprejme smernice EU o minimalnih standardih za primerjalna spletna mesta na osnovi temeljnih načel preglednosti, nepristranskosti, kakovosti, informativnosti in prijaznosti uporabniku;
13. poziva Komisijo, naj skupaj s panogo in organizacijami potrošnikov pripravi skupne kazalnike za kakovost dostavnih storitev, ki bi potrošnikom olajšali primerjavo različnih ponudb;
Ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za mala in srednja podjetja
14. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja poglavitno vlogo pri ustvarjanju rasti, inovacijah in odpravljanju brezposelnosti, predvsem med mladimi; poudarja, da so dostavne storitve za evropska mala in srednja podjetja izjemnega pomena in da je integriran in konkurenčen trg dostave, ki zagotavlja različne možnosti dostave in logistične podpore po dostopnih cenah, pogoj za dostop na nove trge in doseganje večjega števila potrošnikov znotraj EU; poudarja, da je treba izboljšati pretok informacij do malih in srednjih podjetij, kar zadeva možnosti za združevanje količin paketov ter inovativne rešitve dostave in prevzema, ki bi zmanjšale stroške v zadnji fazi dostave;
15. poudarja, da morajo biti podjetja, zlasti mala in srednja, pri čezmejnem elektronskem poslovanju sposobna odzvati se na potrebe in pričakovanja potrošnikov s preprostejšimi, hitrejšimi, cenovno ugodnejšimi, preglednimi, zanesljivimi in učinkovitimi dostavnimi storitvami; poudarja, da možnosti dostave, ki ne izpolnjujejo pričakovanj potrošnikov, neposredno vplivajo na blagovno znamko, ugled in konkurenčnost podjetja;
16. ugotavlja, da je razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja malih in srednjih podjetij omejen; spodbuja sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, tudi prek njihovih predstavniških organov, pri pogajanjih o ugodnejših cenah dostave, predvsem z uvedbo skupnih spletnih platform, in za izboljšanje kakovosti storitev;
17. izraža zaskrbljenost zaradi neugodnosti, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja zaradi svoje majhnosti; poudarja, da se ta podjetja trenutno spopadajo z višjimi stroški, veliko kompleksnostjo zaradi razdrobljenega evropskega trga in pomanjkanjem informacij o razpoložljivih možnostih dostave in cenah;
Na poti k inovativnim in interoperabilnim rešitvam za resnično evropski trg dostave
18. obžaluje razdrobljenost evropskega poštnega sektorja na nacionalna omrežja, ki so premalo interoperabilna, in nezadostno povezanost cestnega, železniškega in vodnega prometa; pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejeli izvajalci storitev na trgu dostave, da bi se bolj prilagodili potrebam spletnim trgovcev na drobno in potrošnikom, kot so prožnejše možnosti dostave in vračila; poziva Komisijo, naj predlaga potrebne ukrepe, da bi sektor spodbudili k izboljšanju interoperabilnosti in pospešenemu uvajanju poenostavljenih postopkov, katerih namen je zmanjšanje stroškov, izboljšanje ekonomije obsega dostavnih storitev, združevanje več manjših dostav za spodbujanje količinskih popustov za manjše trgovce, povečanje razpoložljivosti in kakovosti dostavnih storitev ter zagotavljanje ugodnih in prilagodljivih cen dostave tako za potrošnike kot za podjetja;
19. meni, da je v tem pogledu posebej pomembno sodelovanje znotraj sektorja na področju interoperabilnih čezmejnih sistemov iskanja in sledenja; poziva Komisijo, naj preuči nadaljnje možnosti razvoja evropskih standardov, ki bi lahko izboljšali integrirane sisteme sledenja ter prispevali h kakovosti, zanesljivosti in trajnosti integriranih logističnih rešitev, ki se uporabljajo pri elektronskem poslovanju;
20. poudarja, da imajo rešitve za lažji prevzem in vračanje že pomembno vlogo pri rasti elektronskega poslovanja ter bi v prihodnje lahko vodile k nižjim cenam in večjemu zadovoljstvu potrošnikov, zlasti pri čezmejnih transakcijah; poziva k nadaljnjemu sodelovanju pri izboljšavah interoperabilnosti klicnih centrov za pritožbe potrošnikov;
21. poziva Komisijo k vzpostavitvi platform za sodelovanje in izmenjavo informacij med dostavnimi službami, da se nemudoma odpravijo obstoječe vrzeli na trgu dostave v EU, kar zadeva inovacije, prožnost, upravljanje zalog, prevoz, prevzem in vračanje paketov, ob upoštevanju prava EU o konkurenci, in da se preuči možnost skupne uporabe infrastrukture s strani poštnih storitev in storitev hitre dostave, pri kateri bi bile koristi obojestranske;
22. poziva Komisijo, naj si skupaj s podjetji prizadeva za sprejetje evropskih standardov na področju naslavljanja in označevanja ter standardov v zvezi z elektronskemu poslovanju prijaznimi poštnimi nabiralniki;
23. poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče uvesti vseevropsko oznako zaupanja za elektronsko poslovanje in ali bi ta lahko prispevala h kakovosti in zanesljivosti integriranih dostavnih storitev, kar bi izboljšalo zaupanje potrošnikov v čezmejno e-poslovanje, spodbudila trgovce na drobno, ki poslujejo elektronsko, in podjetja za dostavo paketov k večji preglednosti ter pravni varnosti za potrošnike in podjetja, pa tudi povečala konkurenčno prednost podjetij, zlasti malih in srednjih, s čimer bi prispevala k trdni gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest; poudarja, da bo oznaka zaupanja učinkovita samo, če bo temeljila na sklopu minimalnih standardnih značilnosti in preglednih določb o varstvu in obveščanju potrošnikov, pa tudi na zahtevah za postopke za obravnavo pritožb in reševanje sporov;
24. poudarja, da sta varstvo osebnih podatkov posameznika in varstvo podatkov na splošno izrednega pomena ter da bi morali biti vsi novi ukrepi v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov, zlasti z Direktivo 95/46/ES.
Spremljanje razvoja trga in izboljšanje regulativnega nadzora
25. se zaveda dinamične narave trga dostave paketov, na katerem se hitro pojavljajo nove storitve in novi ponudniki; ugotavlja, da bodo inovativne rešitve, ki se odzivajo na potrebe trgovcev na drobno, ki poslujejo elektronsko, in potrošnikov, verjetno postale ključni razlikovalni dejavnik za konkurenčnost; meni, da bi bilo treba morebitne zakonodajne ukrepe vnaprej natančno preučiti, da ne bi s prestrogimi zahtevami ovirali dinamične narave trga dostave paketov; poziva Komisijo, naj natančno spremlja razvoj trga, da se prepoznajo morebitne tržne nepopolnosti, kjer bodo v prihodnje morda potrebni dodatni ukrepi; v zvezi s tem poudarja, da nadzor trga ne bi smel zajemati le uveljavljenih, temveč tudi nove ponudnike poštnih storitev;
26. poudarja, da ustrezen regulativni okvir že obstaja, in poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da se prenese, izvaja in uveljavi v celoti, pri čemer naj posebno pozornost namenijo direktivi o poštnih storitvah, pravu EU o konkurenci, direktivi o alternativnem reševanju sporov in direktivi o pravicah potrošnikov, zlasti kar zadeva formalne zahteve za pogodbe na daljavo;
27. poudarja, da je učinkovito uveljavljanje pravnega okvira odvisno tudi od nadzora pravnih obveznosti izvajalcev poštnih storitev s strani nacionalnih regulativnih organov, zlasti kar zadeva obveznost univerzalne storitve iz Direktive 97/67/ES;
28. opozarja, da zapleteni predpisi na področju davka na dodano vrednost predstavljajo znatno oviro za mala podjetja, ki poslujejo čezmejno; poziva Komisijo, naj čim prej predloži napovedani predlog za uvedbo enotne napovedi davka na dodano vrednost;
29. poudarja, da bi neobvezno evropsko pogodbeno pravo za pogodbe med podjetji in potrošniki vodilo k znatni poenostavitvi, obenem pa k čezmejnemu pošiljanju paketov motiviralo več malih in srednjih podjetij; poziva države članice, naj na konstruktiven način prispevajo k potekajočim pogajanjem o evropskem prodajnem pravu;
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0327.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0468.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0320.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0145.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0146.
- [6] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0144.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0239.
OBRAZLOŽITEV
Pomen dostave za rast elektronskega poslovanja v Evropi
Gospodarski pomen internetnega gospodarstva in zlasti elektronskega poslovanja je splošno priznan. Trg elektronskega poslovanja med podjetji in potrošniki v EU se je v letu 2012 povečal za približno 20 %, in sicer na 250 milijard EUR. Med letoma 2013 in 2016 naj bi se ta trg v celotni evropski regiji letno povečal za več kot 10 %. Vendar pa se trgi elektronskega poslovanja po EU močno razlikujejo: medtem ko je v Združenem kraljestvu v letu 2012 prek spleta nakupovalo več kot 80 % uporabnikov interneta, je v Romuniji takih uporabnikov samo 11 %. Poleg tega čezmejno elektronsko poslovanje, ki se sicer stalno povečuje, skoraj v celotni EU še vedno zaostaja za nacionalno prodajo. Podatki kažejo, da je v EU velik potencial za povečano elektronsko poslovanje, pri čemer naj bi se čezmejno elektronsko poslovanje povečalo za štirikrat.
Ta potencial pa bo mogoče uresničiti samo, če dostavne storitve ne bodo postale ozko grlo, ampak bodo zadostile potrebam spletnih nakupovalcev in trgovcev na drobno, ki poslujejo elektronsko. Dostopne, cenovno ugodne in visokokakovostne storitve dostave po vsej Evropi so pomemben pogoj za izkoristek celotnega potenciala elektronskega poslovanja.
Nedavne študije so pokazale, da so težave z dostavo ključni dejavnik, ki odvrača od spletnega nakupovanja, saj skoraj polovica potrošnikov kot razlog za opustitev elektronskega poslovanja navaja pomisleke glede morebitnega nedostavljenega ali poškodovanega blaga ali negotovost glede politike vračanja. Težave, povezane z dostavo (na primer nepričakovano visoki stroški ali dolgi roki), so krive za skoraj 70 % opuščenih spletnih nakupov. Tudi mala in srednja podjetja izražajo nezadovoljstvo zaradi nepreglednosti, pomanjkljive kakovosti dostavnih storitev in visokih stroškov čezmejne dostave, ki so precejšnja ovira za njihov razvoj na digitalnem enotnem trgu.
Poročevalec priznava, da trg dostave paketov v Evropi doživlja hitre spremembe zaradi pojavljanja novih storitev in vstopa novih akterjev, vendar je iz dokazov razvidno, da še vedno obstajajo velike ovire, ki bi utegnile upočasniti rast evropskega elektronskega poslovanja. Poročevalec zato poziva države članice in Komisijo, naj dajo prednost odpravi vseh večjih ovir pri razvoju integriranega trga dostave paketov, ki bi moral biti temeljni steber pri gradnji digitalnega enotnega trga.
Postavljanje interesov potrošnikov v središče postopka dostave
Čas je, da potrošniki postanejo središče postopka dostave in da se zapolni vrzel med njihovimi pričakovanji in stvarnostjo. Čas je za večjo preglednost, boljšo kakovost, nižje cene in boljšo razpoložljivost.
Potrošniki pričakujejo večjo preglednost in boljšo obveščenost v zvezi z razpoložljivimi možnostmi in pogoji dostave, vključno s pošiljanjem kupljenega blaga, zamudami, poškodbami in izgubo paketov. Večja preglednost in primerljivost sta potrebni tudi z vidika določanja cen in različnih ponudnikov storitev na trgu. Poleg tega potrošniki pričakujejo, da bodo lahko pri nakupu izbirali med različnimi možnostmi dostave (vključno s krajem in časom dostave paketa, na primer). Prepogosto pri tem nimajo besede, kar povzroča veliko nezadovoljstvo.
Potrošniki pričakujejo zanesljivejše, hitrejše in bolj praktične storitve. Da bo spletno nakupovanje privlačno in varno za potrošnike, morajo paketi zahtevani kraj dostave doseči učinkovito in v razumnem roku. Na voljo so inovativne praktične rešitve, kot so politike enostavnega vračanja, sistemi iskanja in sledenja ter točke prevzema/paketne postaje za lažji prevzem paketov. Široka uporaba takšnih rešitev ne bi zgolj zadostila potrebam potrošnikov, temveč bi bila tudi ključni korak k zmanjšanju stroškov in znižanju cen.
Eden od glavnih razlogov za nezadovoljstvo potrošnikov s spletnim nakupovanjem so še vedno visoki stroški dostave, zlasti čezmejne, ki veljajo za poglavitno oviro za čezmejno elektronsko poslovanje.
Dokazi jasno kažejo, da obstajajo velike razlike v razpoložljivosti dostave med različnimi državami članicami EU in različnimi regijami iste države članice, in sicer v škodo potrošnikov, ki živijo na manj dostopnih in oddaljenih območjih. To neravnovesje lahko ogrozi potencialno pozitivne socialne učinke elektronskega poslovanja, ki zagotavlja dostop do širokega izbora blaga in storitev ljudem, ki sicer enotnega trga ne bi mogli izkoriščati v enaki meri.
Ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za mala in srednja podjetja
Mala in srednje velika podjetja so temelj gospodarstva EU. Da bo Evropa lahko uresničila potencial rasti, ki ga ponuja digitalni enotni trg, je treba obvezno vzpostaviti prave okvirne pogoje, da se spodbudi rast in širitev malih in srednjih podjetij po EU. Ta podjetja so pri izpolnjevanju pričakovanj potrošnikov odvisna zlasti od zmožnosti logističnega sektorja, da ponudi dostavo po nizki ceni in na primeren način. Kakovost dostavnih storitev neposredno vpliva na ugled in uspešnost podjetja v spletnem okolju. Mala in srednja podjetja so še v posebej neugodnem položaju, saj nimajo ne pogajalske moči za pridobitev velikih popustov od dostavnih služb niti zmogljivosti za naložbe v lastne logistične mreže.
Poleg tega je njihova zmožnost, da zagotovijo dostavo po pričakovanjih potrošnikov, odvisna od lokacije njihovega sedeža in podajaln. Precejšnje so razlike med nacionalnimi in čezmejnimi storitvami, saj so številne nadstandardne storitve, kot so iskanje in sledenje, točke prevzema in paketne postaje, elektronska obvestila ali zavarovanje, povezano z dostavo, na voljo samo za domači trg (včasih niti ne za celotno državo). Cene za čezmejno dostavo so pogosto tri- do petkrat višje od cen za nacionalno dostavo, pri čemer potrošniki, ki lahko kupijo večje pošiljke, uživajo precejšnje popuste, manjši trgovci na drobno pa se običajno soočajo z veliko višjimi cenami dostave, zaradi česar se ne morejo ukvarjati z elektronskim poslovanjem.
Poročevalec poudarja, da je treba malim in srednjim podjetjem omogočiti, da na digitalnem enotnem trgu konkurirajo večjim akterjem elektronskega poslovanja pod primerljivimi pogoji. V ta namen se je treba obvezno spopasti z izzivoma višjih stroškov za čezmejne pošiljke in velike kompleksnosti postopka, ki sta na primer posledica pomanjkanja standardiziranih postopkov za označevanje, poštne številke, črtne kode ali obliko naslova ter nepreglednosti na trgu dostave, kjer mali akterji vse težje odkrivajo razpoložljive logistične rešitve.
Na poti k inovativnim in interoperabilnim rešitvam za resnično evropski trg dostave
Poročevalec meni, da je za izpolnjevanje potreb tako potrošnikov kot podjetij bistveno spodbujati razvoj interoperabilnih in stroškovno učinkovitih rešitev. Ponudnike logističnih storitev in storitev dostave je treba spodbuditi, da pospešijo uvedbo obstoječih inovativnih rešitev ter razvoj novih. Komisija bi ob spoštovanju načel politike konkurence morala spodbujati sektor, naj sodeluje pri pripravi kataloga ukrepov za razvoj resnično integriranega evropskega trga dostave, ki bodo temeljili na preprostejših in učinkovitejših postopkih, manjših stroških in večji kakovosti. Ta katalog ukrepov bi moral vsebovati naslednje vidike:
• iskanje in sledenje: spodbujanje sodelovanja sektorja na področju čezmejnih integriranih sistemov sledenja;
• enostavne rešitve za prevzem in vračanje, zlasti pri čezmejnih dostavah;
• označevanje;
• interoperabilnost klicnih centrov za pritožbe potrošnikov;
• informacijska platforma o razpoložljivih storitvah dostave, da se poveča preglednost za mala in srednja podjetja ter potrošnike.
Poročevalec poleg tega priporoča, naj Evropska komisija preuči dodano vrednost evropskih standardov za naslavljanje in označevanje ter standardov za elektronskemu poslovanju prijazne običajne poštne nabiralnike, da se zmanjšajo kompleksnost in stroški dostave. Predlaga tudi naknadne ukrepe, in sicer nadgradnjo obstoječih spletnih mest za primerjavo cen in vključitev „zahtev za dostavo“ (v zvezi z učinkovitostjo dostave in zagotovitvijo preglednih in lahko dostopnih informacij) v obstoječe sheme evropske oznake zaupanja, da se izboljšata preglednost in konkurenca.
Spremljanje razvoja trga in izboljšanje regulativnega nadzora
Z rastjo elektronskega poslovanja trg dostave paketov doživlja korenite spremembe, saj nanj vstopajo novi ponudniki storitev, pojavljajo se nove vrste storitev in povečuje se splošna konkurenca. Inovativne rešitve, ki se odzivajo na potrebe trgovcev na drobno, ki poslujejo elektronsko, in potrošnikov, bodo verjetno postale ključni razlikovalni dejavnik za konkurenčnost. V tem dinamičnem okolju bi bilo treba vse zakonodajne posege obravnavati skrajno previdno. Poročevalec zato meni, da bi bilo treba v tej fazi poleg razvoja rešitev, ki jih predlaga sektor, posebej podpreti še dva dodatna ukrepa: (1) izvrševanje obstoječega regulativnega okvira in (2) boljše spremljanje trga, da se prepoznajo primeri tržnih nepopolnosti, pri katerih so morda potrebni dodatni ukrepi.
Jasno je, da so potrebne dodatne informacije in da spremljanje trga ne bi smelo biti omejeno na domači trg, temveč vključevati tudi čezmejno razsežnost, poleg tega pa ob tradicionalnih izvajalcih storitev zajemati tudi nove.
V zvezi s tem poročevalec opozarja, da je treba prepoznati morebitne strukturne ovire za vstop na trg in primere zlorabe prevladujočega tržnega položaja, najsi bo s cenovnimi strategijami ali drugimi orodji za preprečevanje dostopa tekmecev na trg, in poudarja, da je potrebno okrepljeno upravno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi, zlasti kar zadeva čezmejno dostavo.
Poročevalec na koncu poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da se obstoječi regulativni okvir izvršuje v celoti. To zlasti velja za direktivo o poštnih storitvah, pravo EU o konkurenci in direktivo o pravicah potrošnikov.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (26.11.2013)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU
(2013/2043(INI))
Pripravljavka mnenja: Jutta Steinruck
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja, da je treba pri vseh osebah, ki se ukvarjajo z dostavo, ne glede na zaposlitveni status preverjati spoštovanje predpisanega časa vožnje in počitka ter z zakonom dovoljenega delovnega časa, šteti v delovni čas vsa dela, povezana z dejavnostjo, in preverjati upoštevanje evropskih standardov varstva pri delu in zdravstvenega varstva;
2. pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev čezmejne dostave paketov za potrošnike in podjetja, in sicer z večjo preglednostjo postopka dostave, z možnostjo sledenja ter s standardi kakovosti za vzpostavitev skupnega evropskega trga dostave;
3. se zaveda, da je spletna trgovina pomemben rastoč trg, ki bi ga bilo treba v vsej Evropi spodbujati z delujočim notranjim trgom za dostavo paketov, ne da bi pri tem ogrozili socialne in zaposlitvene standarde držav članic ter mala in srednja ter nova podjetja postavili v slabši položaj; svari, da vse večja konkurenca v tem sektorju ne bi smela naraščati na račun zaposlitvenih in delovnih razmer;
4. meni, da je za ustrezne ukrepe preoblikovanja in prilagajanja med drugim pomemben razvoj združljivih informacijskih sistemov ter usposabljanje delavcev; meni, da je delodajalčeva dolžnost, da delavce resnično seznani z novimi tehnologijami za pomoč pri spletni dostavi, saj so vse bolj razširjene in kompleksne; v primeru pogodb za določen čas mora delodajalec zagotoviti ustrezno pripravo in usposabljanje delavcev;
5. meni, da je morajo imeti delavci v tem sektorju dostop do ustreznih možnosti usposabljanja in da jih je treba plačati v skladu s kolektivnimi pogodbami oziroma zakoni in prakso njihove države članice; obžaluje, da to v zeleni knjigi Komisije ni dovolj pokazana pomembna vloga socialnih partnerjev pri tem; ugotavlja, da bi morala gospodarska ureditev zajemati tudi socialno, še posebej upoštevaje modele zaposlovanja, ki temeljijo na samozaposlovanju, zaposlovanju za določen čas in delu s krajšim delovnim časom;
6. poudarja, da dostavna podjetja uporabljajo zunanje izvajanje za izredno visok delež svojega dela; meni, da zunanje izvajanje ne sme povzročiti, da bi se podjetja izogibala zahtevam glede plačila ali da ne bi spoštovala delovnih in zaposlovalnih pogojev; opozarja na dolgoročne posledice negotovega zaposlovanja na socialnovarstvene sisteme držav članic;
7. spodbuja socialne partnerje, naj sklenejo sporazume, povezane z dejavnostmi podjetij, ki izvajajo storitve dostave paketov; pričakuje, da bodo države članice bolj spremljale, kako je z zaposlitvenimi in delovnimi razmerami pri ponudnikih storitev dostave paketov in njihovih podizvajalcih; v zvezi s tem poudarja načelo enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu za zaposlene z enakimi izkušnjami, enakim znanjem in enako delovno dobo;
8. poudarja pomen spletnega trgovanja in s tem povezanih storitev dostave paketov za mala in srednja ter nova podjetja in v njih zaposlene delavce;
9. poudarja, da počasnejše rasti čezmejnega spletnega trgovanja ni mogoče povezati zgolj s pomanjkljivostmi na področju dostave, temveč je razlog zanj negotovost glede pravic potrošnikov ter varstva pravic pri čezmejnem spletnem trgovanju; zato poziva Komisijo, naj ukrepa na področju varstva potrošnikov in tako še bolj olajša spletno trgovino.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
26.11.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
31 4 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Heinz K. Becker, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Alejandro Cercas, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Richard Falbr, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Csaba Őry, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Jürgen Creutzmann, Liisa Jaakonsaari, Jelko Kacin, Martin Kastler, Anthea McIntyre, Birgit Sippel, Csaba Sógor |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Maurice Ponga |
||||
MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (06.11.2013)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU
(2013/2043(INI))
Pripravljavec mnenja: Michel Dantin
POBUDE
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja, da je področje elektronskega poslovanja v polnem razcvetu in ustvarja delovna mesta, eden glavnih dejavnikov njegovega uspeha pa je kakovost storitev dostave, zato bi si morala dostavna podjetja prizadevati za izvajanje inovativnih izboljšav pri možnostih dostave (npr. zbirne točke za pošiljke v prometnih vozliščih, IT obvestila) ter izvajati zelene logistične verige in jih optimizirati; meni tudi, da nadaljnje rasti sektorja ne bi smeli omejevati z razširitvijo ureditvenega okvira;
2. meni, da je razvoj čezmejnega spletnega trgovanja odvisen tudi od zaupanja potrošnikov in da bi vzpostavitev evropske mreže nacionalnih centrov za reševanje težav, kot je Solvit, pomagala zagotoviti zaupanje potrošnikov, enak učinek pa bi imel tudi sistem opozarjanja, kot je RAPEX, s katerim bi lahko potrošnike opozarjali na spletne strani, ki uporabljajo goljufive prakse;
3. ugotavlja, da je razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja malih in srednjih podjetij omejen; spodbuja sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji ter prek njihovih predstavniških organov pri pogajanjih o ugodnejših cenah dostave, predvsem z uvedbo skupnih spletnih platform, in za izboljšanje kakovosti storitev;
4. ugotavlja, da naročilo dobavitelju izda trgovec na drobno, ki posluje elektronsko, zato mora ta zagotoviti informacije o pogojih dostave paketov na podlagi različnih možnosti, ki jih ponuja, kot so informacije o ceni, povprečen čas dostave, garancije za dostavo ter možnosti sledenja in vračila; v zvezi s tem poziva k boljšim standardom obveščanja in preglednosti, tudi z ustreznim izvrševanjem Direktive 2011/83/EU o pravicah potrošnikov in predvsem njenih določb o pogodbah, sklenjenih na daljavo, ki določajo odgovornosti trgovcev na drobno;
5. ugotavlja, da potrošniki želijo izbiro med različnimi možnostmi dostave, zato bi se morali spletni trgovci na drobno truditi, da bi ponujali vrsto možnosti, tudi v primeru čezmejne prodaje, dostavna podjetja in izvajalci poštnih storitev pa bi si morali prizadevati, da bi ponujali čim večjo izbiro storitev in cen za dostavo znotraj EU, vključno z možnostmi sledenja in vračila ter različnimi dostavnimi mesti;
6. obžaluje razdrobljenost evropskega poštnega sektorja na nacionalna omrežja, ki so premalo interoperabilna, in pomanjkljivo povezovanje cestnega, železniškega in vodnega prometa; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo in naj na podlagi ustreznega dela različnih izvajalcev v sektorju sodeluje z industrijo, da bi dostavne službe in trgovci na drobno, ki poslujejo elektronsko, sodelovali in okrepili prizadevanja za povečanje interoperabilnosti, tudi na področju sistemov označevanja in sledljivosti;
7. opozarja na pomen pravne varnosti za zagotavljanje zaupanja potrošnikov; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da so potrošniki ustrezno obveščeni o veljavni zakonodaji;
8. ugotavlja, da ima v nekaterih državah članicah konkurenca med izvajalci storitev dostave pri čezmejnem poslovanju pomanjkljivosti, in obžaluje pomanjkanje preglednosti pri cenovnih pogojih in učinkovitosti storitev; meni zlasti, da je treba oblikovati instrumente, ki bodo omogočali pregled ponudb vseh izvajalcev storitev dostave na evropski ravni;
9. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo ustrezen prenos in izvajanje sedanjega regulativnega okvira za zaščito potrošnikov, kakovost dostavnih storitev, konkurenčno pravo Skupnosti in alternativno reševanje sporov; meni, da imajo regulativni organi bistveno vlogo pri zagotavljanju doseganja teh ciljev, in zato poudarja, da jim je treba zagotoviti finančne, materialne in človeške vire, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;
10. spodbuja oblikovanje oznak in potrdil za storitve dostave, ki bodo prepoznavni na evropski ravni, zajemali vso dostavno verigo izvajalcev in jih bodo izdajali pristojni organi, s tem bodo spodbujali podjetja, da bodo izboljšala poslovanje, vključno z zahtevami glede postopkov za obravnavo pritožb in reševanje sporov ter socialnimi pogoji in okoljskimi vidiki, potrošniki pa bodo lahko zaupali v kakovost, zanesljivost ter socialno in okoljsko ustreznost ponujenih storitev in bodo raje izbrali bolj trajnostno metodo dostave, kar pa bo vodilo v trdno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest; meni, da bo certificiranje spletnih mest za elektronsko poslovanje prispevalo k večjemu zaupanju potrošnikov v ta način poslovanja in posledično tudi v postopek dostave paketov;
11. poudarja potrebo po razvoju skupnih predpisov in okvirov za elektronsko naročanje paketov ter po oblikovanju evropske platforme za zagotavljanje in izmenjavo informacij o pravicah potrošnikov;
12. poziva, naj se pri novih politikah upošteva učinek dostave pošiljk elektronske trgovine na mestni promet in onesnaževanje ozračja zaradi povečanja števila posameznih pošiljk, kar ne bi smelo biti v navzkrižju s socialnimi ali okoljskimi cilji EU; poziva Komisijo, naj z zainteresiranimi stranmi opravi razprave o potrebi po izvajanju zelene logistike in predvsem o vprašanju zadnjega dela povezave v mestnih območjih, ob tem pa upošteva dejavnike v zvezi z okoljem, prevoznimi sredstvi, urbanističnim načrtovanjem, kakovostjo in izbiro storitev ter predpisi o konkurenci;
13. meni, da se o primernosti revizije Direktive 2008/6/ES za njeno prilagoditev sedanjim izzivom lahko presodi šele, ko bo opravljena analiza poročila o oceni njenega izvajanja, in ko se bodo upoštevala prizadevanja deležnikov; meni, da mora biti vsak razmislek o razširitvi regulacije na ta konkurenčni trg podprt z dokazi, razmisliti pa je treba tudi o tem, v kakšnem obsegu bi dodatna regulacija vplivala na tržne operacije in rast trga;
14. poziva države članice, naj se borijo proti neprijavljenemu delu in naj delavcem v sektorju dostave zagotovijo ustrezne pogoje zaposlovanja, tudi poštene in dostojne delovne pogoje in plačilo ter inovativno in celovito usposabljanje in izobraževanje osebja, saj se podjetja v sektorju srečujejo s pritiski glede dostavnih rokov in dobička, zaradi česar se lahko hitro zatečejo k prekarnim oblikam zaposlovanja in nesprejemljivim delovnim pogojem, kot je preobsežna uporaba podizvajalcev in samozaposlenih delavcev; poziva države članice, naj si prizadevajo za zagotovitev poštenih konkurenčnih pogojev za izvajalce in naj povečajo nadzor nad podizvajalci, da bodo spoštovani zakonski in kolektivni pogoji zaposlitve;
15. poudarja, da sta varstvo osebnih podatkov posameznika in varstvo podatkov na splošno izrednega pomena ter da bi morali vsi novi ukrepi biti v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov, zlasti z Direktivo 95/46/ES.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
5.11.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Vilja Savisaar-Toomast, Brian Simpson, Keith Taylor, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Jacob Bicep, Michel Dantin, Markus Ferber, Zita Gurmai, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Geoffrey Van Orden, Bernadette Vergnaud |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Traian Ungureanu |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
17.12.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pablo Arias Echeverría, Preslav Borisov (Preslav Borissov), Birgit Collin-Langen, Lara Comi, António Fernando Correia de Campos, Vicente Miguel Garcés Ramón, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jürgen Creutzmann, Ildikó Gáll-Pelcz, Emma McClarkin, Roberta Metsola, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Olle Schmidt, Jutta Steinruck, Marc Tarabella, Kerstin Westphal |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Małgorzata Handzlik |
||||