POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010

14.1.2014 - (COM(2013)0312 – C7‑0195/2013 – 2013/0164(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Vittorio Prodi

Postopek : 2013/0164(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0027/2014

Predložena besedila :

A7-0027/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.20
CRE 12/03/2014 - 8.20
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0227

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za proračun
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010

(COM(2013)0312 – C7‑0195/2013 – 2013/0164(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0312),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 189(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0195/2013),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0027/2014),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) je bila pobuda za spremljanje Zemlje, s katero je upravljala Unija in ki jo je ta izvajala v sodelovanju z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Začetki programa GMES segajo v maj 1998, ko so institucije, ki so sodelovale pri razvoju vesoljskih dejavnosti v Evropi, sprejele skupno izjavo z naslovom „Baveno Manifesto“. V tem dokumentu so pozvale k dolgoročni zavezanosti razvoju vesoljskih storitev za spremljanje okolja, pri čemer bi se uporabljale in nadalje razvijale evropske veščine in tehnologije. Unija je leta 2005 sprejela strateško odločitev o razvoju neodvisnih evropskih zmogljivosti za opazovanje Zemlje, da bi se zagotovile storitve na področju okolja in varnosti, pri čemer je bila na podlagi tega nazadnje sprejeta Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013).

(1) Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) je bila pobuda za spremljanje Zemlje, s katero je upravljala Unija in ki jo je ta izvajala v sodelovanju z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Začetki programa GMES segajo v maj 1998, ko so institucije, ki so sodelovale pri razvoju vesoljskih dejavnosti v Evropi, sprejele skupno izjavo z naslovom „Baveno Manifesto“. V tem dokumentu so pozvale k dolgoročni zavezanosti razvoju vesoljskih storitev za spremljanje okolja, pri čemer bi se uporabljale in nadalje razvijale evropske veščine in tehnologije. Unija je leta 2005 sprejela strateško odločitev, da bo skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo razvila neodvisne evropske zmogljivosti za opazovanje Zemlje za zagotavljanje storitev na področju okolja in varnosti, pri čemer je bila na podlagi tega nazadnje sprejeta Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013).

__________________

⁸ COM(2005) 565, final z dne 10. novembra 2005.

⁹ UL L 276, 20.10.2010, str. 1.

Obrazložitev

Od svoje zasnove je bil GMES skupni program EU in Evropske vesoljske agencije, ki ga je vodila EU. Približno 60 % dosedanjih naložb v vesoljski segment je financirala Evropska vesoljska agencija.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke in situ, ki jih zagotavljajo države članice. Program bi moral v največjem možnem obsegu uporabljati zmogljivosti za opazovanja iz vesolja in s tem povezane storitve držav članic. Program bi moral tudi uporabljati tudi zmogljivosti komercialnih pobud v Evropi in s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Poleg tega bo razpoložljivost evropskega satelitskega sistema za prenos podatkov za misijo Sentinel programa Copernicus pospešila prenos podatkov in torej dodatno okrepila zmogljivosti v odziv na naraščajoče povpraševanje uporabnikov po podatkih v skoraj realnem času. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja, trajne dostopnosti in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti tako, da bi skupaj s storitvijo EGNOS in programom Galileo ter ne da bi ogrozil njuno polno delovanje, zagotovil največji prispevek k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju. Da bi pospešili čim večji razvoj evropske vesoljske in storitvene industrije ter dosegli najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno in najboljše rezultate pri razvoju programa Copernicus, bi bilo treba dejavno uporabljati načela javnega naročanja, ustreznega obsega pogodb ter sklepanja pogodb s podizvajalci.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Finančna sredstva, ki so potrebna za ukrepe programa Copernicus (2014–2020), znašajo največ 3 786 milijonov EUR glede na cene leta 2011 in so dodeljena v ločenem proračunskem poglavju pod naslovom 2 razdelka 1a splošnega proračuna Unije. Stroške za osebje in upravne stroške Komisije, ki nastanejo pri usklajevanju programa Copernicus, bi bilo treba financirati iz proračuna Unije. V primeru dodatnih nepredvidenih finančnih obveznosti povečani prispevek Unije ne bi smel biti na račun drugih programov in bi ga zato bilo treba kriti iz razlike, ki je na voljo med zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev. Da bi dosegli čim boljše rezultate in izkoristili strokovno znanje, pridobljeno v fazah izvajanja programa Copernicus, bi bilo za prihodnje načrtovanje treba preučiti nove organizacijske modele, kot so skupna pobuda na področju vesoljske tehnologije in večletni finančni načrt, razvit s pomočjo Evropske investicijske banke, ki bi zagotavljal ekonomsko zavezo vseh držav članic.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Zaradi večje jasnosti in da bi olajšali nadzor stroškov, bi bilo treba finančna sredstva programa Copernicus razdeliti v več kategorij glede na posebne cilje iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prerazporejanjem sredstev iz enega posebnega cilja v drugega, kadar odstopanje presega pet odstotnih točk, in določanjem prednostnega financiranja, ki se bo odražalo v delovnih programih.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Mednarodna razsežnost programa Copernicus je zlasti pomembna pri izmenjavi podatkov in informacij ter pri dostopu do opazovalne infrastrukture. Takšen sistem izmenjave je bolj stroškovno učinkovit kot sheme za odkup podatkov in krepi svetovno razsežnost programa.

Obrazložitev

Poročevalec je na tem mestu uvedel zahtevo po vzajemnosti. Sedaj pa ta pojem, čeprav pošilja pomembno politično sporočilo, lahko povzroči težave in razhajanja pri tolmačenju. Zato ga želimo v vsem besedilu nadomestiti s primernejšimi pravnimi izrazi.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Komisija bi morala biti splošno odgovorna za program Copernicus. Morala bi določiti prednostne naloge in cilje programa ter zagotoviti splošno usklajevanje in nadzor programa.

(16) Komisija bi morala biti splošno odgovorna za program Copernicus. Morala bi jasno vnaprej določiti prednostne naloge in cilje programa ter zagotoviti splošno usklajevanje in nadzor programa. To bi moralo vključevati tudi posebna prizadevanja za ozaveščanje javnosti o pomembnosti in vseprisotnosti vesoljskih programov v našem vsakdanjem življenju. Evropskemu parlamentu in Svetu bi morala pravočasno zagotoviti vse pomembne informacije glede programa.

Obrazložitev

Pravilno razumevanje in podpora javnosti sta pomembna za utemeljevanje proračuna in promocijo rezultatov vesoljskih programov.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Ob upoštevanju partnerske razsežnosti programa Copernicus ter zaradi preprečevanja podvajanja tehničnega strokovnega znanja bi bilo treba izvajanje programa prenesti na subjekte z ustrezno tehnično in strokovno zmogljivostjo, kot je Agencija za evropski GNSS (GSA), ki bi v tesnem sodelovanju s centri odličnosti za opazovanje Zemlje lahko imela dejavno vlogo pri izvajanju programa Copernicus v prihodnosti.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Kjer je to utemeljeno s posebno vrsto dejavnosti in strokovnim znanjem organa Unije, se lahko Komisija pri izvajanju programa Copernicus opre na pristojne agencije Unije, kot so Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) in Satelitski center Evropske unije (EUSC) ali kateri koli ustrezni organ, ki je morda upravičen do prenosa pooblastil v skladu s členom 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije¹². Pri izbiri organa Unije se ustrezno upošteva stroškovna učinkovitost prenosa teh nalog in vpliv na strukturo upravljanja organa ter na njegove finančne in človeške vire.

(18) Kjer je to utemeljeno s posebno vrsto dejavnosti in strokovnim znanjem organa Unije, se lahko Komisija pri izvajanju programa Copernicus opre na pristojne agencije Unije, kot so Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Agencija za evropski GNSS (GSA) in Satelitski center Evropske unije (EUSC) ali kateri koli ustrezni organ, ki je morda upravičen do prenosa pooblastil v skladu s členom 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta¹². Pri izbiri organa Unije se ustrezno upošteva stroškovna učinkovitost prenosa teh nalog in vpliv na strukturo upravljanja organa ter na njegove finančne in človeške vire.

__________________

¹² UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

¹²Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Za trajnostno uresničitev cilja programa Copernicus je treba uskladiti dejavnosti številnih partnerjev, ki sodelujejo v programu Copernicus, ter razviti, vzpostaviti in upravljati storitvene in opazovalne zmogljivosti, ki so skladne s potrebami uporabnikov. S tem v zvezi bi moral Komisiji pri zagotavljanju usklajevanja prispevkov Unije, držav članic in medvladnih agencij za Copernicus pomagati odbor, da bi se čim bolj izkoristile obstoječe zmogljivosti ter ugotovile pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati na ravni Unije. Odbor bi moral Komisiji pomagati tudi pri spremljanju skladnega izvajanja programa Copernicus.

(19) Za trajnostno uresničitev cilja programa Copernicus je treba uskladiti dejavnosti številnih partnerjev, ki sodelujejo v programu Copernicus, ter razviti, vzpostaviti in upravljati storitvene in opazovalne zmogljivosti, ki so skladne s potrebami uporabnikov. S tem v zvezi bi moral Komisiji pri zagotavljanju usklajevanja prispevkov Unije, držav članic, zasebnega sektorja in medvladnih agencij za Copernicus pomagati odbor, da bi se čim bolj izkoristile obstoječe zmogljivosti ter ugotovile pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati na ravni Unije. Odbor bi moral Komisiji pomagati tudi pri spremljanju skladnega izvajanja programa Copernicus.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19a) Program Copernicus bi moral biti v skladu s predpisi Unije o javnih naročilih ter biti usmerjen predvsem v zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, nadziranje stroškov, zmanjševanje tveganj, izboljšanje učinkovitosti in zmanjševanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Prizadevati bi si morali za prost dostop in pošteno konkurenco v celotni industrijski dobavni verigi ter uravnoteženo zagotavljanje možnosti sodelovanja industrije na vseh ravneh, vključujoč zlasti mala in srednja podjetja (MSP) ter manjše sistemske integratorje, v vseh državah članicah. Morebitno zlorabo prevladujočega položaja ali dolgoročno odvisnost od posameznega dobavitelja bi bilo treba preprečiti, saj bi to povzročilo višjo ceno storitev in onemogočilo dolgoročno trajanje programa Copernicus.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Člen 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsebina

Predmet in področje uporabe

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba vzpostavlja program Unije za opazovanje Zemlje z imenom Copernicus in določa pravila za njegovo izvajanje.

Ta uredba vzpostavlja program Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje z imenom Copernicus in določa pravila za njegovo uvedbo, delovanje in uporabo.

Program Copernicus omogoča nadaljevanje dejavnosti, opravljenih v okviru programa GMES, in zajema:

(a) storitveno komponento z dostopom do informacij na naslednjih področjih: spremljanje ozračja, spremljanje podnebnih sprememb, obvladovanje izrednih razmer, spremljanje kopnega, spremljanje morskega okolja in varnost;

(b) vesoljsko komponento za zagotavljanje trajnostnih opazovanj iz vesolja na storitvenih področjih iz točke (a);

(c) komponento in situ za zagotavljanje usklajenega dostopa do opazovanj prek naprav v zraku, na morju in na kopnem, vključno s tistimi brez posadke, na storitvenih področjih iz točke (a) ter za dejavnosti kalibracije in potrjevanja za opazovanja iz vesolja.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilji

Cilji

1. Program Copernicus prispeva k naslednjim splošnim ciljem:

1. Copernicus prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

(a) varstvo okolja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in varnost;

(a) spremljanje in varstvo okolja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in civilno varnost;

(b) podpora strategiji Evropa 2020 za rast s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem komercialnih sistemov bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti.

(b) podpora strategiji Evropa 2020 za rast s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem proste izmenjave podatkov in komercialnih sistemov bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti. Prav tako bo spodbujal razvoj trdne in uravnotežene vesoljske industrije po vsej Uniji, pri čemer bo ohranjal svojo konkurenčnost na mednarodni ravni tako, da bo evropskim podjetjem omogočal čim več možnosti za razvijanje in zagotavljanje inovativnih ključnih tehnologij in storitev in zagotavljal, da ima Unija neodvisen dostop do znanja o okolju.

2. Za doseganje splošnih ciljev iz odstavka 1 program Copernicus zasleduje naslednje posebne cilje:

2. Prvotni podatki in informacije, dobljeni z opazovanjem iz vesolja in na podlagi razpoložljivih podatkov in situ (v nadaljnjem besedilu: podatki in informacije programa Copernicus), so natančni in zanesljivi, se dobavljajo dolgoročno in trajnostno ter izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov programa Copernicus. Dostop do teh podatkov je popoln, odprt in brezplačen ter v skladu s pogoji iz te uredbe ali na podlagi te uredbe.

(a) zagotavljanje natančnih in zanesljivih podatkov in informacij, ki se dobavljajo dolgoročno, trajno in trajnostno in se odzivajo na zahteve skupnosti uporabnikov programa Copernicus, tj. evropskih, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih subjektov, pooblaščenih za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4, vladnih agencij, univerz, raziskovalnih ustanov ter poslovnih in zasebnih uporabnikov;

3. Za namene odstavka 2 so skupnosti uporabnikov Copernicus opredeljene kot skupnosti, ki zajemajo evropske nacionalne, regionalne ali lokalne organe, ki jim je bila zaupana opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4(1).

(b) zagotavljanje trajnostnega in zanesljivega dostopa do podatkov in informacij iz vesolja, ki jih priskrbi neodvisna služba Unije za opazovanje Zemlje z doslednimi tehničnimi specifikacijami in ki temeljijo na obstoječi evropski in nacionalni infrastrukturi in zmožnostih, pri čemer jih program po potrebi dopolni;

4. Doseganje ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki rezultatov:

3. Doseganje ciljev iz odstavkov 1 in 2 se meri z naslednjimi kazalniki rezultatov:

(a) podatki in informacije, ki so bili dani na voljo v skladu z ustreznimi zahtevami glede zagotavljanja storitev na področju okolja, civilne zaščite in varnosti;

(b) dokončna vzpostavitev namenske vesoljske infrastrukture v smislu uporabljenih satelitov in proizvedenih podatkov, ob upoštevanju razpoložljivega proračuna;

(c) povpraševanje po podatkih in informacijah programa Copernicus, ki se meri s številom uporabnikov, obsegom podatkov in informacij, do katerih so dostopali uporabniki, ter širjenjem po institucijah Unije in nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organih;

(d) uporaba podatkov in informacij programa Copernicus s strani institucij in organov Unije, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, raziskovalnih organizacij, mednarodnih organizacij in zasebnih subjektov, število uporabnikov in stopnja njihovega zadovoljstva ter koristi za državljane Unije;

(b) prodor na trg in konkurenčnost evropskih izvajalcev v prodajnem sektorju.

(e) prodor na trg, ustvarjanje novih trgov in konkurenčnost.

(Tehnična opomba: člen 3 postane odveč)

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obseg storitev programa Copernicus

Delovanje programa Copernicus

Oddelek I - Storitve

Storitve programa Copernicus iz člena 3(1) vključujejo:

1. operativne storitve:

1. Storitve programa Copernicus vključujejo:

(a) storitve spremljanja ozračja zagotavljajo informacije o kakovosti zraka na evropski ravni in kemijski sestavi ozračja na svetovni ravni. Poleg tega, da zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni, bi morale prispevati k spremljanju atmosferskih kemičnih podnebnih spremenljivk;

(a) storitve spremljanja ozračja zagotavljajo informacije o kakovosti zraka na evropski ravni in o kemijski sestavi ozračja na svetovni ravni, s posebnim poudarkom na opazovanju krošenj v gozdu. Poleg tega, da zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni, predvsem kar zadeva temperaturne vzorce, bi morale prispevati k spremljanju atmosferskih kemičnih podnebnih spremenljivk;

(b) storitve za spremljanje morskega okolja zagotavljajo informacije o stanju in dinamiki fizičnih oceanskih in morskih ekosistemov na svetovnih oceanskih in evropskih regionalnih območjih;

(b) storitve za spremljanje morskega okolja zagotavljajo informacije o stanju in dinamiki fizičnih oceanskih in morskih ekosistemov na svetovnih oceanskih, polarnih in evropskih regionalnih območjih, s posebnim poudarkom na tokovih odpadkov;

(c) storitve za spremljanje kopnega zagotavljajo informacije za podporo globalnega in lokalnega okoljskega spremljanja biotske raznovrstnosti, tal, vode, gozdov in naravnih virov ter splošno izvajanje politike na področju okolja, kmetijstva, razvoja, energetike, urbanističnega načrtovanja, infrastrukture in prometa;

(c) storitve za spremljanje kopnega zagotavljajo informacije za podporo globalnega in lokalnega okoljskega spremljanja biotske raznovrstnosti, tal, vode, kriosfere, gozdov, kmetijskih praks in naravnih virov ter splošno izvajanje politike na področju okolja, kmetijstva, razvoja, energetike, urbanističnega načrtovanja, infrastrukture in prometa;

(d) Storitve za spremljanje podnebnih sprememb zagotavljajo informacije, s katerimi se povečuje baza znanja za podporo politikam za prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Prispevajo zlasti k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in napovedi na časovnih in prostorskih ravneh, ki so pomembne za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, za številna področja sektorskih in družbenih koristi v Uniji;

(d) storitve za spremljanje podnebnih sprememb zagotavljajo informacije, s katerimi se povečuje baza znanja za podporo politikam za prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Prispevajo zlasti k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in napovedi na časovnih in prostorskih ravneh, ki so pomembne za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, za številna področja sektorskih in družbenih koristi v Uniji;

(e) storitve za ukrepanje v kriznih razmerah zagotavljajo informacije za ukrepanje v kriznih razmerah v zvezi z različnimi vrstami nesreč, vključno z vremensko pogojenimi nesrečami, geofizikalnimi nesrečami, nesrečami, ki jih namerno ali nenamerno povzroči človek, in ostalimi humanitarnimi nesrečami, ter za dejavnosti za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in vzpostavitev normalnega stanja na področju kriznih razmer;

(f) varnostne storitve zagotavljajo informacije za podporo v zvezi z varnostnimi izzivi Evrope pri izboljševanju zmogljivosti za preprečevanje kriznih razmer, pripravljenost in odzivanje, zlasti za nadzor meja in plovbe, vendar tudi za podporo zunanjih ukrepov Unije na podlagi odkrivanja in spremljanja vseregijskih varnostnih groženj, ocen tveganja, sistemov zgodnjega opozarjanja ter kartiranja in spremljanja mejnih območij;

Storitve niso prednostno razvrščene. Izvajajo se v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, pri tem pa v celoti upoštevajo obstoječe nacionalne mandate. Zaradi tega omogočajo razvoj decentraliziranih, izvedljivih in stroškovno učinkovitih prodajnih storitev, po potrebi pa na evropski ravni povezujejo obstoječe zbirke podatkov in zmogljivosti v vesolju ter in situ in referenčne zbirke in zmogljivosti držav članic, da bi se tako izognili podvajanju.

2. razvojne dejavnosti, ki zajemajo izboljšanje kakovosti in učinkovitosti operativnih storitev, vključno z njihovim razvojem in prilagajanjem, ter preprečevanje ali ublažitev operativnih tveganj;

2. Da se zagotovi razvoj storitev iz točke 1 tega oddelka in njihova uporaba v javnem sektorju, se izvajajo tudi naslednje dejavnosti:

(a) razvojne dejavnosti, ki so namenjene izboljšanju kakovosti in učinkovitosti operativnih storitev, vključno z njihovim razvojem in prilagajanjem, ter preprečevanju ali ublažitvi operativnih tveganj;

3. podporne dejavnosti, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje uporabnikov in prodajnih sistemov k uporabi operativnih storitev, ter dejavnosti sporočanja in razširjanja.

(b) dejavnosti podpore, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje uporabe operativnih storitev programa Copernicus, vključno z dejavnostmi sporočanja in razširjanja, razvojem standardnih postopkov in orodij za vključevanje podatkov in informacij programa Copernicus v potek dela uporabnikov:

(i) s strani javnih organov, pooblaščenih za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz točke 1 tega oddelka;

(ii) s strani drugih uporabnikov in aplikacij v sektorju uporabnikov storitev programa Copernicus;

(iii) s strani Agencije za evropski GNSS (GSA) v sodelovanju s centri odličnosti za opazovanje Zemlje.

Oddelek II – Vesoljska komponenta

Vesoljska komponenta programa Copernicus omogoča opazovanja iz vesolja, da bi se dosegli cilji iz člena 2, pri čemer podpira predvsem operativne storitve iz točke (1) oddelka I tega člena.. Vesoljska komponenta programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje opazovanj iz vesolja, vključno z:

i) dokončanjem, vzdrževanjem in delovanjem namenskih misij Copernicus, kar obsega tudi dodeljevanje nalog satelitom, spremljanje in nadzor satelitov, sprejemanje, obdelavo, arhiviranje in razširjanje podatkov ter trajno kalibracijo in potrjevanje;

ii) zagotavljanjem podatkov in situ za kalibracijo in potrjevanje opazovanj iz vesolja;

iii) zagotavljanjem, arhiviranjem in razširjanjem podatkov, ki prispevajo k sodelujoči misiji in dopolnjujejo namenske podatke misije Copernicus;

iv) vzdrževanjem vesoljske infrastrukture programa Copernicus;

(b) dejavnosti v odziv na razvijajoče se potrebe uporabnikov, vključno z:

i) ugotavljanjem vrzeli v opazovanjih in opredelitvijo novih vesoljskih misij na podlagi potrjenih zahtev uporabnikov in obstoječe ali načrtovane vesoljske infrastrukture;

ii) razvojem za posodobitev in dopolnitev vesoljske komponente programa Copernicus, vključno z zasnovo in oddajo naročil za nove, izboljšane elemente vesoljske infrastrukture, vključno z vesoljsko infrastrukturo, ki se bo začela uporabljati po letu 2025;

(c) prispevanje k zaščiti satelitov pred tveganjem trka, in sicer z izvajanjem Sklepa (XXX) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju.

Oddelek III – Komponenta in situ

Komponenta in situ programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti:

(a) usklajevanje in harmonizacija zbiranja in zagotavljanja podatkov in situ, zagotavljanje podatkov in situ za operativne storitve, vključno s podatki in situ tretje strani na mednarodni ravni;

(b) tehnična pomoč Komisiji v zvezi s storitvenimi zahtevami za podatke, zbrane z opazovanjem in situ;

(c) sodelovanje z izvajalci in situ pri spodbujanju skladnosti razvojnih dejavnosti v zvezi z opazovalno infrastrukturo in omrežji in situ;

(d) ugotavljanje in odpravljanje vrzeli v opazovanjih in situ, ki jih ni mogoče premostiti z obstoječo infrastrukturo in omrežji.

(Tehnična opomba: člena 5 in 6 postaneta odveč)

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Največji znesek finančnih sredstev, dodeljenih programu Copernicus za obdobje 2014–2020, znaša 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.	1. Najvišji znesek za izvajanje programa Copernicus in kritje tveganj, povezanih z njegovimi dejavnostmi, za obdobje 2014–2020 znaša 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, v skladu s [členom 14] Uredbe Sveta št. [...]^13a.. V okviru tega zneska se sredstva za poslovanje dodelijo posebnim ciljem, kot je določeno v členu 2(2), na naslednji način:
	(a) izvajanje operativnih storitev iz točke (1) oddelka I člena 4 v skladu s potrebami uporabnikov, [X] %;
	(b) zagotavljanje trajnostnega in zanesljivega dostopa do opazovanj iz vesolja, [X %].
	____________________
	^13aUredba Sveta št. [...], ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (UL L ...).

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Če se izkaže, da je treba od dodelitve za posamezni cilj odstopati za več kot pet odstotnih točk, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi s spremembo te dodelitve.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi z določanjem prednostnega financiranja, ki se odraža v delovnih programih. Prvi delegirani akt se sprejme pred ...*.
	______________
	*UL: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za program Copernicus se lahko krijejo tudi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki so neposredno potrebne za upravljanje programa Copernicus in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke, informacijske in komunikacijske dejavnosti, ter stroški, povezani z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo informacij in izmenjavo podatkov. Sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, lahko sorazmerno prispevajo tudi k institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Oblike financiranja Unije
	1. Sredstva Unije imajo lahko naslednje pravne oblike:
	(a) sporazumi o prenosu;
	(b) nepovratna sredstva;
	(c) pogodbe o javnih naročilih.
	2. S financiranjem Unije se zagotovi pristna konkurenca, preglednost in enakopravna obravnava, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
	3. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dodelitvi sredstev Unije, postopku ocenjevanja in rezultatih razpisov za naročila ter pogodbah, sklenjenih na podlagi tega člena, po oddaji javnih naročil.

Obrazložitev

Zaradi jasnosti in preglednosti ta predlog spremembe prevzema določbe prejšnje Uredbe GMES 911/2010.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delovni program Komisije

Vloga Komisije

1. Komisija sprejme delovni program v skladu s členom 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(3) te uredbe.

1. Komisija je splošno odgovorna za program Copernicus. Določa prednostne naloge in cilje programa ter nadzira njegovo izvajanje, zlasti z vidika stroškov, časovnega razporeda in uspešnosti ter varnostnih interesov, ter državam članicam in Evropskemu parlamentu v obliki letnega poročila o rezultatih izvajanja zagotovi vse ustrezne informacije v zvezi s programom. To poročilo vključuje informacije o obvladovanju tveganja, celotnih stroškov, letnih operativnih stroškov posameznega pomembnega elementa infrastrukture programa Copernicus ter informacije o časovnem razporedu, uspešnosti in naročilih. To poročilo je na voljo odboru Copernicus.

2. Komisija sprejme, opredeli in po potrebi posodobi dolgoročni načrt, vključno s tehničnimi portfelji za storitve iz točke 1 oddelka I člena 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(3). Pri odločanju o dodelitvah v skladu z letnim delovnim programom Komisija po potrebi upošteva dolgoročni načrt.

3. Komisija sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala izmenjavo podatkov in informacij med njimi ter povečala obseg podatkov in informacij, ki so na voljo v okviru programa Copernicus.

4. Komisija lahko sprejme ukrepe za spodbujanje konvergence držav članic pri uporabi podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovega dostopa do tehnologije in razvoja na področju opazovanja Zemlje. Takšni ukrepi ne izkrivljajo konkurence. Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 20(2).

5. Komisija v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti skrbi za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pri čemer zagotavlja usklajenost programa Copernicus z dejavnostmi na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni.

6. Komisija usklajuje prispevke držav članic, pri čemer si prizadeva za zagotavljanje operativnih storitev in dolgoročno razpoložljivost podatkov, zbranih z javno in zasebno infrastrukturo za opazovanje, ki je potrebna za delovanje obstoječih in prihodnjih storitev.

7. Komisija zagotavlja povezljivost in skladnost programa Copernicus, tako da ustvari primerne povezave z ustreznimi politikami, instrumenti, programi in ukrepi Unije ter zagotovi, da imajo korist od storitev programa Copernicus.

8. Komisija vzdržuje pregledno in redno sodelovanje uporabnikov in posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, na podlagi katerih se lahko opredelijo zahteve uporabnikov, ter spremlja njihovo zadovoljstvo na ravni Unije in nacionalni ravni. Odbor Copernicus iz člena 20(1) v ta namen nadzira namensko infrastrukturo programa Copernicus za razširjanje podatkov, ki temelji na omrežju nacionalnih/regionalnih vozlišč in je zavezana zagotavljanju in usklajevanju razširjanja podatkov.

9. Komisija v skladu s členom 21 sprejme delegirane akte o določitvi zahtev glede podatkov, ki so potrebni za operativne storitve, in s tem zagotovi njihov razvoj.

10. Komisija zagotovi razpoložljivost finančnih virov za financiranje programa Copernicus.

11. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da se zagotovi polna udeležba zasebnih sredstev v podporo programu Copernicus in njegovim splošnim ciljem ter omogoči rast sektorjev uporabnikov storitev programa Copernicus.

12. Komisija spodbuja dolgoročno stabilno naložbeno okolje in se pri odločitvah o spremembi proizvodov podatkovnih in informacijskih storitev iz uredbe o programu Copernicus posvetuje z zainteresiranimi stranmi.

13. Komisija podpira obsežno kampanjo za obveščanje lokalnih organov o podatkih in storitvah programa Copernicus, pri čemer na primer poudari njihov pomen za upravljanje ozemelj in javne politike. V tem okviru bi bilo treba pripraviti celovit pregled veljavne okoljske zakonodaje Unije, zlasti direktiv, kot sta direktiva INSPIRE ali direktiva o kakovosti zraka, da se opredeli, kateri lokalni organi potrebujejo podatke programa Copernicus.

14. Komisija sprejme delovni program v skladu s členom 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(3) te uredbe.

(Tehnična opomba: člena 9 in 11 postaneta odveč)

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11a

Vloga Evropske vesoljske agencije

1. Komisija v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o prenosu pooblastil, ki med drugim določa splošne pogoje za naloge, ki jih Komisija zaupa Evropski vesoljski agenciji in ki se nanašajo na:

(a) zasnovo, razvoj in naročanje vesoljske komponente programa Copernicus;

(b) opredelitev sistemske strukture vesoljske komponente na podlagi zahtev uporabnikov;

(d) postopke spremljanja in nadzora;

(e) organizacijo postopka javnega naročila za prenos izvajanja posebnih misij na ustrezni subjekt, z izjemo misij, ki jih izvaja EUMETSAT.

V skladu s členom 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 lahko Komisija pooblasti Evropsko vesoljsko agencijo pri razvoju vesoljske komponente programa Copernicus kot naročnika in pristojnega za odločanje o izvajanju in usklajevanju nalog, ki se v okviru javnega naročila prenesejo na agencijo.

2. O sporazumu o prenosu pooblastil se posvetuje z odborom Copernicus in o njem obvesti Evropski parlament.

Evropska vesoljska agencija sistematično obvešča Komisijo o načrtih, stroških in časovnih razporedih, pri čemer navede popravljalne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru neskladja med predvidenim proračunom, uspešno izvedbo in časovnim razporedom.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar to ustrezno utemeljuje posebna narava dejavnosti in posebno strokovno znanje organa Unije, lahko Komisija deloma ali v celoti zaupa izvedbene naloge iz člena 4 pristojnim organom Unije. Te agencije vključujejo:

1. Kadar to ustrezno utemeljujejo posebna narava dejavnosti, posebno strokovno znanje, podeljene pristojnosti ter zmogljivosti na področju izvajanja in upravljanja organa Unije ter njegove zmogljivosti na področju izvajanja in upravljanja, lahko Komisija s sporazumi o prenosu deloma ali v celoti zaupa izvedbene naloge iz člena 4 naslednjim pristojnim organom Unije, evropskim agencijam in organizacijam:

(a) Evropsko agencijo za okolje (EEA);

(a) Evropski agenciji za okolje (EEA);

(b) Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX);

(b) Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX);

(d) Satelitski center Evropske unije (EUSC).

(d) Satelitskemu centru Evropske unije (EUSC).

(da) Evropskemu centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF);

(db) Agenciji za evropski GNSS (GSA).

2. Pri izbiri organa Unije se ustrezno upoštevata stroškovna učinkovitost prenosa zadevnih nalog ter učinek na strukturo upravljanja organa in njegove finančne in človeške vire.

2. Pri izbiri organa Unije se ustrezno upoštevajo tržne razmere in stroškovna učinkovitost prenosa teh nalog in vpliv na strukturo upravljanja organa ter na njegove finančne in človeške vire. Ti organi in organizacije Unije lahko za dejavnosti, za katere jim je podeljena odgovornost, omogočijo konkurenco, in sicer v skladu z načeli javnega naročanja.

3. Naloge izvrševanja proračuna, ki so bile izjemoma prenesene na pristojne organe Unije v skladu s tem členom, se za namene obveščanja vključijo v delovni program zadevnega organa Unije.

4. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa naloge razvoja vesoljske komponente iz člena 5(b) Evropski vesoljski agenciji (ESA).

5. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa operativne naloge vesoljske komponente iz člena 5(a) ESA in Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

5. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa operativne naloge vesoljske komponente iz oddelka II člena 4 ESA in Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), in sicer skladno z njihovim strokovnim znanjem.

6. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa dejavnosti komponente in situ iz člena 6 izvajalcem storitev iz člena 4.

6. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa dejavnosti komponente in situ iz oddelka III člena 4 izvajalcem storitev iz točke 1 oddelka I tega člena.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nadzor izvajalcev

Javna naročila

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pritožbe v zvezi z oddajo naročil in dodeljevanjem nepovratnih sredstev s strani izvajalcev pri izvrševanju sporazuma o prenosu ali delovnega programa se lahko predložijo Komisiji. Vendar lahko te pritožbe zadevajo le namerne kršitve, hudo malomarnost ali goljufijo in se predložijo šele po tem, ko so bile uporabljene vse možnosti vložitve pritožbe pri izvajalcu.

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila

Splošna načela

1. Za program Copernicus se uporablja Uredba (ES, Euratom) št. 966/2012, zlasti splošna načela glede prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, razpisnih postopkov na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike, in sicer brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Unije o nadzoru izvoza.

2. Med postopkom javnega naročanja naročniki pri javnih razpisih zasledujejo naslednje cilje:

(a) spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh gospodarskih subjektov po vsej Uniji, zlasti novih akterjev in MSP, vključno s spodbujanjem ponudnikov, da sklepajo pogodbe s podizvajalci;

(b) preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in odvisnosti od enega samega dobavitelja;

(c) izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in zmožnosti industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v začetni fazi programa, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih;

(d) naročanje iz različnih virov dobave, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad programom ter stroški in časovnim razporedom;

(e) upoštevanje, kjer je to primerno, skupnih stroškov v času življenjske dobe proizvoda, storitve ali gradnje, za katerega se naredi razpis, pri čemer vrednost ni pogojena le s stroškovno učinkovitostjo.

Posebne določbe

1. Vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev

Naročnik sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar lahko predhodna udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet javnega razpisa:

(a) temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, ki drugim niso na voljo, kar lahko vzbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave, ali

(b) vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.

Ti ukrepi ne smejo izkrivljati konkurence ali ogrožati enake obravnave in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji, njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti predvidene pogodbe.

2. Varnost podatkov

V primeru naročil, ki vključujejo, zahtevajo in/ali vsebujejo zaupne podatke, naročnik v razpisni dokumentaciji natančno navede vse ukrepe in zahteve, potrebne za zagotavljanje varnosti podatkov na zahtevani ravni.

3. Zanesljivost dobave

Naročnik v razpisni dokumentaciji natančno navede svoje zahteve glede zanesljivosti dobave ali zagotavljanja storitev v okviru izvajanja javnega naročila.

4. Javna naročila s pogojnimi deli

(a) Naročnik lahko javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.

(b) Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremljata proračunska obveznost in trdna zaveza, da se izvede gradnja ali zagotovijo blago in storitve, dogovorjeni za ta del naročila ter za enega ali več delov, ki so pogojni tako z vidika proračuna kot z vidika izvedbe. V razpisni dokumentaciji se navedejo podrobnosti naročila s pogojnimi deli. Podrobnosti zajemajo zlasti predmet naročila, ceno ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobno ureditev izvajanja gradnje ter zagotavljanja blaga in storitev iz vsakega dela.

(c) Storitve iz fiksnega dela so del skladne celote, kar velja tudi za storitve iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju storitev iz vseh prejšnjih delov.

(d) Izvajanje posameznega pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del potrjen z zamudo ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in pod pogoji, določenimi v njem.

(e) Če naročnik v zvezi s posameznim delom naročila ugotovi, da gradnja, blago ali storitve, dogovorjeni za ta del, niso bili dokončani ali zagotovljeni, lahko zahteva odškodnino in prekine pogodbo, če je to predvideno v pogodbi in pod pogoji, določenimi v njej.

5. Javna naročila s povračilom stroškov

(a) Naročnik se lahko pod pogoji iz točke (b) odloči za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov do zgornje cenovne meje.

Cena za plačilo takšnih javnih naročil je povračilo celotnih neposrednih stroškov, ki jih ima pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebnih za izvajanje pogodbe. Tem stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček, ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija, ki temelji na doseganju ciljnih rezultatov in upoštevanju časovnega razporeda.

(b) Naročnik se lahko odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker:

(i) javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje znatna tehnična tveganja, ali

(ii) se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.

(c) Zgornja cenovna meja pri pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih s predhodnim soglasjem naročnika.

(d) V dokumentaciji javnega naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi naslednje:

(i) značaj javnega naročila, tj. da gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;

(ii) pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, ki so predmet povračila stroškov;

(iii) višina zgornje cenovne meje;

(iv) merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje teh stroškov ter dobičkov, navedenih v ponudbi;

(v) način povečanja iz točke (a), ki se uporabi pri neposrednih stroških;

(vi) pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz točke (e);

(vii) računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;

(viii) pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri take spremembe.

(e) Stroški, ki jih ima pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom stroškov, so upravičeni samo:

(i) če so dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene do svoje celotne nabavne vrednosti;

(ii) če so navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;

(iii) če so potrebni za izvajanje pogodbe;

(iv) če izhajajo iz izvajanja pogodbe in se ji lahko pripišejo;

(v) če so prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;

(vi) če so v skladu z določbami veljavne davčne in socialne zakonodaje;

(vii) če ne odstopajo od pogojev naročila;

(viii) če so razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.

Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se zavrne.

(f) Naročnik za zagotovitev ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje naloge:

(i) določitev čim bolj realne zgornje cenovne meje, pri čemer naročnik omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih težav;

(ii) sprememba pogodbe z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;

(iii) uvedba ukrepov spremljanja in nadzora, ki zlasti zagotavljajo sistem predvidevanja stroškov;

(iv) določitev ustreznih načel, orodij in postopkov za izvajanje pogodbe, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci med izvajanjem pogodbe, ter za uvajanje dopolnil k pogodbi;

(v) preverjanje, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki morajo imeti dokazno vrednost;

(vi) stalno preverjanje učinkovitosti načel, orodij in postopkov iz točke (iv) pri izvajanju pogodbe.

6. Spremembe

Naročnik in izvajalci lahko pogodbo spremenijo z dopolnilom, če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) ne spremeni predmeta pogodbe;

(b) ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;

(c) ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.

7. Oddaja pogodb podizvajalcem

(a) Naročnik od ponudnika zahteva, da del javnega naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam, zlasti novim udeležencem in MSP.

(b) Naročnik izrazi zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, v obliki razpona med najnižjim in najvišjim deležem. Naročnik pri določanju tega deleža upošteva, da mora biti ta delež sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila ter upoštevati značaj zadevnega področja dejavnosti ter zlasti ugotovljene konkurenčne pogoje in industrijski potencial.

(c) Če ponudnik v ponudbi navede, da podizvajalcem ne namerava dodeliti dela naročila ali da jim namerava dodeliti del, ki je nižji od najnižjega deleža iz točke (b), v ponudbi naročniku navede razloge za to. Naročnik te informacije predloži Komisiji.

(d) Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno naročilo, pisno utemelji.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus je popoln, odprt in brezplačen, pri čemer zanj veljajo naslednje omejitve:

Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus je popoln, odprt in brezplačen, zlasti v izrednih razmerah in za namene pomoči pri razvoju, pri čemer zanj velja, da mora v celoti izpolnjevati politiko Unije o varstvu podatkov, in naslednje omejitve:

(a) pogoji za izdajo dovoljenj v zvezi s podatki in informacijami tretje strani;

(b) oblike razširjanja, značilnosti in načini razširjanja podatkov;

(d) tveganje motenj v sistemu, ki zagotavlja podatke in informacije programa Copernicus, iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

Komisija najpozneje do 1. januarja 2017 ob posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki opravi pregled vpliva podatkovne politike na evropski trg podatkov in storitev. Po potrebi lahko pregledu sledijo spremembe te politike.

Upoštevajo se obstoječe pravice dostopa do podatkov satelitov Sentinel v programu Copernicus, ki jih imajo države, sodelujoče v programu vesoljske komponente GMES pri Evropski vesoljski agenciji.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Unija ali posebej za to imenovan organ ali sklad je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programa Copernicus, v skladu s sporazumi, sklenjenimi s tretjimi strankami, kjer je to primerno, pri čemer se upoštevajo obstoječe lastninske pravice.

1. Unija ali posebej za to imenovan organ je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programa Copernicus, v skladu s sporazumi, sklenjenimi s tretjimi strankami, kjer je to primerno, pri čemer se upoštevajo obstoječe lastninske pravice.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji lahko pomagajo predstavniki končnih uporabnikov, neodvisni strokovnjaki, ki ji pomagajo zlasti v zvezi z vprašanji o varnosti, in predstavniki ustreznih nacionalnih agencij, zlasti nacionalnih vesoljskih agencij, da bi ji zagotovili potrebno tehnično in znanstveno strokovno znanje ter povratne informacije uporabnikov.

1. Komisiji lahko pomaga namenski organ, forum uporabnikov, v katerem so združeni predstavniki vmesnih in končnih uporabnikov, neodvisni strokovnjaki, ki ji pomagajo zlasti v zvezi z vprašanji o varnosti, in predstavniki ustreznih nacionalnih/regionalnih agencij ali njihovih združenj, zlasti nacionalnih vesoljskih agencij, da bi ji zagotovili potrebno tehnično in znanstveno strokovno znanje ter povratne informacije uporabnikov, zlasti glede ugotavljanja, opredeljevanja in potrjevanja zahtev uporabnikov. K sodelovanju je kot opazovalce mogoče povabiti druge deležnike. Komisija predseduje forumu uporabnikov in mu zagotovi sekretariat. Forum uporabnikov sprejme svoj poslovnik. Evropski parlament, Svet in odbor Copernicus so v celoti obveščeni o njegovem delu.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Komisiji pri spodbujanju in lajšanju uporabe tehnologij za opazovanje Zemlje s strani lokalnih organov ter malih in srednjih podjetij pomaga namenska mreža za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi pod nadzorom odbora Copernicus.

Predstavniki Evropske vesoljske agencije in izvajalcev, pooblaščenih za izvajanje nalog v okviru programa, so v delo odbora Copernicus vključeni kot opazovalci pod pogoji iz poslovnika odbora.

V mednarodnih sporazumih, ki jih sklene Unija, je lahko, kadar je to ustrezno, predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora Copernicus pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 15(1) in 18(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 8(8), 15(1) in 18(3) se Komisiji podeli za čas trajanja programa.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do 30. junija 2018 pripravi poročilo o oceni v zvezi doseganjem ciljev za vse naloge, financirane v okviru programa Copernicus, in sicer na ravni njihovih rezultatov in učinkov, ter v zvezi z njihovo evropsko dodano vrednostjo in učinkovitostjo porabe sredstev. Ocena obravnava zlasti stalno ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k ciljem iz členov 2 in 3.

1. Komisija najpozneje do 1. januarja 2017 pripravi poročilo o oceni v zvezi doseganjem ciljev za vse naloge, financirane v okviru programa Copernicus, in sicer na ravni njihovih rezultatov in učinkov, ter v zvezi z njihovo evropsko dodano vrednostjo in učinkovitostjo porabe sredstev ter morebitnih prekoračitev stroškov. Ocena obravnava zlasti stalno ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k ciljem iz člena 2 ter uspešnost organizacijskih struktur in obseg uporabljenih storitev. Ocena zajema tudi analizo učinka člena 14 na evropski trg podatkov in storitev ter jo po potrebi spremljajo predlogi za spremembo te uredbe. Rezultati poročila o oceni so podlaga za predlog Komisije o reviziji te uredbe, ki se predloži najkasneje 1. januarja 2020.

OBRAZLOŽITEV

V času, ko imata nadzor in ustrezna uporaba informacij pomembne geostrateške posledice, Evropa potrebuje zmogljivost za zanesljivo in pravočasno vrednotenje svojih političnih odzivov. Ta infrastruktura je program Copernicus (novo ime programa GMES), celovit evropski sistem za opazovanje Zemlje. Predlog Komisije naznanja začetek operativne faze razporejanja satelitov. Glavni cilj programa je koristiti evropskim državljanom na različnih področjih, zlasti v zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami, pri čemer njegovo področje delovanja ostaja v okviru civilne sfere, vendar pa bo treba podrobneje opredeliti nekatera spornejša vprašanja, kot sta upravljanje in podatkovna politika, da se zagotovi nemoten razvoj. Če Copernicus pravzaprav velja za prednostno nalogo na področju industrijske in okoljske politike in je glede na trditve Komisije celo njen vodilni program, je nenavadno, zakaj je bil prvotni predlog proračuna zmanjšan za skoraj 35 %. Konec koncev vesoljski sektor predstavlja številna delovna mesta in pomembno raziskovalno dejavnost, hkrati pa tudi sam program Copernicus obljublja 3,2-kratni donos na vsak vloženi evro: ali ni zdaj čas za rast evropskega gospodarstva? Ali ni zdaj čas za velike gospodarske projekte, ki bodo Evropo zmogli popeljati iz krize? Poročevalec v teh spremembah predlaga preučitev drugačnih modelov organizacije, upravljanja in financiranja za prihodnost, da se zagotovita dolgoročna zavezanost in uravnoteženo upravljanje. Glede na to, da uredba že vsebuje določbe v zvezi s financiranjem projekta za nadzor in sledenje v vesolju – kar je bistveno za prihodnjo varnost evropskih infrastruktur v vesolju in neodvisnih dejavnosti, poročevalec meni, da bi bilo raziskovalne dejavnosti, povezane s programom Copernicus, v tej novi fazi programa bolje financirati s sredstvi programa Obzorje 2020, ki so namenjeni dejavnostim v vesolju.

Namen večine predlogov sprememb je uskladiti strukturo dokumenta s prejšnjimi uredbami ter uporabiti izkušnje, pridobljene v postopku sprejemanja programa Galileo: to še zlasti velja za ukrepe v zvezi z javnimi naročili in opis vloge Evropske vesoljske agencije, pomembne „partnerice“ Evropske komisije, pri teh prizadevanjih. Poročevalec je na splošno želel predstaviti stališča različnih zainteresiranih strani in besedilo uravnotežiti v smeri bolj vzorčnega modela za industrijo in lokalne organe, hkrati pa zagotoviti, da se bo infrastruktura uporabljala v skladu z načrti in da bodo doseženi strateški, industrijski, gospodarski in družbeni cilji programa. V ta namen so bili sprejeti ukrepi za spodbujanje evropskega zbliževanja, večje preglednosti in demokratične odgovornosti v okviru programa. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih ukrepov za spodbujanje zbliževanja držav članic pri uporabi podatkov in informacij programa ter zagotavljanje dostopa do tehnologije in razvoja storitev na področju opazovanja Zemlje. Čeprav bo Komisija pristojna za splošno odgovornost in usklajevanje programa, je predviden prenos nalog, ki bi naj olajšal udeležbo tretjih oseb. Okrepljena vloga nekaterih zainteresiranih strani v strukturi sprejemanja odločitev bi lahko ogrozila etično ravnotežje med tistimi, ki odločajo o pravilih sodelovanja, in tistimi, ki sodelujejo.

Kljub temu je pomembno, da Komisija spodbuja široko sodelovanje evropskih javnih in zasebnih zainteresiranih strani, omogoča rast sektorjev uporabnikov storitev programa ter olajša oblikovanje novih trgov. V tem okviru poročevalec predlaga vzpostavitev namenske mreže za razširjanje podatkov programa Copernicus, sestavljene iz nacionalnih in regionalnih organov, ki bo lokalnim organom ter malim in srednjim podjetjem pomagala pri uporabi tehnologij za opazovanje Zemlje.

Program Copernicus ima z ustrezno podatkovno politiko končno možnost, da spodbuja sektor storitev opazovanja Zemlje in sektor storitev za uporabnike ter jim pomaga, da se razvijejo v vodilne na svetu. Politika polnega, odprtega in brezplačnega dostopa do podatkov je pomemben del uredbe Copernicus in predpostavlja, da Evropejci načeloma ne bi smeli dvakrat plačati za iste podatke. Vendar za ustrezno podatkovno politiko velja tista, ki upošteva strateške in gospodarske vidike, hkrati pa ne ovira konkurenčnosti evropske industrije. Vzajemnost dostopa do podatkov s tretjimi državami, ki ne prispevajo v program, je pomemben način zagotavljanja poštene konkurence. Odstopanje od tega načela bi moralo veljati v izrednih razmerah in primeru ogrožene državljanske varnosti ali tam, kjer je razvidna dodana vrednost za druge evropske politike, zlasti pri dejavnostih razvojne pomoči. Pogajanje o sporazumih v zvezi z drugimi vprašanji med Komisijo in tretjimi stranmi je že predvideno v uredbi, kar bo omogočalo enostavno uvedbo tega načela.

MNENJE Odbora za proračun (15.11.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010
(COM(2013)0312/2 – C7‑0195/2013 – 2013/0164(COD))

Pripravljavka mnenja: Maria Da Graça Carvalho

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Program Copernicus naj bi postal naslednik evropskega programa za opazovanje Zemlje GMES (globalno spremljanje okolja in varnosti), ki je bil prvotno razvit kot del okvirnega programa za raziskovanje in tehnološki razvoj ter od leta 2010 deluje kot operativni program na področju vesoljske politike.

Njegov osnovni cilj je zagotavljati podatke in informacije, pridobljene z vesoljskim opazovanjem in opazovanjem na terenu, ki prispevajo k varstvu okolja, civilni zaščiti in varnosti in na koncu h gospodarski rasti.

Za razliko od finančnih programov za obdobje 2014–2020 je Komisija sedanji predlog uredbe o vzpostavitvi programa Copernicus predložila šele po zaključku pogajanj o novem večletnem finančnem okviru. Ko večletni finančni okvir potrdijo vse institucije, bo imel program Copernicus sedem let namensko proračunsko vrstico pod naslovom 1a z zneskom 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011 (4 291 milijonov EUR v sedanjih cenah).

Sporazum o večletnem finančnem okviru bi tudi zagotovil namensko vezavo zneska v proračunu EU. Prvič, v členu, namenjenem velikim projektom, v osnutku uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je določeno 3 786 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) kot največji znesek za program Copernicus – enako kot v osnutku uredbe o programu Copernicus, ki ga je predložila Komisija. Drugič, osnutek medinstitucionalnega sporazuma določa, da se desetodstotna zakonodajna prožnost (na podlagi katere lahko letni proračun odstopa od referenčnega zneska programa) ne uporablja za velike projekte.

Pripravljavka mnenja želi proračunskemu organu zagotoviti dodatna jamstva, ne da bi pri tem ovirala hiter zagon programa. Predlagane spremembe bi zagotovile večjo preglednost modela financiranja programa Copernicus, več informacij in udeležbo Evropskega parlamenta, predvsem v zvezi z razvrstitvijo finančnih sredstev za Copernicus, oceno njegovih stroškov in uporabo sporazumov o prenosu pooblastil, nepovratnimi sredstvi ter javnimi naročili kot oblikami financiranja Unije.

Pripravljavka mnenja tudi predlaga formalizacijo sodelovanja uporabnikov in zainteresiranih strani, in sicer z vzpostavitvijo foruma za uporabnike, ki bo ustanovljen v okviru uredbe GMES.

Ker so sateliti Copernicus posebej izpostavljeni tveganju trka, pripravljavka mnenja tudi vztraja pri finančnem prispevku, ki naj bi ga Copernicus zagotovil podpornemu programu za nadzor in sledenje v vesolju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke in situ, ki jih zagotavljajo države članice. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti s prispevanjem k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju¹¹.	(9) Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke in situ, ki jih zagotavljajo države članice. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti tako, da bi skupaj s storitvijo EGNOS in programom Galileo zagotovil največji prispevek k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju¹¹.
______________	__________________
¹¹UL L, , str..	¹¹UL L, , str..
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Finančna sredstva, ki so potrebna za ukrepe programa Copernicus (2014–2020), znašajo največ 3 786 milijonov EUR glede na cene leta 2011 in so dodeljena v ločenem proračunskem poglavju pod naslovom 2 razdelka 1a splošnega proračuna Unije. Stroški za osebje in upravni stroški Komisije, ki nastanejo pri usklajevanju programa Copernicus, bi se morali financirati iz proračuna Unije.	(10) Kot velik projekt v smislu [člena 14] Uredbe Sveta (EU) št. .../2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, znaša finančni znesek, ki je na voljo za ukrepe programa Copernicus (2014–2020) in za vsa morebitna tveganja, povezana z dejavnostmi, največ 3 786 milijonov EUR glede na cene leta 2011 in je dodeljen v ločenem proračunskem poglavju pod naslovom 2 razdelka 1a splošnega proračuna Unije. Stroški za osebje in upravni stroški Komisije, ki nastanejo pri usklajevanju programa Copernicus, bi se morali financirati iz proračuna Unije. Če pride do dodatnih nepredvidenih finančnih obveznosti, se prispevki Unije ne bi smeli povečati na račun drugih programov in bi jih zato bilo treba kriti iz razlik, ki so na voljo med zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Zaradi večje jasnosti in da bi olajšali nadzor stroškov, bi bilo treba finančna sredstva programa Copernicus razdeliti v več kategorij glede na posebne cilje iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prerazporejanjem sredstev iz enega posebnega cilja v drugega, kadar odstopanje presega pet odstotnih točk, in določanjem prednostnega financiranja, ki se bo odražalo v delovnih programih.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija bi morala biti splošno odgovorna za program Copernicus. Morala bi določiti prednostne naloge in cilje programa ter zagotoviti splošno usklajevanje in nadzor programa.	(16) Komisija bi morala biti splošno odgovorna za program Copernicus. Morala bi jasno vnaprej določiti prednostne naloge in cilje programa ter zagotoviti splošno usklajevanje in nadzor programa. To bi moralo vključevati tudi posebna prizadevanja za ozaveščanje javnosti o pomembnosti in vseprisotnosti vesoljskih programov v našem vsakdanjem življenju. Evropskemu parlamentu in Svetu bi morala pravočasno zagotoviti vse pomembne informacije glede programa.
Obrazložitev
Pravilno razumevanje in podpora javnosti sta pomembna za utemeljevanje proračuna in promocijo rezultatov vesoljskih programov.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da bi se povečala vrednost programa Copernicus za uporabnike, bi morali Komisiji pomagati predstavniki vmesnih in končnih uporabnikov, strokovnjaki iz držav članic, vključno s strokovnjaki ustreznih nacionalnih agencij ali neodvisni strokovnjaki.	(25) Da bi se povečala vrednost programa Copernicus za uporabnike, bi moral Komisiji pomagati namenski organ („forum uporabnikov“), ki bo združeval predstavnike vmesnih in končnih uporabnikov in strokovnjake iz držav članic, vključno s strokovnjaki ustreznih nacionalnih agencij ali neodvisni strokovnjaki. K sodelovanju se kot opazovalci lahko povabijo tudi druge ustrezne zainteresirane strani.
Obrazložitev
Nova uredba bi se morala opreti na „forum uporabnikov“, ki ga je vzpostavila prejšnja uredba o GMES 911/2010.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 5 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) prispevanje k zaščiti satelitov pred tveganjem trka.	(c) prispevanje k zaščiti satelitov pred tveganjem trka, in sicer z izvajanjem Sklepa [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da bo program Copernicus prispeval k podpornemu programu za nadzor in sledenje v vesolju.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Največji znesek finančnih sredstev, dodeljenih programu Copernicus za obdobje 2014–2020, znaša 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.	1. Največji znesek za izvajanje programa Copernicus in kritje tveganj, povezanih z njegovimi dejavnostmi, za obdobje 2014–2020 znaša 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, v skladu s [členom 14] Uredbe Sveta št. [...] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. V okviru tega zneska se sredstva za poslovanje dodelijo posebnim ciljem, kot je določeno v členu 3, na naslednji način:
	(a) izvajanje operativnih storitev iz člena 4(1) v skladu s potrebami uporabnikov, [X] %;
	(b) zagotavljanje trajnostnega in zanesljivega dostopa do opazovanj iz vesolja, [X %].
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar se izkaže, da je treba za več kot pet odstotnih točk odstopati od dodelitve za posamezni cilj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi s spremembo te porazdelitve.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi z določanjem prednostnega financiranja, ki se odraža v delovnih programih. Prvi delegirani akt se sprejme pred ...*.
	______________
	*UL: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Oblike financiranja Unije
	1. Sredstva Unije imajo lahko naslednje pravne oblike:
	(a) sporazumi o prenosu;
	(b) donacije;
	(c) pogodbe o javnih naročilih.
	2. S financiranjem Unije se zagotovi pristna konkurenca, preglednost in enakopravna obravnava, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
	3. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dodelitvi sredstev Unije, o postopku ocenjevanja in o rezultatih razpisov za naročila ter o pogodbah, sklenjenih na podlagi tega člena, po oddaji javnih naročil.
Obrazložitev
Zaradi jasnosti in preglednosti ta predlog spremembe prevzema določbe prejšnje Uredbe GMES 911/2010.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Komisija Evropskemu parlamentu in državam članicam pravočasno zagotovi vse pomembne informacije o programu, predvsem v zvezi s obvladovanjem tveganja, stroški, časovnim razporedom in uspešnostjo.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. S sporazumi o prenosu se naloge prenesejo na druge organe v skladu s členoma 58 in 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija pred njihovo sklenitvijo o spremembah obvesti Evropski parlament in Svet.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.	4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi. O izsledkih teh revizij in preiskav se obvesti Evropski parlament.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 17a
	Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta
	Komisija vsako leto ob predložitvi osnutka proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju programa Copernicus. Poročilo vsebuje vse informacije v zvezi s programi, zlasti glede:
	(a) obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih operativnih stroškov, časovnega razporeda in uspešnosti iz člena 11;
	(b) delovanja sporazumov o prenosu, sklenjenih v skladu s členom 12;
	(c) pogodb o javnih naročilih iz člena 7a.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 19 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč Komisiji	Forum uporabnikov
Obrazložitev
Nova uredba bi se morala opreti na „forum uporabnikov“, ki ga je vzpostavila prejšnja uredba o GMES 911/2010.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisiji lahko pomagajo predstavniki končnih uporabnikov, neodvisni strokovnjaki, ki ji pomagajo zlasti v zvezi z vprašanji o varnosti, in predstavniki ustreznih nacionalnih agencij, zlasti nacionalnih vesoljskih agencij, da bi ji zagotovili potrebno tehnično in znanstveno strokovno znanje ter povratne informacije uporabnikov.	1. Komisiji lahko pomaga namenski organ, „forum uporabnikov“, ki združuje predstavnike vmesnih in končnih uporabnikov, neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo zlasti v zvezi z vprašanji o varnosti, in predstavnike ustreznih nacionalnih agencij, zlasti nacionalnih vesoljskih agencij, da bi ji zagotovili potrebno tehnično in znanstveno strokovno znanje ter povratne informacije uporabnikov. K sodelovanju se kot opazovalci lahko povabijo druge zainteresirane strani.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija predseduje forumu uporabnikov in zanj opravlja naloge sekretariata. Forum uporabnikov sprejme svoj poslovnik. Evropski parlament, Svet in odbor Copernicus morajo biti v celoti obveščeni o njegovih postopkih.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Najpozneje do 30. junija 2016 se predloži vmesno ocenjevalno poročilo, ki vsebuje natančno oceno morebitnih prekoračitev stroškov.

POSTOPEK

Naslov	Program Copernicus
Referenčni dokumenti	COM(2013)0312 – C7-0195/2013 – 2013/0164(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 1.7.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 1.7.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Maria Da Graça Carvalho 27.6.2013
Datum sprejetja	14.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Luc Dehaene, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, Derek Vaughan, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Edit Herczog, Paul Rübig, Peter Šťastný
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Jean-Paul Besset, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Zdravka Bušić, Jolanta Emilia Hibner, Helmut Scholz, Tadeusz Zwiefka

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (28.11.2013)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010
(COM(2013)0312 – C7‑0195/2013 – 2013/0164(COD))

Pripravljavka mnenja: Elisabetta Gardini

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Stalen, pravočasen in zanesljiv dostop do podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, je bistvenega pomena za razumevanje dinamike okolja in podnebja našega planeta in za pridobivanje ključnih informacij v primeru kriznih razmer, povezanih z naravnimi nesrečami ali humanitarnimi krizami. Vse to tvori trdno podlago za informirano odločanje na področju okolja, podnebja, civilne zaščite in varnosti na nacionalni in evropski ravni. Evropski program Copernicus za opazovanje Zemlje nadaljuje program GMES, ki je bil uveden na podlagi Uredbe (EU) št. 911/2010, njegov namen pa je prav zagotavljanje celovitega in odprtega dostopa do podatkov.

Program Copernicus sestavlja zapleten skupek sistemov, ki zbirajo podatke iz več virov: umetnih satelitov za opazovanja Zemlje in naprav na zemlji, na morju ali v zraku. Program te podatke predela in zagotavlja uporabnikom zanesljive in posodobljene informacije, dostopne prek storitev, ki so razdeljene na šest tematskih sklopov: kopno, ozračje, podnebne spremembe, krizno upravljanje in varnost. Storitve se uporabljajo za zelo različne namene, kot so na primer zaščita okolja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, upravljanje mestnih območij, regionalno in lokalno prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, gozdarstvo, zdravje, promet, trajnostni razvoj, civilna zaščita in turizem.

Program Copernicus omogoča tudi javno in komercialno uporabo s posebno dodano vrednostjo ter ustvarjanje poslovnih priložnosti in delovnih mest ter spodbujanje inovacij in rasti. Program je del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Predlog uredbe Komisije, ki je bil predložen po resoluciji Evropskega parlamenta, s katero je bil zavrnjen predlog o izključitvi financiranja programa iz večletnega finančnega okvira, zagotavlja financiranje programa Copernicus v obdobju 2014–2020, pri čemer dodeljena sredstva ne smejo preseči 3786 milijonov EUR. Namen predloga je bolje opredeliti cilje programa in njegovo upravljanje, začenši z vlogo Komisije.

Pripravljavka mnenja se strinja s cilji in vsebinami predloga Komisije ter jih podpira, pri čemer meni, da so ti cilji in vsebine pomemben korak, s katerim bi Evropi, njenim državljanom in podjetjem zagotavljali prednosti, ki izhajajo iz celovitega in odprtega dostopa do podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Namen predlaganih sprememb je izboljšati nekatere vidike predloga, obenem pa ga pojasniti in okrepiti, še zlasti na področjih, za katera je pristojen odbor Parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane: okolje, podnebje, civilna zaščita in vloga Evropske agencije za okolje.

Bolj natančno so zlasti opredeljene storitve spremljanja ozračja in spremljanja podnebnih sprememb, poudarjen pa je pomen uporabe zmogljivosti in podatkov, ki so že na voljo v državah članicah, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju, kadar je to mogoče s tehničnega vidika in če je zagotovljeno pravočasno pridobivanje podatkov. Na koncu je pomembno, da Evropska agencija za okolje izrecno dobi vlogo koordinatorja komponente in situ programa Copernicus.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Cilji programa Copernicus so zagotoviti natančne in zanesljive informacije na področju okolja in varnosti, ki so prilagojene potrebam uporabnikov in podpirajo druge politike Unije, zlasti v zvezi z notranjim trgom, prometom, okoljem, energetiko, civilno zaščito, sodelovanjem s tretjimi državami in humanitarno pomočjo. Program temelji na obstoječih evropskih zmogljivostih, ki jih dopolnjuje skupno razvita infrastruktura.	(5) Cilji programa Copernicus so pravočasno zagotoviti natančne, zanesljive in najnovejše informacije na področju okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite in varnosti, ki so prilagojene potrebam uporabnikov in podpirajo druge politike Unije, zlasti v zvezi z notranjim trgom, prometom, okoljem, podnebjem, energetiko, civilno zaščito, sodelovanjem s tretjimi državami, preprečevanjem in obvladovanjem tveganj in humanitarno pomočjo. Program temelji na obstoječih evropskih zmogljivostih, ki jih dopolnjuje skupno razvita infrastruktura.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Za uresničitev teh ciljev je treba vključiti pristojne organe na regionalni ravni kot polnopravne partnerje;
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke in situ, ki jih zagotavljajo države članice. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti s prispevanjem k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju.	(9) Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, podnebja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke meritev in situ in na daljavo, ki jih zagotavljajo države članice. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti s prispevanjem k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju¹¹.
____________	_____________
11 UL L, ,str. .	11 UL L, ,str. .
Obrazložitev
Da bi zadostili znanstvenemu vidiku, je treba podatke in situ dopolniti s tistimi, pridobljenimi na daljavo.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 12a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Vse zainteresirane strani bi bilo treba na jasen in pregleden način obveščati o vseh politikah, povezanih z izvajanjem programa Copernicus, še posebej o politiki ravnanja s podatki.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Uporabnikom bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in izmenjava ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v prodajnem sektorju, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest.	(21) Uporabnikom bi bilo treba omogočiti popoln, enostaven, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in izmenjava ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v prodajnem sektorju, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) varstvo okolja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in varnost;	(a) spremljanje okolja in podnebja, varstvo okolja, omejevanje globalnega segrevanja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in varnost;
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora strategiji Evropa 2020 za rast s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem komercialnih sistemov bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti.	(b) podpora strategiji Evropa 2020 za rast s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem komercialnih sistemov opazovanja Zemlje bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti.
Obrazložitev
Dobro je bolje pojasniti vrsto komercialnih sistemov, ki se omenjajo.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) podpora dejavnostim držav članic, Unije ter mednarodnim dejavnostim, npr. Globalnemu sistemu sistemov za opazovanje Zemlje (GEOSS), ter usklajenost z njimi;
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da so dejavnosti programa Copernicus usklajene z ustreznimi pobudami na globalni ravni. Zato je treba to izrecno navesti, ne le v uvodnem delu, temveč tudi v besedilu člena.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) podpora razvoju konkurenčne evropske vesoljske industrije, ki bo Uniji omogočila ohraniti neodvisnost in vodilni položaj na globalni ravni in prispevala k ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in inovativnih storitev.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prvotni podatki in informacije, dobljeni z opazovanjem iz vesolja in na podlagi razpoložljivih podatkov in situ (v nadaljnjem besedilu: podatki in informacije programa Copernicus), so natančni in zanesljivi, se dobavljajo dolgoročno in trajnostno ter izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov programa Copernicus. Dostop do teh podatkov je popoln, odprt in brezplačen ter v skladu s pogoji iz te uredbe ali na podlagi te uredbe.	2. Prvotni podatki in informacije, dobljeni z opazovanjem iz vesolja in na podlagi razpoložljivih podatkov, pridobljenih z meritvami in situ in na daljavo (v nadaljnjem besedilu: podatki in informacije programa Copernicus), so natančni in zanesljivi, se dobavljajo dolgoročno in trajnostno ter izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov programa Copernicus. Dostop do teh podatkov je popoln, enostaven, odprt in brezplačen ter v skladu s pogoji iz te uredbe ali na podlagi te uredbe.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene odstavka 2 so skupnosti uporabnikov Copernicus opredeljene kot skupnosti, ki zajemajo evropske nacionalne, regionalne ali lokalne organe, ki jim je bila zaupana opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4(1).	3. Za namene odstavka 2 so skupnosti uporabnikov Copernicus opredeljene kot skupnosti, ki zajemajo evropske nacionalne, regionalne ali lokalne organe, ki jim je bila zaupana opredelitev, izvajanje, izvrševanje, prenos ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4(1).
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) storitve spremljanja ozračja zagotavljajo informacije o kakovosti zraka na evropski ravni in kemijski sestavi ozračja na svetovni ravni. Poleg tega, da zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni, bi morale prispevati k spremljanju atmosferskih kemičnih podnebnih spremenljivk;	(a) storitve spremljanja ozračja zagotavljajo informacije o kakovosti zraka na evropski ravni in kemijski sestavi ozračja, vključno z zmanjševanjem ozonske plasti v stratosferi, na svetovni ravni. Zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni ter bi morale prispevati k spremljanju atmosferske kemije in dinamike zemeljskega sistema;
Obrazložitev
Zmanjševanje ozona v stratosferi je temeljni element atmosferske kemije, ki ga je treba izrecno omeniti. Spremljanje atmosfere mora z znanstvenega vidika zajemati vso dinamiko zemeljskega sistema, vključno s podnebnimi spremenljivkami kot pomembnim, vendar ne izključnim elementom.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) Storitve za spremljanje podnebnih sprememb zagotavljajo informacije, s katerimi se povečuje baza znanja za podporo politikam za prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Prispevajo zlasti k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in napovedi na časovnih in prostorskih ravneh, ki so pomembne za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, za številna področja sektorskih in družbenih koristi v Uniji;	(d) Storitve za spremljanje podnebnih sprememb zagotavljajo informacije za podporo politikam za prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Prispevajo zlasti k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in modelov za napovedovanje na časovnih in prostorskih ravneh, ki so pomembne za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, za številna področja sektorskih in družbenih koristi v Uniji;
Obrazložitev
Storitve programa Copernicus za spremljanje podnebja morajo prispevati tudi k pridobivanju napovedi, ki temeljijo na znanstvenem modeliranju.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zagotavljanje storitev je stroškovno učinkovito in decentralizirano, kadar je to ustrezno, da bi na ravni Unije dopolnili podatke in zmogljivosti, ki že obstajajo na ravni držav članic. S tem se izognemo pridobivanju novih podatkov, ki podvajajo obstoječe vire, razen če uporaba obstoječih ali nadgradljivih sklopov podatkov ni tehnično izvedljiva, stroškovno učinkovita ali pravočasno dostopna.
Obrazložitev
Uporaba zmogljivosti in podatkov, ki še obstajajo, ob izogibanju nepotrebnemu podvajanju, lahko poveča ne le stroškovno, ampak tudi siceršnjo učinkovitost programa. Vseeno pa je treba zagotoviti možnost zbiranja podatkov na centralni ravni, če za to obstajajo tehnične potrebe in če obstoječi podatki niso pravočasno dostopni ali nadgradljivi.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. razvojne dejavnosti, ki zajemajo izboljšanje kakovosti in učinkovitosti operativnih storitev, vključno z njihovim razvojem in prilagajanjem, ter preprečevanje ali ublažitev operativnih tveganj;	2. raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki zajemajo izboljšanje kakovosti in učinkovitosti operativnih storitev, vključno z njihovim razvojem in prilagajanjem, ter preprečevanje ali ublažitev operativnih tveganj;
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. podporne dejavnosti, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje uporabnikov in prodajnih sistemov k uporabi operativnih storitev, ter dejavnosti sporočanja in razširjanja.	3. podporne dejavnosti, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje uporabnikov in prodajnih sistemov k uporabi operativnih storitev, dejavnosti sporočanja in razširjanja ter spodbude za razvoj modernih aplikacij in ozaveščanje o možnostih, ki jih odpira program Copernicus za reševanje družbenih in globalnih izzivov.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala izmenjavo podatkov in informacij med njimi ter povečala obseg podatkov in informacij, ki so na voljo v okviru programa Copernicus.	1. Komisija sodeluje s pristojnimi organi na regionalni in nacionalni ravni, da bi izboljšala izmenjavo podatkov in informacij med njimi ter povečala obseg podatkov in informacij, ki so na voljo v okviru programa Copernicus.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) državami kandidatkami in možnimi državami kandidatkami v skladu z ustreznimi okvirnimi sporazumi ali protokolom k sporazumu o pridružitvi o splošnih načelih in pogojih sodelovanja teh držav v programih Unije;	(b) državami kandidatkami in možnimi državami kandidatkami v skladu z ustreznimi okvirnimi sporazumi ali sporazumi o pridružitvi o splošnih načelih in pogojih sodelovanja teh držav v programih Unije;
Obrazložitev
Zahteva po posebnih protokolih je ovira, ki preprečuje udeležbo držav, ki sodelujejo z Evropsko agencijo za okolje, na primer držav zahodnega Balkana, v začetni fazi programa GMES. Gre za napako, ki se v novi fazi programa Copernicus ne sme ponoviti.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija vzdržuje pregledno in redno sodelovanje uporabnikov in posvetovanje z njimi, na podlagi katerih se lahko opredelijo zahteve uporabnikov na ravni Unije in nacionalni ravni.	5. Komisija vzdržuje pregledno in redno sodelovanje uporabnikov in posvetovanje z njimi, na podlagi katerih se lahko opredelijo zahteve uporabnikov na vseh ravneh.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija zagotovi zadostno osveščenost o programu Copernicus na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar to ustrezno utemeljuje posebna narava dejavnosti in posebno strokovno znanje organa Unije, lahko Komisija deloma ali v celoti zaupa izvedbene naloge iz člena 4 pristojnim organom Unije. Te agencije vključujejo:	1. Kadar to ustrezno utemeljuje posebna narava dejavnosti in posebno strokovno znanje organa Unije, lahko Komisija deloma ali v celoti zaupa izvedbene naloge iz člena 4 pristojnim organom Unije v skladu z njihovimi sedanjimi pristojnostmi. Te agencije vključujejo:
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) Agencijo za evropski GNSS (GSA).
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa dejavnosti komponente in situ iz člena 6 izvajalcem storitev iz člena 4.	6. Kadar je potrebna splošna uskladitev, lahko Komisija deloma ali v celoti zaupa dejavnosti nevesoljske komponente iz člena 6 izvajalcem storitev iz člena 4, zlasti Evropski agenciji za okolje.
Obrazložitev
Treba je jasno navesti, da Evropska agencija za okolje lahko opravlja nujno nalogo splošnega usklajevanja nevesoljske komponente programa Copernicus in da se to od nje pričakuje.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 14 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus je popoln, odprt in brezplačen, pri čemer zanj veljajo naslednje omejitve:	Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus je popoln, enostaven, odprt in brezplačen, pri čemer zanj veljajo naslednje omejitve:

POSTOPEK

Naslov	Program Copernicus
Referenčni dokumenti	COM(2013)0312 – C7-0195/2013 – 2013/0164(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ITRE 1.7.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ENVI 1.7.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Elisabetta Gardini 19.9.2013
Obravnava v odboru	24.10.2013
Datum sprejetja	27.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Franco Bonanini, Biljana Borzan, Yves Cochet, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Esther de Lange, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Holger Krahmer, Corinne Lepage, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Andrés Perelló Rodríguez, Pavel Poc, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Richard Seeber, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Erik Bánki, Gaston Franco, Julie Girling, Eduard-Raul Hellvig, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Jiří Maštálka, Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Alojz Peterle, Vittorio Prodi, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská, Andrea Zanoni

POSTOPEK

Naslov	Program Copernicus
Referenčni dokumenti	COM(2013)0312 – C7-0195/2013 – 2013/0164(COD)
Datum predložitve EP	28.5.2013
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 1.7.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 1.7.2013	ENVI 1.7.2013
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Vittorio Prodi 3.9.2013
Obravnava v odboru	14.10.2013
Datum sprejetja	28.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	50 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Jan Březina, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rachida Dati, Ioan Enciu, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Gunnar Hökmark, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Holger Krahmer, Werner Langen, Zofija Mazej Kukovič, Alajos Mészáros, Markus Pieper, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Carl Schlyter
Datum predložitve	14.1.2014

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov