POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti

12.2.2014 - (COM(2013)0161 – C7‑0087/2013 – 2013/0088(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Cecilia Wikström

Postopek : 2013/0088(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0031/2014

Predložena besedila :

A7-0031/2014

Razprave :

PV 24/02/2014 - 18
CRE 24/02/2014 - 18

Glasovanja :

PV 25/02/2014 - 5.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0118

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O UPORABI DELEGIRANIH AKTOV
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti

(COM(2013)0161 – C7‑0087/2013 – 2013/0088(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0161),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 118(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0087/2013),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve z dne 14. oktobra 2013 o uporabi delegiranih aktov,

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0031/2014),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za kodifikacijo Uredbe po koncu zakonodajnega postopka;

4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bi bilo treba terminologijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009 posodobiti. To pomeni zamenjavo izraza „blagovna znamka Skupnosti“ z izrazom „evropska blagovna znamka“. V skladu s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah, o katerem so se julija 2012 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija, bi se ime „Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli)“ moralo nadomestiti z imenom „Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bi bilo treba terminologijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009 posodobiti. To vključuje zamenjavo izraza „blagovna znamka Skupnosti“ z izrazom „blagovna znamka Evropske unije“. V skladu s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah, o katerem so se julija 2012 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija, bi se moralo ime „Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli)“ nadomestiti z imenom „Agencija Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

Obrazložitev

Ker beseda „evropski“ označuje ozemlje, ki presega Evropsko unijo, bi bilo točneje, da se uporabi izraz „blagovna znamka Evropske unije“. Izraz „evropski“ se zaenkrat uporablja (zlasti na področju patentnega varstva) za označevanja varstva, ki ni enotno, temveč se nanaša na sveženj nacionalnih pravic. Sedanje ime se je sicer dobro uveljavilo v skupnosti blagovnih znamk in modelov, vendar pa iz tega imena za osebo, ki tega urada ne pozna, vključno z MSP, ni jasno razvidno njegovo delo. Zato je zelo smiselno spremeniti ime, tako da bo opisovalo dejansko delo. Vendar bi bilo treba ime izbrati tako, da bo zajemalo širok nabor nalog agencije ter bo še vedno smiselno, če bo ta agencija v prihodnje dobila nove naloge. Glede na dejstvo, da v njenem okviru delujeta Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine in podatkovna baza osirotelih del, je jasno, da se ta agencija ne ukvarja zgolj z blagovnimi znamkami in modeli, čeprav je to njeno glavno področje. Poleg tega je mogoče predvideti, da se utegnejo k njenim nalogam v prihodnje dodati nova področja, kot so registracija geografskih označb in področje poslovne tajnosti.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Izkušnje, pridobljene od uvedbe sistema blagovne znamke Skupnosti, so pokazale, da so podjetja v Uniji in iz tretjih držav sprejela sistem, ki je postal uspešna in izvedljiva alternativa za zaščito blagovnih znamk na ravni držav članic.

(5) Izkušnje, pridobljene od uvedbe sistema blagovne znamke Skupnosti, so pokazale, da so podjetja v Uniji in iz tretjih držav sprejela sistem, ki je postal uspešna in izvedljiva dopolnitev in alternativa za zaščito blagovnih znamk na ravni držav članic.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti, da soobstajata dve ravni zaščite.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za večjo prožnost ob hkratnem zagotavljanju večje pravne varnosti v zvezi z načinom prikaza blagovnih znamk bi bilo treba iz opredelitve evropske blagovne znamke črtati zahtevo glede grafičnega prikaza. Dovoljeno bi moralo biti, da se znak prikaže v kakršni koli obliki in ne nujno grafično, če lahko pristojni organi in javnost natančno ter jasno ugotovijo podrobno vsebino zaščite.

(9) Za večjo prožnost ob hkratnem zagotavljanju večje pravne varnosti v zvezi z načinom prikaza blagovnih znamk bi bilo treba iz opredelitve blagovne znamke Evropske unije črtati zahtevo glede grafičnega prikaza. Dovoljeno bi moralo biti, da se znak v registru blagovnih znamk Evropske unije prikaže v kakršni koli obliki in ne nujno grafično, če ga je mogoče predstaviti na jasen, natančen, samostojen, enostavno dostopen, trajen in objektiven način. Znak bi se torej lahko ob upoštevanju splošno razpoložljive tehnologije predstavil v kakršni koli ustrezni obliki, tako da lahko pristojni organi in javnost natančno in jasno ugotovijo vsebino zaščite.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti je treba pojasniti, da je ne samo v primeru podobnosti temveč tudi v primerih enakega znaka, ki se uporablja za enako blago ali storitve, zaščita evropske blagovne znamke odobrena le zato ter v takšni meri, ker se ogroža glavni namen evropske blagovne znamke, tj. zagotavljanje trgovskega izvora blaga ali storitev.

črtano

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je povezan s črtanjem v členu 9.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za izpolnitev cilja učinkovitejše okrepitve zaščite blagovnih znamk in boja proti ponarejanju bi moral imetnik blagovne znamke Evropske unije imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, kadar takšno blago prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je praktično enaka blagovni znamki Evropske unije, registrirani za takšno blago. Ta določba ne bi smela škodovati interesom zakonite trgovine z blagom, ki se lahko zakonito da v promet v namembni državi. Da ne bi ovirali zakonitega pretoka blaga, se ta določba ne bi smela uporabljati, če tretja oseba dokaže, da je končni namembni kraj blaga v državi zunaj Unije, in če imetnik blagovne znamke Unije ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana v tej namembni državi. Kadar končna namembna država še ne bi bila ugotovljena, bi moral imeti imetnik blagovne znamke Evropske unije pravico vsem tretjim osebam preprečiti, da blago ponovno odnesejo iz Unije, razen če tretja oseba dokaže, da je končna namembna država blaga država zunaj Unije in imetnik blagovne znamke ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana v tej končni namembni državi. Ta določba ne bi smela posegati v pravico Unije, da spodbuja dostop do zdravil za tretje države in da ravna v skladu s predpisi Svetovne zdravstvene organizacije, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Imetnik blagovne znamke Evropske unije bi moral imeti pravico ustrezno pravno ukrepati, kar med drugim vključuje pravico, da od nacionalnih carinskih organov zahteva ukrepanje v zvezi z blagom, ki domnevno krši pravice imetnika, na primer zadržanje ali uničenje blaga v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹.

___________

¹ Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2033 (UL L 181, 28.6.2013, str. 15).

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18b) Člen 28 Uredbe (EU) št. 608/2013 določa, da je imetnik odločbe odškodninsko odgovoren do imetnika blaga, če je med drugim naknadno ugotovljeno, da zadevno blago ne krši pravice intelektualne lastnine.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18c) Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoten tranzit generičnih zdravil. Imetnik blagovne znamke ne bi smel imeti pravice, da bi tretjim osebam preprečil vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice zaradi opažene ali dejanske podobnosti med mednarodnim nelastniškim imenom za aktivno sestavino zdravila in registrirano blagovno znamko.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Za učinkovitejše preprečevanje vstopa ponarejenega blaga, zlasti v zvezi s prodajo na spletu, ki se dostavlja v manjših pošiljkah v skladu z opredelitvijo v Uredbi (EU) št. 608/2013, bi moral imetnik veljavno registrirane blagovne znamke Evropske unije imeti pravico, da prepreči uvoz takšnega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj ponarejenega blaga tisti, ki deluje v gospodarskem prometu. V primeru sprejetja takih ukrepov bi morale države članice zagotoviti, da se posameznikom ali subjektom, ki so naročili to blago, sporočijo razlogi za te ukrepe ter se jih obvesti o zakonskih pravicah zoper pošiljatelja.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Za zagotovitev pravne varnosti in zaščite legitimno pridobljenih pravic blagovne znamke je brez vplivanja na načelo, da poznejša blagovna znamka ne more biti uveljavljena zoper prejšnjo blagovno znamko, primerno in potrebno določiti, da imetniki evropskih blagovnih znamk ne bi smeli biti upravičeni do ugovora zoper uporabo poznejše blagovne znamke, če je bila slednja pridobljena takrat, ko se prejšnja blagovna znamka ni mogla uveljavljati zoper poznejšo blagovno znamko.

(22) Za zagotovitev pravne varnosti in zaščite legitimno pridobljenih pravic blagovne znamke je brez vplivanja na načelo, da poznejša blagovna znamka ne more biti uveljavljena zoper prejšnjo blagovno znamko, primerno in potrebno določiti, da imetniki blagovnih znamk Evropske unije ne bi smeli biti upravičeni do ugovora zoper uporabo poznejše blagovne znamke, če je bila slednja pridobljena takrat, ko se prejšnja blagovna znamka ni mogla uveljavljati zoper poznejšo blagovno znamko. Carinski organi bi morali pri pregledovanju uporabljati pristojnosti in postopke v skladu z zakonodajo Unije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Da se zagotovi učinkovit in uspešen sistem za vložitev prijav evropske blagovne znamke, vključno z zahtevami za priznanje prednostne pravice in prednosti starejše blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva sredstva in način za vložitev prijav evropske blagovne znamke, podrobnosti glede formalnih pogojev za prijavo evropske blagovne znamke, vsebino vloge, vrsto prijavne pristojbine in tudi informacije o postopkih za ugotavljanje vzajemnosti, zahtevo za priznavanje prednosti prejšnje prijave, razstavno prednostno pravico in prednost starejše nacionalne blagovne znamke.

(29) Da se zagotovi učinkovit in uspešen sistem za vložitev prijav evropske blagovne znamke, vključno z zahtevami za priznanje prednostne pravice in prednosti starejše blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva sredstva in način za vložitev prijav evropske blagovne znamke, podrobnosti glede formalnih pogojev za prijavo evropske blagovne znamke, vsebino vloge in tudi informacije o postopkih za ugotavljanje vzajemnosti, zahtevo za priznavanje prednosti prejšnje prijave, razstavno prednostno pravico in prednost starejše nacionalne blagovne znamke.

Obrazložitev

Glej tudi predlog spremembe k členu 35a.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Za zagotovitev, da se evropske blagovne znamke lahko uspešno in učinkovito podaljšajo in se določbe o spremembah in delitvi evropske blagovne znamke v praksi varno uporabljajo, ne da bi pri tem ogrozili pravno varnost, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva opredelitev načina podaljšanja registracije evropske blagovne znamke in postopke, ki urejajo spremembe in delitev evropske blagovne znamke.

(32) Za zagotovitev, da se evropske blagovne znamke lahko uspešno in učinkovito podaljšajo in se določbe o spremembah in delitvi evropske blagovne znamke v praksi varno uporabljajo, ne da bi pri tem ogrozili pravno varnost, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva opredelitev postopka podaljšanja registracije evropske blagovne znamke in postopke, ki urejajo spremembe in delitev evropske blagovne znamke.

Obrazložitev

Glej tudi predlog spremembe k členu 49a.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35a) Da bi se izboljšalo delovanje celotnega sistema registracije blagovnih znamk in bi se zagotovilo, da se blagovne znamke ne bi registrirale, če bi obstajali popolni razlogi za zavrnitev, med drugim zlasti kadar je blagovna znamka opisna ali je ni mogoče razlikovati oziroma je po svoji naravi zavajajoča za javnost, kar zadeva vrsto, kakovost ali geografsko poreklo blaga ali storitve, bi bilo treba tretjim osebam omogočiti, da centralnim uradom za industrijsko lastnino držav članic pošljejo pisne pripombe z razlago absolutnih razlogov, ki so ovira za registracijo.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Da se omogoči učinkovita in uspešna uporaba evropske kolektivne in certifikacijske blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev rokov za predložitev predpisov, ki urejajo uporabo navedenih znamk in njihovo vsebino.

(36) Da se omogoči učinkovita in uspešna uporaba evropske kolektivne in certifikacijske blagovne znamke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z opredelitvijo formalne vsebine predpisov, ki urejajo uporabo navedenih znamk.

Obrazložitev

Glej tudi predlog spremembe k členoma 74a in 74k.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Da se zagotovi neovirano, uspešno in učinkovito delovanje sistema evropske blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določitev zahtev glede oblike določb, podrobnosti o ustnih postopkih in načine pridobivanja dokazov, načine obveščanja, postopek za obveščanje o izgubi pravic, komunikacijska sredstva in oblike, ki jih uporabljajo stranke v postopku, pravila, ki urejajo izračun in trajanje rokov, postopke za razveljavitev odločb ali izbris vpisa v register in popravek očitnih napak v odločbah in napake Agencije, načine prekinitve postopkov in postopke o porazdelitvi in določitvi stroškov, podrobnosti, ki jih je treba vpisati v register, podrobnosti o inšpekcijskem pregledu in vodenju spisov, načine objave v biltenu za evropske blagovne znamke in Uradnem listu Agencije, načine upravnega sodelovanja Agencije in organov držav članic ter podrobnosti o zastopanju pred Agencijo.

(38) Da se zagotovi neovirano, uspešno in učinkovito delovanje sistema evropske blagovne znamke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo zahtev glede oblike določb, podrobnosti o ustnih postopkih in načinov pridobivanja dokazov, načinov obveščanja, postopkov za obveščanje o izgubi pravic, komunikacijskih sredstev in oblik, ki jih uporabljajo stranke v postopku, pravil, ki urejajo izračun in trajanje rokov, postopkov za razveljavitev odločb ali izbris vpisa v register in popravek očitnih napak v odločbah in napak Agencije, načinov prekinitve postopkov in postopkov o porazdelitvi in določitvi stroškov, podrobnosti, ki jih je treba vpisati v register, načinov objave v biltenu za evropske blagovne znamke in Uradnem listu Agencije, načinov upravnega sodelovanja Agencije in organov držav članic ter podrobnosti o zastopanju pred Agencijo.

Obrazložitev

Glej tudi predlog spremembe k členu 93a(1).

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) S ciljem spodbujanja približevanja praks in razvijanja skupnih orodij je treba vzpostaviti ustrezen okvir za sodelovanje Agencije in uradov držav članic, jasno opredelitev področij sodelovanja in pooblastilo Agenciji, da usklajuje ustrezne skupne projekte v interesu Unije, ter za financiranje navedenih skupnih projektov z nepovratnimi sredstvi, in sicer do najvišjega zneska. Navedene dejavnosti sodelovanja bi moral koristiti podjetjem, ki v Evropi uporabljajo sisteme blagovnih znamk. Uporabnikom sistema Unije iz te uredbe bi morali skupni projekti, zlasti zbirke podatkov za namene poizvedb in posvetovanja, zagotavljati dodatna, vključujoča, učinkovita in brezplačna orodja za izpolnjevanje posebnih zahtev, ki nastajajo zaradi enotnega značaja evropske blagovne znamke.

(40) S ciljem spodbujanja približevanja praks in razvijanja skupnih orodij je treba vzpostaviti ustrezen okvir za sodelovanje Agencije in uradov držav članic, opredelitev poglavitnih področij sodelovanja in pooblastilo Agenciji, da usklajuje ustrezne skupne projekte v interesu Unije, ter za financiranje navedenih skupnih projektov z nepovratnimi sredstvi, in sicer do najvišjega zneska. Navedene dejavnosti sodelovanja bi morale koristiti podjetjem, ki v Uniji uporabljajo sisteme blagovnih znamk. Uporabnikom sistema Unije iz Uredbe (ES) št. 207/2009 bi morali skupni projekti, zlasti zbirke podatkov, ki se uporabljajo za namene poizvedb in posvetovanja, brezplačno zagotavljati dodatna, vključujoča in učinkovita orodja za izpolnjevanje posebnih zahtev, ki nastajajo zaradi enotnega značaja blagovne znamke Evropske unije. Vendar ne bi smelo biti obvezno, da države članice izvajajo rezultate takih skupnih projektov. Čeprav je pomembno, da vse strani prispevajo k uspehu skupnih projektov, ne nazadnje z izmenjavo najboljše prakse, stroga zahteva, da vse države članice izvedejo rezultate skupnih projektov, tudi če je na primer država članica prepričana, da že ima boljša orodja IT ali podobna orodja, ne bi bila sorazmerna ali v največjem interesu uporabnikov.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44a) Struktura pristojbin je bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2869/95¹. Struktura pristojbin pa je osrednji vidik delovanja sistema blagovne znamke Unije in je bila od njene uvedbe revidirana le dvakrat ter šele po obsežni politični razpravi. Struktura pristojbin bi se morala zato neposredno urejati v Uredbi (ES) št. 207/2009. Zato bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 2869/95 in črtati določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95², ki se nanašajo na strukturo pristojbin.

___________

¹ Uredba Komisije (ES) št. 2869/95 z dne 13. decembra 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L 303, 15.12.1995, str. 33)

² Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, 15.12.1995, str. 1).

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi se morala neposredno urejati z uredbo, ne pa z delegiranimi akti.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Da se zagotovijo učinkovita in uspešna metoda reševanja sporov, skladnost z jezikovno ureditvijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009, hitro sprejemanje odločb v enostavnih zadevah ter učinkovita in uspešna organizacija odborov za pritožbe, ustrezna in realistična raven pristojbin, ki jih zaračuna Agencija, ob hkratnem upoštevanju proračunskih načel iz Uredbe (ES) št. 207/2009, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določitev pravil o uporabi jezikov v Agenciji, primere, v katerih bi en sam član sprejel odločbe o ugovoru in izbrisu, podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, zneske pristojbin, ki se plačajo Agenciji, in podrobnosti v zvezi s plačilom.

(45) Da se zagotovijo učinkovita in uspešna metoda reševanja sporov, skladnost z jezikovno ureditvijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009, hitro sprejemanje odločb v enostavnih zadevah ter učinkovita in uspešna organizacija odborov za pritožbe, ob hkratnem upoštevanju proračunskih načel iz Uredbe (ES) št. 207/2009, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte, kar zadeva podrobnosti v zvezi z jeziki, ki se uporabljajo pred Agencijo, primere, v katerih bi en sam član sprejel odločbe o ugovoru in izbrisu, podrobnosti v zvezi z organizacijo odborov za pritožbe in podrobnosti v zvezi s plačilom pristojbin.

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi se morala neposredno urejati z uredbo, ne pa z delegiranimi akti.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46a) V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 11. julija 2013^9a.

_________

^9a Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) V Uredbi se izraz „blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „evropska blagovna znamka“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(2) V Uredbi se izraz „blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „blagovna znamka Evropske unije“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) V Uredbi se izraz „sodišče za blagovne znamke Skupnosti“ nadomesti z izrazom „sodišče za evropske blagovne znamke“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(3) V Uredbi se izraz „sodišče za blagovne znamke Skupnosti“ nadomesti z izrazom „sodišče za blagovne znamke Evropske unije“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Ker beseda „evropski“ označuje ozemlje, ki presega Evropsko unijo, bi bilo točneje, da se uporabi izraz „sodišče za blagovne znamke Evropske unije“. Ta izraz je tudi podoben izrazu Sodišče Evropske unije.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) V Uredbi se izraze „kolektivna blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „evropska kolektivna blagovna znamka“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(4) V Uredbi se izraz „kolektivna blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „kolektivna blagovna znamka Evropske unije“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Ker beseda „evropski“ označuje ozemlje, ki presega Evropsko unijo, bi bilo točneje, da se uporabi izraz „kolektivna blagovna znamka Evropske unije“.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 2 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustanovi se Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: Agencija.	1. Ustanovi se Agencija Evropske unije za intelektualno lastnino, v nadaljnjem besedilu: Agencija.
	(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Sedanje ime se je sicer dobro uveljavilo v skupnosti blagovnih znamk in modelov, vendar pa iz tega imena za osebo, ki tega urada ne pozna, vključno z MSP, ni jasno razvidno njegovo delo. Zato je zelo smiselno spremeniti ime, tako da bo opisovalo dejansko delo. Vendar bi bilo treba ime izbrati tako, da bo zajemalo širok nabor nalog agencije ter bo še vedno smiselno, če bo ta agencija v prihodnje dobila nove naloge. Glede na dejstvo, da v njenem okviru delujeta Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine in podatkovna baza osirotelih del, je jasno, da se ta agencija ne ukvarja zgolj z blagovnimi znamkami in modeli, čeprav je to njeno glavno področje. Poleg tega je mogoče predvideti, da se k njenim nalogam v prihodnje utegnejo dodati nova področja, kot so registracija geografskih označb in področje poslovne tajnosti.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 9

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Znaki, ki lahko sestavljajo evropsko blagovno znamko	Znaki, ki lahko sestavljajo blagovno znamko Evropske unije
Evropska blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti besed, vključno z osebnimi imeni, modeli, črkami, števili, barvami, obliko blaga ali njegove embalaže ali zvoki, če se s pomočjo teh znakov	Blagovna znamka Evropske unije je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti besed, vključno z osebnimi imeni, modeli, črkami, števili, barvami, obliko blaga ali njegove embalaže ali zvoki, če je uporabljena splošno dostopna tehnologija in se s pomočjo teh znakov
(a) blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij;	(a) blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij; ter
(b) so ti znaki prikazani tako, da lahko pristojni organi in javnost ugotovijo natančen predmet zaščite, ki je podeljena njenemu imetniku.“;	(b) so ti znaki v registru blagovnih znamk Evropske unije prikazani tako, da lahko pristojni organi in javnost ugotovijo jasen in natančen predmet zaščite, ki je podeljena njenemu imetniku.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 7 – odstavek 1 – točka k


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, ob zagotavljanju zaščite tradicionalnih izrazov za vina in zajamčenih tradicionalnih posebnosti;	(k) znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, ob zagotavljanju zaščite žganih pijač, tradicionalnih izrazov za vina in zajamčenih tradicionalnih posebnosti;

Obrazložitev

Določba je nedvomno koristna za imetnike geografskih označb. Zaradi geografskih označb iz Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 pa je treba v njej navesti tudi žgane pijače. Te označbe je treba namreč razlikovati od drugih geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila iz uredb Sveta (ES) št. 510/2006 ali št. 509/2006 z dne 20. marca 2006.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 7 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo:	2. Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Unije.
(a) le v delu Unije;
(b) le tam, kjer je blagovna znamka v tujem jeziku ali pisavi prevedena ali prepisana v katero koli pisavo ali uradni jezik države članice.“;

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 11 – točka a

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 8 – odstavek 3 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če posrednik ali zastopnik imetnika blagovne znamke zahteva njeno registracijo v lastnem imenu brez imetnikovega soglasja, razen če posrednik ali zastopnik svoje ravnanje upraviči;	(a) če posrednik ali zastopnik imetnika blagovne znamke zahteva njeno registracijo v lastnem imenu brez imetnikovega soglasja, razen če posrednik ali zastopnik svoje ravnanje upraviči; ali

Obrazložitev

Pojasniti bi bilo treba, da mora biti izpolnjen le eden od pogojev v točkah a in b.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9

Obrazložitev

Čeprav bi bilo treba nasprotovati ponarejanju, je predlagana določba preširoka, saj se nanaša tudi na blago, ki je bilo zakonito dano v promet zunaj EU in ga uvozijo posamezniki. Določba bi morala biti omejena na ponarejeno blago.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 14

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Omejitev pravic iz evropske blagovne znamke	Omejitev pravic iz blagovne znamke Evropske unije
1. Evropska blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi v gospodarskem prometu prepreči uporabo:	1. Blagovna znamka Evropske unije imetniku ne daje pravice, da tretji osebi v gospodarskem prometu prepreči uporabo:
(a) svojega imena ali naslova;	(a) svojega imena ali naslova;
(b) znakov ali označb, ki se ne razlikujejo ali ki zadevajo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor, čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge značilnosti blaga ali storitev;	(b) znakov ali označb, ki se ne razlikujejo ali ki zadevajo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor, čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge značilnosti blaga ali storitev;
(c) blagovne znamke za namene identifikacije ali nanašanja na blago ali storitve, kot da bi bilo to blago ali storitve od imetnika blagovne znamke, še zlasti če je uporaba blagovne znamke potrebna za določitev namena izdelka ali storitve, zlasti kot dodatkov ali nadomestnih delov.	(c) blagovne znamke za namene identifikacije ali nanašanja na blago ali storitve, kot da bi bilo to blago ali storitve od imetnika blagovne znamke, še zlasti če je uporaba blagovne znamke:
	(i) potrebna za določitev namena izdelka ali storitve, zlasti kot dodatkov ali nadomestnih delov;
	(ii) v primerjalnem oglaševanju, ki izpolnjuje vse pogoje iz Direktive 2006/114/ES;
	(iii) namenjena opozarjanju potrošnikov na nadaljnjo prodajo pristnega blaga, ki ga je prvotno prodajal imetnik blagovne znamke ali se je prvotno prodajalo z njegovim soglasjem;
	(iv) namenjena zagotavljanju zakonite alternative blagu ali storitvam imetnika blagovne znamke;
	(v) namenjena parodiji, umetniškemu izražanju, kritiziranju ali komentiranju.
Prvi pododstavek se uporablja samo, če je uporaba s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah.	Ta odstavek se uporablja samo, če je uporaba s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah.
2. Uporaba s strani tretje osebe se šteje, da ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, zlasti v naslednjih primerih:	2. Uporaba s strani tretje osebe se šteje, da ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, zlasti v naslednjih primerih:
(a) če daje vtis, da obstaja gospodarska povezava med tretjo osebo in imetnikom blagovne znamke;	(a) če daje vtis, da obstaja gospodarska povezava med tretjo osebo in imetnikom blagovne znamke;
(b) če brez upravičenega razloga izkorišča ali oškoduje razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.“;	(b) če brez upravičenega razloga izkorišča ali oškoduje razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.“;
	2a. Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo blagovne znamke iz upravičenih razlogov v morebitne nekomercialne namene.
	2b. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 15

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 13 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) V členu 13(1) se izraz „Skupnosti“ nadomesti z izrazom „Evropskega gospodarskega prostora.“;	(15) Člen 13(1) se nadomesti z naslednjim:
	„1. Blagovna znamka Evropske unije imetniku ne daje pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je dal imetnik na trg Evropskega gospodarskega prostora ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.“;

Obrazložitev

To je tehnična in ne vsebinska sprememba. Zaradi jasnosti je bolje zamenjati celotne sklope besedil namesto le enega ali več izrazov (glej točko 18.12.1 Skupnih praktičnih navodil za osebe, vključene v pripravo pravnih aktov).

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 26 – točka a a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 26 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
	„2. Za prijavo blagovne znamke Evropske unije se plača prijavna pristojbina. Prijavno pristojbino sestavljajo:
	(a) osnovna pristojbina;
	(b) razredna pristojbina za razrede, ki presegajo razred, v katerega spadajo blago in storitve v skladu s členom 28;
	(c) kadar je primerno, pristojbina za poizvedbo iz člena 38(2).
	Prijavitelj izda plačilni nalog za prijavno pristojbino najpozneje na datum vložitve prijave.“;

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi se morala neposredno urejati z uredbo. Zato se pravilo 4 Uredbe (ES) št. 2869/95 vključi v Uredbo (ES) št. 207/2009.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 27

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 27


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Datum vložitve prijave evropske blagovne znamke je datum, na katerega je prijavitelj pri Agenciji vložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pri čemer je treba plačati prijavno pristojbino, za katero je bil plačilni nalog izdan najpozneje na ta datum.“;	Datum vložitve prijave blagovne znamke Evropske unije je datum, na katerega je prijavitelj pri Agenciji vložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pri čemer je treba v roku 21 dni od vložitve navedenih dokumentov izdati plačilni nalog za plačilo prijavne pristojbine;

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 28 – odstavek 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kadar prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, se blago in storitve razvrstijo glede na razrede Nicejske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega spada navedena skupina blaga ali storitev, in je predstavljena po vrstnem redu razredov.	6. Kadar prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, blago in storitve razvrsti glede na razrede Nicejske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega spada navedena skupina blaga ali storitev, in jih predstavi po vrstnem redu razredov.

Obrazložitev

Pojasni se, da mora prijavitelj izvesti razvrstitev glede na razrede..

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 28 – odstavek 8 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetniki evropskih blagovnih znamk, prijavljenih pred 22. junijem 2012, ki so registrirane samo za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve prijave zahtevati zaščito za blago ali storitev, ki presegajo tiste, ki so zajete v dobesednem smislu naslova navedenega razreda, če je tako označeno blago ali storitve vključeno v abecedni seznam za navedeni razred Nicejske klasifikacije v veljavi na dan vložitve.	Imetniki evropskih blagovnih znamk, prijavljenih pred 22. junijem 2012, ki so registrirane za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve prijave zahtevati zaščito za blago ali storitev, ki presegajo tiste, ki so zajete v dobesednem smislu naslova navedenega razreda, če je tako označeno blago ali storitve vključeno v abecedni seznam za navedeni razred Nicejske klasifikacije v veljavi na dan vložitve.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009 ES

Člen 28 – odstavek 8 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izjava se pri Agenciji vloži v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ter jasno, natančno in podrobno navaja blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb iz naslova razreda, prvotno zajete z namenom imetnika. Agencija sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Ta možnost ne posega v uporabo členov 15, 42(2), 51(1)(a) in 57(2).	Izjava se pri Agenciji vloži v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ter jasno, natančno in podrobno navaja blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb iz naslova razreda, prvotno zajete z namenom imetnika. Agencija sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Ta možnost ne posega v uporabo člena 15, člena 42(2), točko (a) člena 51(1) in člena 57(2).

Obrazložitev

Ker bodo imeli uporabniki zaradi tega verjetno precej dela, bi bilo razumno rok podaljšati, da bodo imeli uporabniki nekoliko več časa, da analizirajo razmere.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 28 – odstavek 8 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. V primeru spremembe registracije izključne pravice, ki izhajajo iz blagovne znamke Evropske unije na podlagi člena 9, ne preprečujejo tretji strani, da še naprej v ustrezni meri uporablja blagovno znamko v zvezi z blagom ali storitvami, če:
	(a) se je blagovna znamka za to blago ali storitve začela uporabljati pred spremembo registracije, in
	(b) se z uporabo blagovne znamke v zvezi s tem blagom ali storitvami niso kršile pravice imetnika na podlagi dobesednega pomena blaga in storitev, vpisanega v register v tistem času.
	Poleg tega sprememba seznama blaga ali storitev, vpisanega v registru, imetniku blagovne znamke Evropske unije ne daje pravice, da nasprotuje ali zahteva razveljavitev poznejše blagovne znamke, če:
	(a) se je poznejša blagovna znamka uporabljala ali je bila prijava za registracijo blagovne znamke za blago ali storitve vložena pred spremembo registra in
	(b) se z uporabo blagovne znamke v zvezi s tem blagom ali storitvami niso kršile ali se ne bi kršile pravice imetnika na podlagi dobesednega pomena blaga in storitev, vpisanega v register v tistem času.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 29

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 29 – odstavek 5 – dodani stavek


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Če je potrebno, izvršni direktor Agencije od Komisija zahteva, da preveri, ali država članica v smislu prvega stavka priznava navedeno vzajemno obravnavanje.“;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 30

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 30 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zahteve za priznanje prednostne pravice se vložijo skupaj s prijavo evropske blagovne znamke in vključujejo datum, številko in državo prejšnje prijave.	1. Zahteve za priznanje prednostne pravice se vložijo skupaj s prijavo blagovne znamke Evropske unije in vključujejo datum, številko in državo prejšnje prijave. Prijavitelj priloži izvod prejšnje prijave v treh mesecih od datuma vložitve. Če je bila prejšnja prijava v zvezi z blagovno znamko Evropske unije, Agencija po uradni dolžnosti vključi izvod prejšnje prijave v dosje.

Obrazložitev

Formalni pogoji, povezani s prijavo, ne bi smeli biti v celoti določeni z delegiranimi akti. Nekatera glavna pravila bi morala biti neposredno določena v temeljnem aktu. Predlaga se prevzetje določene vsebine iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 2868/95.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 33

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 35 a – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podrobnosti glede vsebine prijave evropske blagovne znamke iz člena 26(1), vrsta pristojbin, ki se plačajo za prijavo iz člena 26(2), vključno s številom razredov blaga in storitev, ki jih zajemajo navedene pristojbine, in formalni pogoji za prijavo iz člena 26(3);	(b) podrobnosti glede formalne vsebine prijave blagovne znamke Evropske unije iz člena 26(1) in formalni pogoji za prijavo iz člena 26(3);

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da je v delegiranih aktih mogoče opredeliti le formalno vsebino in ne osnovne ideje vsebine. Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi jo morali neposredno urejati z uredbo, kot je predlagano v predlogih sprememb k členu 26(2), členu 47(1a) in Prilogi I v osnutku poročila.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 40

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 42 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) V členu 42(2) se izrazi iz prvega stavka „v obdobju petih let pred datumom objave“ nadomestijo z izrazi „v obdobju petih let pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice“;	(40) Člen 42(2) se nadomesti z naslednjim:
	„2. Če tako zahteva prijavitelj, imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije, ki je vložil pisni ugovor, priskrbi dokaz o tem, da se je v obdobju petih let pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice blagovne znamke Evropske unije prejšnja blagovna znamka Evropske unije resno in dejansko uporabljala v Uniji za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik navaja kot razlog za ugovor, ali pa da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo pod pogojem, da je bila prejšnja blagovna znamka Evropske unije na ta dan registrirana vsaj pet let. Če ustreznega dokazila ni, se ugovor zavrne. Če se je prejšnja blagovna znamka Evropske unije uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene preizkusa ugovora šteje, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev.“

Obrazložitev

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 43 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 47 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) V členu 47 se vstavi naslednji odstavek:
	„1a. Pristojbino, ki se plača za podaljšanje blagovne znamke Evropske unije, sestavljajo:
	(a) osnovna pristojbina;
	(b) razredna pristojbina za razrede, ki presegajo razred, za katerega se zahteva podaljšanje; ter
	(c) kjer je primerno, dodatna pristojbina za zapoznelo plačilo pristojbine za podaljšanje ali zapoznelo vložitev zahteve za podaljšanje v skladu z odstavkom 3.“;

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi se morala neposredno urejati z uredbo. Zato se pravilo 30(2) Uredbe (ES) št. 2869/95 vključi v Uredbo (ES) št. 207/2009.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 45

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 49 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vrste postopkov za podaljšanje evropske blagovne znamke v skladu s členom 47, vključno z vrsto pristojbin, ki jih je treba plačati;	(a) postopek za podaljšanje evropske blagovne znamke v skladu s členom 47, vključno z vrsto pristojbin, ki jih je treba plačati;

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 46

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 50 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odpoved Agenciji pisno prijavi imetnik blagovne znamke. Učinkovati začne, ko se vpiše v register. Veljavnost odpovedi evropske blagovne znamke, ki je bila Agenciji prijavljena po vložitvi zahteve za razveljavitev navedene blagovne znamke v skladu s členom 56(1), je odvisna od končne zavrnitve ali umika zahteve za razveljavitev.“;	2. Odpoved Agenciji pisno prijavi imetnik blagovne znamke. Učinkovati začne, ko se vpiše v register. Veljavnost odpovedi blagovne znamke Evropske unije, ki je bila Agenciji prijavljena po vložitvi zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti navedene blagovne znamke v skladu s členom 56(1), je odvisna od končne zavrnitve ali umika zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti.

Obrazložitev

Komisija je predlagala tako spremembo člena 50, ki bi imetnike blagovnih znamk Evropske unije, ki se zaradi neuporabe izpodbijajo v postopku izbrisa, odvračala od tega, da pred sprejetjem odločbe o izbrisu zaprosijo za konverzijo teh znamk v eno ali več nacionalnih znamk. S to prakso se lahko imetnik še dodatnih pet let zakonito odpove uporabi znamke in se tako izogne zakonu. To določbo bi bilo treba razširiti na primere, ko je blagovna znaka Evropske unije predmet tožbe za ugotovitev ničnosti.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 46

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 50 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odpoved se vpiše le s privoljenjem imetnika pravice, vpisanega v register. Če je licenca registrirana, se odpoved v register vpiše le, če imetnik blagovne znamke dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi; ta vpis se opravi ob izteku obdobja, določenega v skladu s členom 57a(a).“;	3. Odpoved se vpiše le s privoljenjem imetnika pravice, vpisanega v register. Če je licenca registrirana, se odpoved v register vpiše le, če imetnik blagovne znamke dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi; ta vpis se opravi ob izteku trimesečnega obdobja od datuma, ko imetnik blagovne znamke izpolni zahtevo Agencije, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi.

Obrazložitev

Določba, kot jo predlaga Komisija, ne bi bila izvedljiva in pred sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 57a(a) v register ne bi bilo mogoče vnesti nobene odpovedi. Tako je treba obdobje določiti neposredno v osnovnem aktu. Predlaga se ohranitev enako dolgega obdobja kot v členu 36(2) Uredbe (ES) št. 2868/95. Glej tudi predlog spremembe k členu 57a(a).

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 48

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 54 – odstavka 1 in 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) V členu 54(1) in (2) se izraz „ali do ugovarjanja uporabi poznejše blagovne znamke“ črta;	(48) Odstavka 1 in 2 člena 54 se nadomestita z naslednjim:
	„1. Če je imetnik blagovne znamke Evropske unije pristal za obdobje petih zaporednih let v uporabo poznejše blagovne znamke Evropske unije v Uniji in se ob tem zavedal te uporabe, ni več upravičen na podlagi prejšnje blagovne znamke do vložitve zahteve za ugotovitev, da je poznejša blagovna znamka nična [...] za blago in storitve, za katere se je uporabljala poznejša blagovna znamka, razen če je do vložitve zahteve za registracijo poznejše blagovne znamke Evropske unije prišlo v slabi veri.
	2. Če je imetnik prejšnje nacionalne blagovne znamke iz člena 8(2) ali drugega prejšnjega znaka iz člena 8(4), za dobo petih zaporednih let privolil v uporabo poznejše blagovne znamke Evropske unije v državi članici, v kateri je prejšnja blagovna znamka ali znak varovan, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje blagovne znamke ali prejšnjega znaka ni več upravičen do zahteve za ugotovitev, da je poznejša blagovna znamka nična [...] za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša znamka, razen če je do vložitve zahteve za registracijo poznejše blagovne znamke Evropske unije prišlo v slabi veri.“

Obrazložitev

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 50

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 57 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) V členu 57(2) se v drugem stavku izrazi, „objave prijave blagovne znamke Skupnosti“ nadomesti z „vložitve prijave ali na datum prednostne pravice evropske blagovne znamke“;	(50) Člen 57(2) se nadomesti z naslednjim:
	„2. Če imetnik blagovne znamke Evropske unije to zahteva, mora imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije, ki je stranka v postopkih za ugotavljanje ničnosti, priskrbeti dokaz, da je v obdobju pet let pred datumom vložitve zahteve za ugotovitev ničnosti prejšnjo blagovno znamko Evropske unije resno in dejansko uporabljal v Uniji v zvezi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana in ki jih navaja kot razlog za svojo zahtevo, ali da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, če je bila na ta datum prejšnja blagovna znamka Evropske unije registrirana najmanj pet let. Če je bila na datum vložitve prijave ali na datum prednostne pravice blagovne znamke Evropske unije prejšnja blagovna znamka Evropske unije registrirana najmanj pet let, mora imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije dodatno priskrbeti še dokaz, da so bili pogoji iz člena 42(2) izpolnjeni na ta datum. Če takega dokaza ni, se zahteva za ugotovitev ničnosti zavrže. Če je bila prejšnja blagovna znamka Evropske unije uporabljena v zvezi samo z delom blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene preizkusa zahteve za ugotovitev ničnosti šteje, da je bila registrirana le za ta del blaga ali storitev.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 51

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 57 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) postopek odpovedi evropske blagovne znamke iz člena 50, vključno z obdobjem iz odstavka 3 navedenega člena;	(a) postopek odpovedi evropske blagovne znamke iz člena 50;

Obrazložitev

Obdobje je treba določiti neposredno v osnovnem aktu. Glej tudi predlog spremembe k členu 50(3).

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 56

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 65 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vsebina obvestila o pritožbi iz člena 60 in postopek za vložitev in pregled pritožbe;	(a) formalna vsebina obvestila o pritožbi iz člena 60 in postopek za vložitev in pregled pritožbe;

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da je v delegiranih aktih mogoče opredeliti le formalno vsebino in ne osnovne ideje vsebine.

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 56

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 65 a – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vsebina in oblika odločb odbora za pritožbe iz člena 64;	(b) formalna vsebina in oblika odločb odbora za pritožbe iz člena 64;

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da je v delegiranih aktih mogoče opredeliti le formalno vsebino in ne osnovne ideje vsebine.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 60

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 67 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) V členu 67(1) se izraz „v določenem roku“ nadomesti z izrazom „v roku, predpisanem v skladu s členom 74a,“;	(60) Člen 67(1) se nadomesti z naslednjim:
	„1. Prijavitelj kolektivne blagovne znamke Evropske unije v roku dveh mesecev po datumu vložitve predloži pravilnik, ki ureja njeno uporabo.“;

Obrazložitev

Določba, kot jo predlaga Komisija, ne bi bila izvedljiva in rok ne bi bil določen pred sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 74a. Tako je treba rok določiti neposredno v osnovnem aktu. Predlaga se ohranitev enako dolgega roka kot v členu 43(1) Uredbe (ES) št. 2868/95.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 61 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 71 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(61a) Člen 71(3) se nadomesti z naslednjim:
	„3. Pisna mnenja v skladu s členom 69 se lahko predložijo tudi v zvezi s spremenjenim pravilnikom o uporabi.“

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se pojasni pomen stavka „Člen 69 se uporablja za spremenjeni pravilnik o uporabi“. Povezano s predlogom spremembe k členu 74f(3).

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 62

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 74 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva natančno določitev roka iz člena 67(1) za predložitev pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo evropske kolektivne blagovne znamke, in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 67(2).	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163 v zvezi z natančno določitvijo formalne vsebine pravilnika o uporabi evropske kolektivne blagovne znamke, kot je določena v členu 67(2).

Obrazložitev

Obdobje je treba določiti neposredno v osnovnem aktu. Glej tudi predlog spremembe k členu 67(1).

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 63

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 74 c – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prijavitelj evropske certifikacijske blagovne znamke predloži pravilnik, ki ureja uporabo certifikacijske blagovne znamke, in sicer v roku, predpisanem v skladu s členom 74k.	1. Prijavitelj evropske certifikacijske blagovne znamke predloži pravilnik, ki ureja uporabo certifikacijske blagovne znamke, in sicer v roku dveh mesecev po datumu vložitve.

Obrazložitev

Določba, kot jo predlaga Komisija, ne bi bila izvedljiva in rok ne bi bil določen pred sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 74a. Zato je treba rok določiti neposredno v osnovnem aktu. Predlaga se določitev enako dolgega roka kot v pravilniku o uporabi kolektivnih blagovnih znamk. Glej tudi predlog spremembe k členu 74k.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 63

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 74 f – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Člen 74e se uporablja za spremenjeni pravilnik o uporabi.	3. Pisna mnenja v skladu s členom 74e se lahko predložijo tudi v zvezi s spremenjenim pravilnikom o uporabi.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se pojasni pomen sklicevanja na člen 74e. Povezano s predlogom spremembe k členu 71(3).

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 63

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 74 k


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva natančno določitev roka iz člena 74c(1) za predložitev pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo evropske certifikacijske blagovne znamke, in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 74c(2).“;	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163 v zvezi z natančno določitvijo formalne vsebine pravilnika o uporabi evropske certifikacijske blagovne znamke, kot je določena v členu 74c(2).“;

Obrazložitev

Rok je treba določiti neposredno v osnovnem aktu. Pojasniti je treba, da je mogoče v delegiranih aktih podrobneje opredeliti le formalno vsebino pravilnika in ne osnovne ideje vsebine. Glej tudi predlog spremembe k členu 74c(1).

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 68

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 79 c – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za izračun in trajanje rokov se uporabljajo pravila, sprejeta v skladu s členom 93a(f).	1. Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Izračun začne z naslednjim dnem po dnevu, ko se je ustrezni dogodek zgodil.

Obrazložitev

Osnovna pravila za izračun rokov bi morali določiti neposredno v osnovnem aktu. Poleg tega ta predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 68

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 79 d


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Agencija v svojih odločbah popravi kakršne koli jezikovne napake, napake pri prepisu in spreglede ali tehnične napake, ki jih Agenciji stori pri registraciji blagovne znamke ali objavi njene registracije.“;	Agencija v svojih odločbah popravi kakršne koli jezikovne napake, napake pri prepisu in spreglede ali tehnične napake, ki jih Agenciji stori pri registraciji blagovne znamke ali objavi njene registracije.“; Agencija vodi evidenco vseh takih popravkov.

Obrazložitev

Možnost, da Agencija popravlja napake, je koristna, vendar bi bilo vedno treba voditi evidenco popravkov, da jim je mogoče slediti.

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 69 – točka a

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 80 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v odstavku 1 se v prvem stavku izraz „odločbo z očitno kršitvijo določb postopka“ nadomesti z izrazom „odločbo z očitno napako“;	(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
	„1. Če Agencija opravi vpis v register ali sprejme odločbo z očitno napako, ki jo je mogoče pripisati Agenciji, zagotovi, da se vpis izbriše ali odločitev razveljavi. Če je v postopku samo ena stranka in vpis ali dejanje vpliva na njene pravice, se izbris ali razveljavitev odredi tudi, če napaka za stranko ni bila očitna.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 69 – točka b

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 80 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) v odstavku 2 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:	(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„Izbris vpisa v registru ali preklic odločbe se izvede v enem letu od datuma, na katerega je bil opravljen vpis v register ali je bila sprejeta navedena odločba, in sicer po posvetovanju s strankami v postopku in morebitnim imetnikom pravic glede zadevne evropske blagovne znamke, ki so vpisane v register.“;	„2. Izbris ali razveljavitev iz odstavka 1 odredi po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank v postopku oddelek, ki je opravil vpis ali sprejel odločbo. Izbris vpisa v registru ali preklic odločbe se izvede v enem letu od datuma, na katerega je bil opravljen vpis v register ali je bila sprejeta navedena odločba, in sicer po posvetovanju s strankami v postopku in morebitnim imetnikom pravic glede zadevne evropske blagovne znamke, ki so vpisane v register. Agencija vodi evidenco vseh takih izbrisov ali preklicev.“;

Obrazložitev

Pri vključitvi prvega stavka gre za tehnično spremembo, ne pa za vsebinsko spremembo. Zaradi jasnosti je bolje zamenjati celotne sklope besedil namesto le enega ali več izrazov (glej točko 18.12.1 Skupnih praktičnih navodil za osebe, vključene v pripravo pravnih aktov). Dodan zadnji stavek: Te izbrise/preklice bi bilo treba zaradi sledljivosti vpisati v register.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 71

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 82 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Med prekinitvijo ali nadaljevanjem postopka Agencija deluje v skladu z načinom iz člena 93a(i).“;	1. Postopek pred Agencijo se prekine:
	(a) v primeru smrti ali pravne nesposobnosti prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije ali osebe, ki je po nacionalni zakonodaji pooblaščena za delovanje v njegovem imenu; če ti dogodki ne vplivajo na pooblastitev zastopnika, imenovanega v skladu s členom 93, se postopek prekine le na zahtevo takšnega zastopnika;
	(b) v primeru, da se prijavitelju ali imetniku blagovne znamke Evropske unije iz pravnih razlogov, ki so posledica postopka proti njegovi lastnini, prepreči nadaljevanje postopka pred Agencijo;
	(c) v primeru smrti ali pravne nesposobnosti zastopnika prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije ali če se zastopniku iz pravnih razlogov, ki so posledica postopka proti njegovi lastnini, prepreči nadaljevanje postopka pred Agencijo.
	(2) Če je bila v primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Agencija obveščena o identiteti osebe, pooblaščene za nadaljevanje postopka pred Agencijo, Agencija tej osebi in vsem zainteresiranim tretjim strankam sporoči, da se bo postopek nadaljeval z datumom, ki ga določi Agencija.
	(3) V primeru iz točke (c) odstavka 1 se postopek nadaljuje, ko je Agencija obveščena o imenovanju novega zastopnika prijavitelja ali ko je Agencija druge stranke obvestila o imenovanju novega zastopnika imetnika blagovne znamke Evropske unije. Če Agencija v treh mesecih po začetku prekinitve postopka ni bila obveščena o imenovanju novega zastopnika, obvesti prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije:
	(a) kadar se uporablja člen 92(2), o tem, da se bo prijava za blagovno znamko Evropske unije štela za umaknjeno, če se informacije ne predložijo v dveh mesecih po vročitvi tega obvestila; ali
	(b) kadar se člen 92(2) ne uporablja, o tem, da se bo postopek s prijaviteljem ali imetnikom blagovne znamke Evropske unije nadaljeval z datumom vročitve tega obvestila.
	(4) Roki razen rokov za plačilo pristojbin za podaljšanje, ki veljajo za prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije na dan prekinitve postopka, začnejo znova teči na dan, ko se postopek nadaljuje.

Obrazložitev

Pravila o prekinitvi postopkov je treba določiti neposredno v temeljnem aktu. Predlaga se prevzetje pravil iz člena 73 Uredbe (ES) št. 2868/95. Poleg tega ta predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 73

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 85 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(73) V členu 85(1) se izraz „pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi“ nadomesti z izrazom „pod pogoji, določenimi v skladu s členom 93a(j).“;	(73) Člen 85(1) se nadomesti z naslednjim:
	„1. Stranka, ki izgubi v postopku ugovora, postopku za razveljavitev, postopku za ugotovitev ničnosti ali v pritožbenem postopku, nosi stroške druge stranke, pa tudi vse stroške, ne glede na člen 119(6), ki jih povzroči sama in so nujni za potek postopka, vključno s potnimi stroški, stroški vzdrževanja in plačilom posrednika, svetovalca ali zastopnika, v mejah tarife, določene za vsako kategorijo stroškov [...].“

Obrazložitev

Črtanje besed „pod pogoji, določenimi v skladu s členom 93a(j)“odpravlja problem krožnega navzkrižnega sklicevanja v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 75

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 87 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Agencija vodi register, ki vsebuje podatke, katerih registracijo ali vključitev določa ta uredba ali delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo. Agencija register redno posodablja.	1. Agencija vodi register blagovnih znamk Evropske unije in ga redno posodablja.

Obrazložitev

Logično je, da register vsebuje podatke, vključene na podlagi te uredbe. Predlog spremembe odpravlja tudi problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe k členu 93a(k).

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 77

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 89 – odstavek 1 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) bilten o evropskih blagovnih znamkah, ki vsebuje vpise v register in tudi druge podatke, objavo katerih predpisuje ta uredba ali delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo;	(a) bilten o evropskih blagovnih znamkah, ki vsebuje vpise v register in tudi druge podatke;

Obrazložitev

Logično je, da bilten o evropskih blagovnih znamkah vsebuje podatke, posredovane na podlagi te uredbe, zato tega ni treba posebej omeniti. Predlog spremembe odpravlja tudi problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 78

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 92 – odstavek 2 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z odstopanjem od prvega pododstavka fizične ali pravne osebe iz navedenega pododstavka pri Agenciji niso zastopane v primerih, ki so določeni v skladu s členom 93a(p).“;	črtano

Obrazložitev

Ta pododstavek nima dodane pravne vrednosti, saj se zgolj sklicuje na vsebino delegiranih aktov, ki se bodo sprejeli v prihodnje. Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 78

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 92 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
'4. Če so izpolnjeni pogoji, določeni v skladu s členom 93a(p), se imenuje skupni zastopnik.“;	črtano

Obrazložitev

Ta pododstavek nima dodane pravne vrednosti, saj se zgolj sklicuje na vsebino delegiranih aktov, ki se jih bo sprejelo v prihodnje. Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe k členu 93a(p).

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 79

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 93 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
'5. Oseba se lahko odstrani iz seznama poklicnih zastopnikov v skladu s pogoji, določenimi v skladu s členom 93a(p).“;	črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 80

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 93 a – točka j


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) postopki v zvezi s porazdelitvijo in določitvijo stroškov iz člena 85(1);	(j) postopki v zvezi s porazdelitvijo in določitvijo stroškov iz člena 85;

Obrazložitev

Popravek sklicevanja. Porazdelitev in določitev stroškov je dodatno urejena v drugih odstavkih člena 85.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 80

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 93 a – točka k


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) podatki iz člena 87(1);	(k) podatki iz člena 87, ki se vnesejo v register;

Obrazložitev

Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe k členu 87(1).

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 80

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 93 a – točka l


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) postopek za pregled spisov iz člena 88, vključno z deli spisa, ki so umaknjeni iz pregleda, in način vodenja spisov Agencije iz člena 88(5);	črtano

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 80

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 93 a – točka p


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(p) odstopanja od obveznosti glede zastopnika pred Agencijo v skladu s členom 92(2), pogoji, na podlagi katerih se imenuje skupni zastopnik v skladu s členom 92(4), pogoji, na podlagi katerih morajo zaposleni iz člena 92(3) in poklicni zastopniki iz člena 93(1) Agenciji predložiti podpisano pooblastilo, da lahko prevzamejo zastopanje, vsebina tega pooblastila in pogoji, na podlagi katerih se lahko oseba odstrani s seznama poklicnih zastopnikov v skladu s členom 93(5).“;	(p) odstopanja od obveznosti glede zastopnika pred Agencijo v skladu s členom 92(2), pogoji, na podlagi katerih se imenuje skupni zastopnik, pogoji, na podlagi katerih morajo zaposleni iz člena 92(3) in poklicni zastopniki iz člena 93(1) Agenciji predložiti podpisano pooblastilo, da lahko prevzamejo zastopanje, vsebina tega pooblastila in pogoji, na podlagi katerih se lahko oseba odstrani s seznama poklicnih zastopnikov.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe člena 92(4) in (5).

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 82 – točka b

Uredba (ES) št. 207/2009 ES

Člen 94 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) v odstavku 1 se izraz „Uredba (ES) št. 44/2001 uporablja“ nadomesti z izrazom „pravila Unije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah uporabljajo“;	(b) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
	„1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se pravila Unije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah uporabljajo za postopke, povezane z blagovnimi znamkami Evropske unije, pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi blagovnih znamk Evropske unije in nacionalnih blagovnih znamk.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 88

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 113 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(88) V členu 113(3) se izraz „skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi“ nadomesti z izrazom „skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v skladu s členom 114a“;	(88) Člen 113(3) se nadomesti z naslednjim:
	„3. Agencija preveri, ali zahtevana konverzija izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, zlasti v členu 112(1), (2), (4), (5) in (6) ter odstavku 1 tega člena, skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v skladu s členom 114a. Če so ti pogoji izpolnjeni, Agencija pošlje zahtevo za konverzijo uradom za industrijsko lastnino držav članic, ki so v njej določeni.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 89

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 114 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(89) V členu 114(2) se izraz „iz izvedbene uredbe“ nadomesti z izrazom „delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo“;	(89) Člen 114(2) se nadomesti z naslednjim:
	„2. Za prijavo blagovne znamke Evropske unije ali za blagovno znamko Evropske unije, ki je bila posredovana v skladu s členom 113, ne veljajo formalne zahteve nacionalne zakonodaje, ki se razlikujejo oziroma dopolnjujejo zahteve iz te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 92

Uredba (ES) št. 207/2009 ES

Člen 117


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(92) V členu 117 se izraz „Na Uradu“ nadomesti z izrazom „Za Agencijo in njeno osebje“;	(92) Člen 117 se nadomesti z naslednjim:
	„Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 94

Uredba (ES) št. 207/2009 ES

Člen 120 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(94) V členu 120(1) se izraz „izvedbena uredba“ nadomesti z izrazom „delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo“;	(94) Člen 120(1) se nadomesti z naslednjim:
	„1. Prijava blagovne znamke Evropske unije, kot je opisana v členu 26(1), in vse druge informacije, katerih objavo predpisujeta ta uredba ali delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, so objavljene v vseh uradnih jezikih Evropske unije.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 b – odstavek 1 – točka d a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) naloge, ki jih ima na podlagi Direktive 2012/28/EU *.
	* Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 b – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Agencija lahko omogoča prostovoljne storitve mediacije, in sicer za namen zagotavljanja pomoči strankam pri doseganju mirne rešitve.	3. Agencija lahko omogoča prostovoljne storitve mediacije in arbitraže, in sicer za namen zagotavljanja pomoči strankam pri doseganju mirne rešitve.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 c – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
To sodelovanje zajema naslednja področja dejavnosti:	To sodelovanje med drugim zajema naslednja področja dejavnosti:

Obrazložitev

Ta seznam ne bi smel biti izčrpen, saj bi to lahko zmanjšalo možnost za prožno uvedbo koristnih projektov v prihodnje.

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 c – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Agencija določi, pripravi in usklajuje skupne projekte interesa Unije v zvezi s področji iz odstavka 1. Določitev projekta vključuje posebne obveznosti in odgovornosti vsakega sodelujočega urada za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino.	2. Agencija določi, pripravi in usklajuje projekte interesa Unije in držav članic v zvezi s področji iz odstavka 1. Določitev projekta določa posebne obveznosti in odgovornosti vsakega sodelujočega urada za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino. Agencija se v vseh fazah skupnih projektov posvetuje s predstavniki uporabnikov.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 c – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če pa rezultat teh projektov privede do nastanka instrumentov, ki jih država članica utemeljeno šteje za enakovredne tistim, ki že obstajajo v tej državi članici, iz sodelovanja ne izhaja obveznost izvajanja rezultata v tej državi članic.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 123 c – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Agencija zagotovi finančno podporo za skupne projekte v interesu Unije iz odstavka 2, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitega sodelovanja uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino v projektih v smislu odstavka 3. Finančna podpora je lahko v obliki nepovratnih sredstev. Skupni znesek financiranja ne presega 10 % letnih prihodkov Agencije. Upravičenci nepovratnih sredstev so uradi za industrijsko lastnino držav članic in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino. Nepovratna sredstva se lahko odobrijo brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu s finančnimi pravili, ki veljajo za Agencijo, in načeli postopkov za podelitev teh sredstev iz finančne uredbe (EU) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ter delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (**).	4. Agencija zagotovi finančno podporo za skupne projekte v interesu Unije in držav članic iz odstavka 2, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitega sodelovanja uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino v projektih v smislu odstavka 3. Finančna podpora je lahko v obliki nepovratnih sredstev. Skupni znesek financiranja znaša najmanj 20 % letnih prihodkov Agencije in pokriva minimalni znesek za vsako državo članico za namene, tesno povezane s sodelovanjem v skupnih projektih. Upravičenci nepovratnih sredstev so uradi za industrijsko lastnino držav članic in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino. Nepovratna sredstva se lahko odobrijo brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu s finančnimi pravili, ki veljajo za Agencijo, in načeli postopkov za podelitev teh sredstev iz finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ter delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (**).
_______	_______
(***) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.	(***) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(****) UL L 362, 31.12.2012, str. 1.	(****) UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 124 – odstavek 1 – točka i a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) upravni odbor opredeli in pripravi skupne projekte v interesu Unije in držav članic v skladu s členom 123c;

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 124 – odstavek 1 – točka f


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) v skladu z odstavkom 2 izvaja pooblastila na področju osebja Agencije, ki mu jih podeljujejo kadrovski predpisi pristojnega organa za imenovanje in v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev glede pristojnega organa, ki je pooblaščen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);	črtano

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 124 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov in členom 142 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločbo na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ter prenese ustrezna pooblastila pristojnega organa za imenovanja na izvršnega direktorja ter določi pogoje, na podlagi katerih se lahko ta prenos pooblastila prekliče.	črtano
Izvršni direktor ima pristojnost, da navedeno pooblastilo prenese na sodelavce.
Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločbo začasno prekine prenos pooblastila pristojnega organa za imenovanja na izvršnega direktorja in tudi pooblastil, ki jih je le-ta prenesel na sodelavce, ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, razen izvršnega direktorja.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 125 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije ter njihovi namestniki.	1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, dva predstavnika Komisije in en predstavnik Evropskega parlamenta ter njihovi namestniki.

Obrazložitev

V točki 10 skupnega pristopa o agencijah je navedeno, da bi morala sestava odbora vključevati: [...] - po potrebi enega člana, ki ga imenuje Evropski parlament, brez poseganja v ustrezne ureditve za obstoječe agencije. Zato je samoumevno, da se v upravni odbor vključi vsaj en član, ki ga imenuje Evropski parlament.

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 2a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ODDELEK 2a	črtano
Izvršni odbor
Člen 127a
Ustanovitev
Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor.
Člen 127b
Naloge in organizacija
1. Izvršni odbor pomaga upravnemu odboru.
2. Naloge izvršnega odbora so:
(a) priprava odločb, ki jih sprejme upravni odbor;
(b) skupaj z upravnim odborom zagotavljanje ustreznih nadaljnjih ukrepov na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil ter vrednotenj in tudi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);
(c) brez poseganja v naloge izvršnega direktorja iz člena 128 pomoč in svetovanje izvršnemu direktorju pri izvajanju odločb upravnega odbora, z namenom okrepiti nadzor upravnega poslovodenja.
3. Po potrebi in zaradi nujnosti lahko izvršni odbor sprejema nekatere začasne odločbe v imenu upravnega odbora, zlasti glede zadev upravnega poslovodenja, vključno z umikom prenesenega pooblastila pristojnega organa za imenovanja.
4. Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, en predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih upravni odbor imenuje izmed svojih članov. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sestankih izvršnega odbora, vendar nima pravice do glasovanja.
5. 5. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora se konča, ko se konča njihovo članstvo v upravnem odboru.
6. Upravni odbor ima redni sestanek vsaj vsake tri mesece. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo članov.
7. Izvršni odbor izpolnjuje določbe poslovnika, ki ga določi upravni odbor.

Obrazložitev

V točki 10 skupne izjave je navedeno, da bi bilo treba uvesti strukturo upravljanja na dveh ravneh, če bi to doprineslo k učinkovitosti. Ni prepričljivih dokazov, da bi takšen izvršni odbor zagotovil večjo učinkovitost v tej agenciji, temveč bi utegnil celo dodati novo birokratsko raven in povzročiti manj preglednosti za nečlane tega odbora pa tudi za uporabnike.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 127 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Upravni odbor ima enkrat letno redni sestanek. Poleg tega se sestaja na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije ali tretjine držav članic.	3. Upravni odbor se redno sestane dvakrat na leto. Poleg tega se sestaja na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije , Evropskega parlamenta ali tretjine držav članic.

Obrazložitev

Smiselno bi bilo, da bi imele vse tri institucije pravico sklicati sestanek upravnega odbora. Poleg tega bi se moral upravni odbor še naprej sestajati dvakrat letno, kot je sedanja praksa za ustrezen administrativni odbor. Ta sprememba se predlaga tudi, ker se predlaga črtanje izvršnega odbora.

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 127 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov. Vendar pa je za odločbe, za katere je upravni odbor pooblaščen v skladu s členom 124(1)(a) in (b), členom 126(1) ter členom 129(2) in (4), potrebna dvotretjinska večina njegovih članov. V obeh primerih ima vsak član en glas.	5. Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov. Vendar pa je za odločbe, za katere je upravni odbor pooblaščen v skladu s točkama (a) in (b) člena 124(1), členom 126(1) ter členom 129(2) in (3), potrebna dvotretjinska večina njegovih članov. V obeh primerih ima vsak član en glas.

Obrazložitev

Posledica predloga spremembe k členu 129(3) in (4).

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 128 – odstavek 4 – točka m


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) izvaja pooblastila v zvezi z osebjem, ki mu jih je upravni odbor podelil v skladu s členom 124(1)(f);	črtano

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 128 – odstavek 4 – točka m a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ma) Komisiji lahko predloži predlog za spremembo te uredbe, delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, in drugih pravil, ki veljajo za blagovne znamke Evropske unije, po posvetovanju z upravnim odborom in, v primeru pristojbin in proračunskih določb te uredbe, s proračunskim odborom;

Obrazložitev

Dodano besedilo v veliki meri ustreza veljavnemu členu 124(2)(b) Izvedbene uredbe o blagovni znamki Skupnosti. Določba seveda ne posega v pravico Evropske komisije do pobude in bi pomenila le predlog, v skladu s katerim lahko Komisija ukrepa ali ne. Vendar bi bilo smiselno omogočiti formalen način, s katerim lahko Agencija izrazi mnenje, kako izboljšati delovanje sistema evropske blagovne znamke.

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 128 – odstavek 4 – točka l a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(la) brez poseganja v člena 125 in 136 izvaja pooblastila na področju osebja Agencije, ki mu jih podeljujejo kadrovski predpisi pristojnega organa za imenovanje in v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev glede pristojnega organa, ki je pooblaščen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 129


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.	1. Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.
2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, in sicer po javnem in preglednem izbirnem postopku. Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred katerim koli pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih poslancev. Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.	2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga predizbirna komisija upravnega odbora, sestavljena iz predstavnikov držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta, in sicer po javnem in preglednem izbirnem postopku in objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah. Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred katerim koli pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih poslancev. Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.
Izvršni direktor se lahko odstavi s položaja le na podlagi odločbe upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Evropske komisije.	Izvršni direktor se lahko odstavi s položaja le na podlagi odločbe upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Komisije, in sicer po tem, ko je Komisija na predlog upravnega odbora ali Evropskega parlamenta pripravila poročilo o vrednotenju.
3. 3. Mandat izvršnega direktorja je pet let. Do konca navedenega obdobja Komisija izvede ocenjevanje, pri čemer upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.	3. 3. Mandat izvršnega direktorja je pet let. Do konca navedenega obdobja Komisija izvede ocenjevanje, pri čemer upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije. Upravni odbor lahko mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za največ pet let. Upravni odbor pri odločanju o podaljšanju mandata izvršnega direktorja upošteva poročilo Komisije o oceni dela izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.
5. Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto ob koncu celotnega obdobja.	5. Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto ob koncu celotnega obdobja.
6. Namestniki izvršnega direktorja se imenujejo ali odstavijo s položaja, kot je predvideno v odstavku 2, in sicer po posvetovanju z izvršnim direktorjem in po potrebi z novoizvoljenim izvršnim direktorjem. Mandat namestnika izvršnega direktorja je pet let. Ta mandat lahko upravni odbor, ki ukrepa na predlog Komisije, kot je določeno v odstavku 4, po posvetovanju z izvršnim direktorjem enkrat podaljša za največ pet let.“;	6. Namestniki izvršnega direktorja se imenujejo ali odstavijo s položaja, kot je predvideno v odstavku 2, in sicer po posvetovanju z izvršnim direktorjem in po potrebi z novoizvoljenim izvršnim direktorjem. Mandat namestnika izvršnega direktorja je pet let. Ta mandat lahko upravni odbor, kot je določeno v odstavku 3, po posvetovanju z izvršnim direktorjem enkrat podaljša za največ pet let.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 106

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 136 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 136 a
	Center za mediacijo in arbitražo
	1. Agencija lahko ustanovi center za mediacijo in arbitražo, ki je neodvisen od organov odločanja, ki jih uvaja člen 130. Center ima prostore v prostorih Agencije.
	2. Storitve centra lahko prostovoljno uporablja katera koli fizična in pravna oseba, da bi z medsebojnim dogovorom rešila spore, ki jih zajemata ta uredba in direktiva ....
	3. Agencija lahko na lastno pobudo sproži postopek arbitraže, da bi stranem omogočila dosego dogovora s skupnim soglasjem.
	4. Center vodi direktor, ki je odgovoren za njegove dejavnosti.
	5. Direktorja imenuje upravni odbor.
	6. Center določi pravilnik o mediaciji in arbitraži ter pravila za svoje delovanje. Pravilnik o mediaciji in arbitraži ter pravila o delovanju centra potrdi upravni odbor.
	7. Center pripravi seznam mediatorjev in arbitrov, ki pomagajo stranem pri reševanju sporov. Ti morajo biti neodvisni in imeti ustrezna znanja in izkušnje. Seznam mora odobriti upravni odbor.
	8. Pregledovalci in člani oddelka inštituta ali odborov za pritožbe ne smejo sodelovati pri mediaciji ali arbitraži v zvezi s primerom, v katerem:
	(a) so bili predhodno vključeni v postopke, v zvezi s katerimi poteka mediacija ali arbitraža;
	(b) imajo kakršne koli osebne interese; ali
	(c) so že bili zastopniki ene od strank.
	9. Oseba, ki je bila pozvana, da priča kot član arbitražnega sveta ali sveta za mediacijo, ne sme biti vključena v nasprotovanje, razveljavitev ali postopek, ki je podlaga za postopek mediacije ali arbitraže.

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 108

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 139 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Agencija vsaki dve leti Komisiji posreduje poročilo o svojem finančnem položaju. Na podlagi tega poročila Komisija pregleda finančni položaj Agencije.	4. Agencija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posreduje poročilo o svojem finančnem položaju. Na podlagi tega poročila Komisija pregleda finančni položaj Agencije.

Obrazložitev

Smiselno bi bilo jasno navesti, da bi bilo treba to poročilo posredovati tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 108

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 139 – odstavek 4 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Agencija zagotovi rezervni sklad, ki pokriva enoletne operativne izdatke in tako zagotavlja nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Obrazložitev

V uvodni izjavi 43 predloga Komisije je navedeno, da bi se bilo treba za dobro finančno poslovodenje izogniti kopičenju znatnega proračunskega presežka in da to ne vpliva na ohranitev finančne rezerve Agencije, ki pokriva enoletne operativne izdatke in tako zagotavlja nadaljnje izvajanje dejavnosti in izpolnjevanje nalog. Ta odstavek pojasnjuje, da bi bilo treba tak sklad ohraniti. Za dobro finančno poslovodenje je treba pravzaprav ne le kopičiti presežek, temveč tudi vzpostaviti bonitetni rezervni sklad, da je mogoče nadomestiti nepričakovane padce prihodka ali nepredvidene izdatke, ki bi lahko ogrozili nadaljnje delovanje Agencije.

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 110

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 144 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zneski pristojbin iz odstavka 1 se določijo na višini, ki zagotavlja, da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Agencije, hkrati pa ne povzročajo kopičenja znatnega presežka. Komisija brez poseganja v člen 139(4) izvede pregled ravni pristojbin, če se znaten presežek ponavlja. Če na podlagi pregleda na pride do zmanjšanja ali spremembe ravni pristojbin, katere namen je preprečevanje dodatnega kopičenja znatnega presežka, se presežek po pregledu prenese v proračun Unije	2. Zneski pristojbin iz odstavka 1 se določijo na višinah iz Priloge -I, ki zagotavljajo, da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Agencije, hkrati pa ne povzročajo kopičenja znatnega presežka.

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU, zato bi se morala neposredno urejati z uredbo, ne pa z delegiranimi akti. To pomeni, da Komisija ne bi mogla samostojno pregledovati in spreminjati višine pristojbin. Dodati bi bilo tudi treba, da bi se moral denar od Agencije stekati nazaj v proračun EU ali splošne proračune držav članic ali k njihovim nacionalnim uradom, razen v primeru nepovratnih sredstev, povezanih s projekti sodelovanja in projekti v zvezi s konvergenco.

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 111

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 144 a – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, vključno z vzpostavitvijo in vlogo predsedstva odborov za pritožbe iz člena 135(3)(a), sestava razširjenega odbora in pravila o napotitvah nanj, kakor je navedeno v členu 135(4), in pogoji, na podlagi katerih en sam član v skladu s členom 135(2) in (5) sprejme odločbe;	črtano

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 111

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 144 a – točka d


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) sistem pristojbin in dajatev, ki se Agenciji plačajo v skladu s členom 144, vključno z zneskom pristojbin, metodami plačila, valutami, zapadlostjo pristojbin in stroškov, določenim datumom plačila in posledicami nezadostnega plačila in preplačila, morebitnimi brezplačnimi storitvami in merili, v skladu s katerimi lahko izvršni direktor izvaja pooblastila iz člena 144(3) in (4).“;	črtano

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 112

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 145


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V členu 145 se izraz „uredbe za njeno izvajanje“ nadomesti z izrazom „delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo,“;	(112) Člen 145 se nadomesti z naslednjim:
	„Člen 145
	Uporaba določb
	„Če v tem naslovu ni drugače določeno, se ta uredba in delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo, uporabljajo za prijave za mednarodno registracijo, ki so vložene po Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju blagovnih znamk, sprejetem v Madridu 27. junija 1989 (v nadaljevanju: "mednarodne prijave" in "Madridski protokol"), in temeljijo na prijavi za blagovno znamko Evropske unije ali na blagovni znamki Evropske unije, in za vpis registriranih blagovnih znamk, v katerih je imenovana Evropska unija, v mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: "mednarodne registracije" in "Mednarodni urad").“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 100

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 113

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 147 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Mednarodna prijava izpolnjuje formalne pogoje iz člena 161a(a).	črtano

Obrazložitev

Ta odstavek nima dodane pravne vrednosti, saj se zgolj sklicuje na vsebino delegiranih aktov, ki se jih bo sprejelo v prihodnje. Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe k členu 161a(a).

Predlog spremembe 101

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 114

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 148 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V roku petih let od datuma mednarodne registracije Agencija Mednarodni urad uradno obvesti o dejstvih in odločbah, ki vplivajo na veljavnost prijave ali registracije evropske blagovne znamke, na kateri temelji mednarodna registracija.“;	V petih letih od datuma mednarodne registracije Agencija Mednarodni urad uradno obvesti o vseh dejstvih in odločbah, ki vplivajo na veljavnost prijave ali registracije blagovne znamke Evropske unije, na kateri temelji mednarodna registracija.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se pojasni, da obdobje petih let ni časovno omejen rok, temveč obdobje, v katerem je treba uradno obvestiti o vseh pomembnih dejstvih in odločbah.

Predlog spremembe 102

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 115

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 149 – drugi stavek


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Zahteva izpolnjuje formalne pogoje, določene v skladu s členom 161a(c).“;	črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe 103

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 117

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 154 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar mednarodna registracija temelji na osnovni prijavi ali registraciji kolektivne, certifikacijske ali garancijske blagovne znamke, Agencija ravna v skladu s postopki iz člena 161a(f).	Kadar mednarodna registracija temelji na osnovni prijavi ali registraciji kolektivne, certifikacijske ali garancijske blagovne znamke, se mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, obravnava kot kolektivna znamka Evropske unije. Imetnik mednarodne registracije predloži pravilnik, ki ureja uporabo znamke,kot določa člen 67, neposredno Agenciji v dveh mesecih od datuma, ko Mednarodni urad obvesti Agencijo o mednarodni registraciji.

Obrazložitev

Postopkov o takih mednarodnih registracijah ne bi smeli v celoti urejati z delegiranimi akti, ampak je treba nekaj osnovnih pravil določiti v osnovnem aktu. Predlaga se prevzetje nekaterih pravil iz člena 121 Uredbe (ES) št. 2868/95. Poleg tega ta predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije.

Predlog spremembe 104

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 119 – točka a

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 156 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v odstavku 2 se izraz „šest mesecev“ nadomesti z izrazom „en mesec“;	(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
	„2. Ugovor se vloži v roku treh mesecev, ki začne teči en mesec po datumu objave v skladu s členom 152(1). Ugovor se ne šteje za pravilno vloženega, dokler ni plačana pristojbina za ugovor.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 105

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 120

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 158 c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Agencija pošlje zahteve za registracijo spremembe lastništva, licence ali omejitve imetnikove pravice razpolaganja, spremembe ali preklica licence ali izbrisa omejitve imetnikove pravice razpolaganja, ki so bile vložene pri njej, Mednarodnemu uradu v primerih iz člena 161a(h).“;	„Agencija pošlje zahteve za registracijo spremembe lastništva, licence ali omejitve imetnikove pravice razpolaganja, spremembe ali preklica licence ali izbrisa omejitve imetnikove pravice razpolaganja, ki so bile vložene pri njej, Mednarodnemu uradu.“

Obrazložitev

Člen 161a(h) posebej ne navaja primerov, ampak način predložitve zahtev.

Predlog spremembe 106

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 121 – točka b

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 159 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) v odstavku 2 se črta izraz „ali Madridskega sporazuma“;	(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
	„2. Kot datum nacionalne prijave blagovne znamke ali imenovanja države članice, podpisnice Madridskega protokola [...], ki je posledica konverzije imenovanja Evropske unije v mednarodni registraciji, se za to državo članico šteje datum mednarodne registracije v skladu s členom 3(4) Madridskega protokola ali datum razširitve na Evropsko unijo v skladu s členom 3ter(2) Madridskega protokola, če je do le-te prišlo po mednarodni registraciji, ali datum prednosti te registracije in, kjer je to ustrezno, datum prednosti starejše blagovne znamke te države, ki se zahteva po členu 153.“;

Obrazložitev

Predlog spremembe 107

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 122

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 161 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) formalni pogoji za mednarodno prijavo iz člena 147(5), postopek za pregled mednarodne prijave v skladu s členom 147(6) in načinom posredovanja mednarodne prijave Mednarodnemu uradu v skladu s členom 147(4);	(a) formalni pogoji za mednarodno prijavo, postopek za pregled mednarodne prijave v skladu s členom 147(6) in načinom posredovanja mednarodne prijave Mednarodnemu uradu v skladu s členom 147(4);

Obrazložitev

Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe k členu 147(5).

Predlog spremembe 108

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 122

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 161 a – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) formalni pogoji zahteve za ozemeljsko razširitev iz člena 149(2), postopek za pregled navedenih pogojev in načinom posredovanja navedene zahteve Mednarodnemu uradu;	(c) formalni pogoji zahteve za ozemeljsko razširitev, postopek za pregled navedenih pogojev in načinom posredovanja navedene zahteve Mednarodnemu uradu;

Obrazložitev

Predlog spremembe odpravlja problem krožnih navzkrižnih sklicevanj v predlogu Komisije. Glej tudi predlog spremembe za drugi stavek člena 149.

Predlog spremembe 109

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 122

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 161 a – točka k


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) način sporočanja med Agencijo in Mednarodnim uradom, vključno s sporočili, ki se posredujejo v skladu s členi 147(4), 148a, 153(2) in 158c.“;	(k) način sporočanja med Agencijo in Mednarodnim uradom, vključno s sporočili, ki se posredujejo v skladu s členi 148a, 153(2) in 158c.“;

Obrazložitev

„Sporočila, ki se posredujejo“ v skladu s členom 147(4) ne obstajajo.

Predlog spremembe 110

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 125

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 163 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a, začne veljati le, če temu Evropski parlament ali Svet v roku dveh mesecev po tem, ko je bil o navedenem aktu uradno obveščen, ne nasprotuje ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

Predlog spremembe 111

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 127 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Priloga -I a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(127a) Vstavi se naslednja priloga:
	„Priloga -I
	Znesek pristojbin
	Agenciji se v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2868/95 plačajo naslednje pristojbine:
	1. Osnovna pristojbina za prijavo posamezne znamke (člen 26(2), pravilo 4(a))	925 EUR
	1a. Pristojbina za poizvedbo za prijavo blagovne znamke Evropske unije (člen 38(2), pravilo 4(c))	Znesek v višini 12 EUR, pomnožen s številom glavnih uradov za industrijsko lastnino iz člena 38(2); navedeni znesek in vse nadaljnje spremembe Agencija objavi v Uradnem listu Agencije
	1b. Osnovna pristojbina za elektronsko prijavo posamezne znamke (člen 26(2), pravilo 4(a))	775 EUR.
	1c. Osnovna pristojbina za elektronsko prijavo posamezne znamke z uporabo spletne klasifikacijske zbirke podatkov (člen 26(2), pravilo 4(a))	725 EUR
	2. Pristojbina za drugi razred blaga in storitev za posamezno znamko (člen 26(2), pravilo 4(b))	50 EUR
	2a. Pristojbina za tretji razred blaga in storitev za posamezno znamko (člen 26(2), pravilo 4(b))	75 EUR.
	2b. Pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega tri za posamezno znamko (člen 26(2), pravilo 4(b))	150 EUR
	3. Osnovna pristojbina za prijavo kolektivne znamke (člen 26(2) in člen 66(3), pravilo 4(a) in pravilo 42)	1000 EUR
	3a. Osnovna pristojbina za elektronsko prijavo kolektivne znamke z uporabo spletne klasifikacijske zbirke podatkov (člen 26(2) in člen 66(3), pravilo 4(a) in pravilo 42)	950 EUR
	4. Pristojbina za drugi razred blaga in storitev za kolektivno znamko (člen 26(2) in člen 66(3), pravilo 4(b) in pravilo 42)	50 EUR
	4a. Pristojbina za tretji razred blaga in storitev za kolektivno znamko (člen 26(2) in člen 66(3), pravilo 4(b) in pravilo 42)	75 EUR
	4b. Osnovna pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega tri za kolektivno znamko (člen 26(2) in člen 66(3), pravilo 4(b) in pravilo 42)	150 EUR
	5. Pristojbina za ugovor (člen 41(3), pravilo 17(1))	350 EUR
	7. Osnovna pristojbina za registracijo posamezne znamke (člen 45)	0 EUR
	8. Pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega tri za posamezno znamko (člen 45(2))	0 EUR
	9. Osnovna pristojbina za registracijo kolektivne znamke (člen 45 in člen 66(3))	0 EUR
	10. Pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega tri za kolektivno znamko (člen 45 in člen 64(3))	0 EUR
	11. Dodatna pristojbina za zapoznelo plačilo registracijske pristojbine (točka 2 člena 162(2))	0 EUR
	12. Osnovna pristojbina za podaljšanje posamezne znamke (člen 47(1), pravilo 30(2)(a))	1150 EUR
	12a. Osnovna pristojbina za elektronsko podaljšanje posamezne znamke (člen 47(1), pravilo 30(2)(a))	1000 EUR
	13. Pristojbina za podaljšanje drugega razreda blaga in storitev za posamezno znamko (člen 47(1), pravilo 30(2)(b))	100 EUR
	13a. Pristojbina za podaljšanje tretjega razreda blaga in storitev za posamezno znamko (člen 47(1), pravilo 30(2)(b))	150 EUR
	13b. Pristojbina za podaljšanje vsakega razreda blaga in storitev, ki presega tri za posamezno znamko (člen 47(1), pravilo 30(2)(b))	300 EUR
	14. Osnovna pristojbina za podaljšanje kolektivne znamke (člen 47(1) in člen 66(3), pravilo 30(2)(a) in pravilo 42)	1275 EUR
	15. Osnovna pristojbina za podaljšanje drugega razreda blaga in storitev za kolektivno znamko (člen 47(1) in člen 66(3), pravilo 30(2)(b) in pravilo 42)	100 EUR
	15a. Pristojbina za podaljšanje tretjega razreda blaga in storitev za kolektivno znamko (člen 47(1) in člen 66(3), pravilo 30(2)(b) in pravilo 42)	150 EUR
	15b. Pristojbina za podaljšanje vsakega razreda blaga in storitev, ki presega tri za kolektivno znamko (člen 47(1) in člen 66(3), pravilo 30(2)(b) in pravilo 42)	300 EUR
	16. Dodatna pristojbina za zapoznelo plačilo pristojbine za podaljšanje ali zapoznelo vložitev zahteve za podaljšanje (člen 47(3), pravilo 30(2)(c))	25 % zapoznele pristojbine za podaljšanje, kar znaša največ 1150 EUR
	17. Pristojbina za vložitev zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti (člen 56(2), pravilo 39(1))	700 EUR
	18. Pristojbina za pritožbo (člen 60, pravilo 49(3))	800 EUR
	19. Pristojbina za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje (člen 81(3))	200 EUR
	20. Pristojbina za vložitev zahteve za konverzijo prijave blagovne znamke Evropske unije ali za konverzijo blagovne znamke Evropske unije (člen 113(1) tudi skupaj s členom 159(1); pravilo 45(2) tudi skupaj s pravilom 123(2))	200 EUR
	(a) v nacionalno prijavo blagovne znamke
	(b) v imenovanje držav članic v okviru Madridskega sporazuma
	21. Pristojbina za nadaljevanje postopkov (člen 82(1))	400 EUR
	22. Pristojbina za izjavo o delitvi registrirane blagovne znamke Evropske unije (člen 49(4)) ali prijave blagovne znamke Evropske unije (člen 44(4)):	250 EUR
	23. Pristojbina za prijavo registracije licence ali druge pravice v zvezi z registrirano blagovno znamko Evropske unije (točka 162(2)(c), pravilo 33(1)) ali glede prijave blagovne znamke Evropske unije (člen 157(2)(d), pravilo 33(4):	200 EUR na registracijo, vendar ta znesek v primeru, da je v isti vlogi ali hkrati podanih več zahtev, ne presega skupnega zneska v višini 1000 EUR
	(a) izdaja licence;
	(b) prenos licence;
	(c) nastanek stvarne pravice
	(d) prenos stvarne pravice
	(e) dajatev za izvrševanje
	24. Pristojbina za izbris registracije licence ali druge pravice (člen 162(2)(e), pravilo 35(3))	200 EUR na izbris, vendar ta znesek v primeru, da je v isti vlogi ali hkrati podanih več zahtev, ne presega skupnega zneska v višini 1000 EUR
	25. Pristojbina za spremembo registrirane blagovne znamke Evropske unije (člen 162(2)(f), pravilo (25(2))	200 EUR
	26. Pristojbina za izdajo kopije prijave blagovne znamke Evropske unije (člen 162(2)(j), pravilo 89(5)), kopije potrdila o registraciji (člen 162(2)(b), pravilo 24(2)) ali izpisa iz registra (člen 162(2)(g), Pravilo 84(6)):
	(a) necertificirana kopija ali izpis	10 EUR
	(b) certificirana kopija ali izpis	30 EUR
	27. Pristojbina za pregled spisov (člen 162(2)(h), pravilo 89(1))	30 EUR
	28. Pristojbina za izdajo kopij dokumentov iz spisov (člen 162(2)(i), pravilo 89(5)):
	(a) necertificirana kopija	10 EUR
	(b) certificirana kopija	30 EUR
	plus na stran, če je več kot deset strani	1 EUR
	29. Pristojbina za posredovanje informacij v spisu (člen 162(2)(k), pravilo 90)	10 EUR
	30. Pristojbina za revizijo določitve stroškov postopka, ki jih je treba povrniti (člen 162(2)(l), pravilo 94(4))	100 EUR
	31. Pristojbina za vložitev mednarodne prijave pri Agenciji (člen 147(5))	300 EUR

Obrazložitev

Struktura pristojbin je pomemben del sistema blagovne znamke EU. Tabela iz Uredbe (ES) št. 2896/95 (vključno s spremembami iz predloga Komisije in posodobljenimi sklicevanji) se vključi v Uredbo (ES) št. št. 207/2009. V okviru medinstitucionalnih pogajanj bo treba sprejeti odločitev, ali bi bilo treba druge določbe iz Uredbe (ES) št. 2869/95 vključiti v Uredbo (ES) št. 207/2009 ali jih urejati z delegiranimi akti.

Predlog spremembe 112

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 127

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 165 a – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do leta 2019 in nato vsakih pet let Komisija naroči vrednotenje o izvajanju te uredbe.	1. Do leta 2019 in nato vsakih pet let Komisija oceni izvajanje te uredbe.

Obrazložitev

Komisija bi morala biti odgovorna za ocenjevanje in bi morala imeti možnost, da izbere, ali ga bo opravila sama ali naročila.

Predlog spremembe 113

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Uredba (ES) št. 2868/95


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Uredba (ES) št. 2868/95 se spremeni:
	(1) pravilo 4 se črta;
	(2) pravilo 30(2) se črta;

Obrazložitev

Ker se bo struktura pristojbin neposredno urejala s to uredbo, je treba s tem povezana pravila iz Uredbe (ES) št. 2869/95 razveljaviti. Povezano s predlogi sprememb k členu 26(2) in členu 47(1a).

Predlog spremembe 114

Predlog uredbe

Člen 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 1b

Uredba (ES) št. 2869/95, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge^*.

_______

* Korelacijska tabela se bo pripravila po sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o tej uredbi.

Obrazložitev

Ker se bo struktura pristojbin neposredno urejala s to uredbo, je treba s tem povezano Uredbo (ES) št. 2869/95 razveljaviti. Odločitev, ali bi bilo treba določbe iz Uredbe (ES) št. 2869/95, ki se ne nanašajo na znesek pristojbin, vključiti v Uredbo (ES) št. 207/2009 ali jih urejati z delegiranimi akti, bo sprejeta v okviru postopka v skladu s členom 37a Poslovnika.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je konec marca 2013 predložila dolgo pričakovani predlog pregleda sistema blagovnih znamk v Evropi, ki ga je pripravljala več let. Poročevalka se je zavezala, da si bo prizadevala za sprejetje teh predlogov v tekočem zakonodajnem obdobju, vendar opozarja, da bo zaradi omejenega časa to zelo zahtevna naloga. Zaradi želje po hitrem dogovoru med institucijami ne bi smeli ogroziti kakovosti zakonodajnega postopka in zamuditi priložnosti, da se s to revizijo posodobi sistem blagovnih znamk v Evropi. Kljub temu je bila poročevalka v Odboru za pravne zadeve deležna široke podpore v zvezi z ambicioznim časovnim načrtom. Časovni načrt predvideva omejen čas za pripravo poročila, zato je v njem zajeta večina glavnih področij, na katerih so potrebne spremembe predloga Komisije. Vendar si poročevalka pridržuje pravico, da v kasnejši fazi doda predloge in spremembe, ki niso vključeni v poročilo.

Povzetek

Sistem blagovne znamke Skupnosti in Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) obstajata že več kot 15 let, torej je smiselno izvesti pregled obstoječih pravil, da se izboljša že do sedaj uspešen sistem. V tem času se je Urad za usklajevanje na notranjem trgu razvil v dobro delujočo in učinkovito agencijo z jasno nalogo, da pomaga skupnosti blagovnih znamk in modelov v Evropi. Dodajanje novih nalog, kot sta Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine in podatkovna baza osirotelih del, je dokaz zaupanja, ki ga agencija uživa tako pri sozakonodajalcih kot pri Komisiji.

Poročevalka meni, da je treba v okviru tekočega pregleda uvesti spremembe pri upravljanju Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ki bodo še naprej zagotovljene dosedanje značilnosti agencije, kot so neodvisnost, prijaznost do uporabnika in usposobljenost.

Upoštevati je treba, da agencija ni organ posamezne države članice, Komisije ali Parlamenta, temveč je agencija Evropske unije. To pomeni, da so potrebne določene spremembe pri upravljanju, zlasti na podlagi smernic iz skupnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami.

Vprašanje pristojbin za evropske blagovne znamke je tesno povezano s sposobnostjo agencije, da opravlja svoje dolžnosti. Poročevalka meni, da je to vprašanje tako tesno povezano s centralnim upravljanjem agencije in njeno sposobnostjo za opravljanje nalog, da mora biti urejeno v temeljnem zakonodajnem aktu in ne v delegiranem aktu.

Na področju materialnega prava je Komisija predlagala več sprememb, s katerimi poročevalka v večini soglaša, vendar meni, da jih je mogoče izboljšati.

Ime agencije

Poročevalka ugotavlja, da je sedanje ime agencije, ki se glasi „Urad za usklajevanje na notranjem trgu“, dobro znano in uveljavljeno v svetu blagovnih znamk v Evropi ter zunaj nje. Vendar to ime ni smiselno za nekoga, ki želi registrirati blagovno znamko ali model, pa ne pozna tega urada. Sedanji pregled je torej dobra priložnost za preimenovanje agencije. Vendar ime, ki ga je predlagala Komisija (Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije), ne pokriva širokega področja nalog, ki so agenciji zaupane. V njenem okviru že sedaj delujeta Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine in register za priznana osirotela dela. Mogoče je predvidevati, da bo agencija v prihodnosti opravljala dodatne dejavnosti, kot so na primer registracija geografskih označb in možne naloge, povezane s prihodnjim zakonodajnim predlogom o varovanju poslovne tajnosti. Potrebuje torej ustrezno dolgoročno ime, ki bo primerno tudi v prihodnosti in iz katerega bodo uporabnikom jasno razvidne njene naloge. Poročevalka predlaga, da se agencija preimenuje v Evropsko agencijo za intelektualno lastnino.

Opredelitev pojmov

Poročevalka predlaga manjšo spremembo predloga Komisije v zvezi s terminologijo na področju opredelitve pojmov. Namesto preimenovanja „blagovnih znamk Skupnosti“ v „evropske blagovne znamke“ predlaga ime „blagovne znamke Evropske unije“, saj pojem „Evropska unija“ bolj natančno opredeljuje področje varstva. Poleg tega je treba opozoriti, da se uporaba pojma „evropski“ na področju patentov na primer nanaša na skupek nacionalnih pravic (ki so zdaj razširjene na evropske patente z enotnim učinkom). Blagovna znamka Skupnosti nosi naziv EU, zato bi bilo priporočljivo, da ima temu ustrezno ime.

Vprašanja, povezana z upravljanjem

Upravljanje agencije, pristojne za registracijo blagovnih znamk, je očitno zelo pomemben del tega zakonodajnega svežnja. Čeprav so predlogi Komisije na tem področju na splošno dobri, so v več primerih potrebne pomembne prilagoditve.

– Sestava upravnega odbora

V skupnem pristopu je določeno, da so v upravnem odboru agencij predstavniki držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta. Vendar Komisija v svojem predlogu v sestavo upravnega odbora ni vključila Evropskega parlamenta. Poročevalka predlaga, da se to popravi v skladu z določbami skupnega pristopa.

– Izvršni odbor

Na podlagi skupnega pristopa je mogoče v upravni odbor agencij vključiti tudi izvršni odbor, če bi to prispevalo k večji učinkovitosti. Vendar v tem primeru ni nobenih dokazov, da bi dodatna raven upravne birokracije povečala učinkovitost. Poročevalka zato predlaga črtanje predloga za ustanovitev izvršnega odbora.

– Izbira izvršnega direktorja agencije (in namestnikov)

Komisija je predlagala, da bi izvršnega direktorja izvolil upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga sestavi Komisija. Poročevalka se ne strinja s tem, da bi Komisiji dodelili pravico do veta glede kandidatov, predlaganih za to mesto. Meni, da bi moral upravni odbor imeti notranjo predizbirno komisijo, sestavljeno iz članov vseh treh institucij, ki bi pripravila seznam vsaj treh kandidatov in ga predložila celotnemu upravnemu odboru. V zvezi s tem poročevalka predlaga, da se črta tudi predlagana pravica Komisije do veta glede ponovnega imenovanja izvršnega direktorja.

Projekti sodelovanja med agencijo in državami članicami

Poročevalka se na splošno strinja s predlogi Komisije na tem področju, vendar so potrebne številne spremembe za povečanje prožnosti. Namesto izčrpnega seznama področij, na katerih lahko potekajo projekti, bi moral biti sestavljen odprt seznam, ki bi omogočil projekte na področjih, ki niso predvidena med postopkom priprave. Dejavno sodelovanje uporabnikov mora biti jasno zagotovljeno. Čeprav se poročevalka strinja z mnenjem Komisije, da bi morale vse države članice sodelovati v teh projektih, po njenem mnenju ni smiselno siliti držav članic, naj sprejmejo rezultate skupnih projektov, če menijo, da so že uvedle boljši sistem ali ukrepe. S takšnim pristopom se lahko zmanjša število možnih projektov sodelovanja, saj bi nekatere države članice drugim poskušale preprečiti sodelovanje pri projektih zaradi bojazni, da bodo morale sprejeti rezultat.

Pristojbine

Komisija je predlagala, da se pristojbine urejajo v delegiranih aktih. Pristojbine so v skladu z veljavno uredbo določene v izvedbeni uredbi Komisije, sprejeti po postopku komitologije. Pristojbine, določene za sistem blagovnih znamk Evropske unije, so osrednji vidik delovanja celotnega sistema evropskih blagovnih znamk. Od vzpostavitve sistema naprej so bile pristojbine revidirane samo dvakrat, in sicer po obširnih političnih razpravah. Urejanje pristojbin v delegiranih ali izvedbenih aktih torej ni ustrezna rešitev, zato poročevalka sklepa, da je treba pristojbine določiti v temeljnem aktu. Za izvedbo te razmeroma zapletene spremembe predloga je poročevalka v uredbo vključila sedanjo izvedbeno uredbo skupaj s predlogi spremembe tega akta, ki ga je predložila Komisija v okviru postopka komitologije. To ne pomeni, da poročevalka v celoti podpira vse vidike tega predloga, ampak si pridržuje pravico, da se k temu vprašanju vrne kasneje s posebnimi predlogi sprememb.

Poročevalka meni, da se pristojbine, ki jih zbira agencija, ne smejo uporabiti za financiranje nacionalnega sistema (ali splošnih proračunov) držav članic niti splošnega proračuna Evropske unije. Prihodke agencije bi bilo bolje uporabiti za zagotavljanje njene visoke kakovosti in spodbujanje projektov, ki prispevajo k harmonizaciji, konvergenci in kakovosti varstva industrijske lastnine v Evropi.

Delegirani akti

Poročevalka ugotavlja, da predlog Komisije vsebuje veliko število delegiranih aktov. Precej jasno je, da številni med njimi niso sprejemljivi, saj predmet urejanja in obseg več predlaganih delegiranih aktov zajema bistvene elemente in daje Komisiji veliko preširoko diskrecijsko pravico. To zadeva predlagane uvodne izjave 24–26, 29, 31–34, 36, 38 in 44–46, in člene 24a, 35a, 39, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 79, 79a, 83, 89, 93a, 114, 114a, 128, 144a, 145, 161a in 163a.

Poročevalka predlaga, da bi se ta vprašanja namesto v tem poročilu obravnavala v skladu s postopkom iz člena 37a, v skladu s katerim bi Odbor za pravne zadeve pripravil mnenje o ciljih, vsebini, obsegu in trajanju delegiranih aktov ter pogojih zanje. Mnenje bi moralo vsebovati tudi analizo posledic, ki jih bo imel prenos določb o pristojbinah iz izvedbene uredbe Komisije v temeljni akt, kot je navedeno zgoraj, kakor tudi drugih izvedbenih ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi uredbe.

Izvršilni ukrepi

Komisija je predlagala uvedbo določbe o uvozu blaga, kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj, prejemnik pa je na primer posamezen državljan. Ta določba je pomembna, saj je treba ustaviti prodajo ponaredkov, vendar bi morala biti omejena na ponarejene izdelke.

Komisija je predlagala tudi določbo o blagu v tranzitu. Čeprav je treba preprečiti vstop ponarejenih izdelkov na notranji trg, bi ta predlog oviral tudi zakonito mednarodno trgovino. Zato poročevalka predlaga številne spremembe, da bo predlog bolj uravnotežen.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O UPORABI DELEGIRANIH AKTOV

G. Klaus-Heiner Lehne

Predsednik

Odbor za pravne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje v skladu s členom 37a Poslovnika o uporabi delegiranih aktov v okviru nadzora Evropskega parlamenta glede blagovne znamke skupnosti (COM(2013)0161 – C7‑0087/2013 – 2013/0088(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za pravne zadeve se je odločil, da na lastno pobudo poda mnenje o določbah v omenjenem predlogu, s katerimi se zakonodajne pristojnosti prenašajo na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Predlog vsebuje kar 63 različnih predlaganih prenosov zakonodajnih pristojnosti na Komisijo (glej Prilogo).

I – Ozadje

Omenjeni predlog uredbe je del svežnja o blagovnih znamkah, ki ga je Komisija predstavila 27. marca 2013 ter vsebuje tudi predlog za prenovitev direktive o blagovnih znamkah[1] in predlog izvedbenega akta, s katerim bi spremenili dve uredbi Komisije[2] in katerega namen je prilagoditi strukturo pristojbin sistema blagovne znamke Skupnosti.

Kot navaja Komisija, je glavni skupni cilj tega predloga spodbujanje inovacij in gospodarske rasti z zagotavljanjem, da bodo sistemi registracije blagovnih znamk po vsej EU postali dostopnejši in učinkovitejši za podjetja v smislu nižjih stroškov in večje enostavnosti, hitrosti, predvidljivosti in pravne varnosti. Vendar Komisija ne predlaga novega sistema, temveč posodobitev obstoječih določb, katere glavni cilji so prilagoditev terminologije Lizbonski pogodbi in določb skupnemu pristopu o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012[3], poenostavitev postopkov za prijavo in registracijo evropske blagovne znamke, povečanje pravne varnosti s pojasnitvijo določb in odpravo dvoumnosti, vključitev sodne prakse Sodišča Evropske unije, vzpostavitev ustreznega okvira za sodelovanje UUNT in nacionalnih uradov za spodbujanje približevanja praks in razvoj skupnih orodij ter uskladitve okvira s členom 290 PDEU.

II – Predlagani osnutek izvedbenega akta o sistemu pristojbin

Omenjeni predlog izvedbenega akta o sistemu pristojbin temelji na členih 144, 162 in 163(2) trenutno veljavne uredbe o blagovnih znamkah, v povezavi s členom 13 uredbe o izvedbenih aktih[4]. V skladu s temi določbami bo predpis o pristojbinah določal zneske pristojbin in načine plačevanja le-teh ter zagotovil uravnotežen proračun Urada za usklajevanje na notranjem trgu. Poleg tega bodo akti sprejeti in spremenjeni na podlagi postopka pregleda iz člena 5 uredbe o izvedbenih aktih.

Toda Komisija hkrati predlaga spremembo uredbe o blagovnih znamkah, da bi tako omogočila prihodnje spreminjanje sistema pristojbin z izvedbenimi akti v skladu s členom 290 PDEU.

Uvodna izjava 2 predloga izvedbenega akta poleg tega pravi, da je primerno povečati prožnost strukture pristojbin z njenim prilagajanjem, kar očitno presega zgolj izvajanje – lahko bi rekli, da gre za vprašanje politične izbire in da zadeva bistvene elemente svežnja o blagovnih znamkah.

Komisija je v pismu Parlamentu z dne 18. julija 2013 zaradi nasprotovanja temu pristopu s strani Parlamenta na srečanjih v senci in nasprotovanja držav članic na srečanjih delovne skupine Sveta naznanila, da ne bo nadaljevala dela v zvezi z osnutkom izvedbenega akta v pristojnem odboru in da naslednjega sestanka odbora ne namerava sklicati prej kot proti koncu leta. Ob predložitvi osnutka izvedbenega akta je bil cilj Komisije, da se akt sprejme pred koncem leta, in zdi se, da Komisija vztraja na stališču, da lahko strukturo pristojbin zakonito prilagaja z izvedbenim aktom.

Poleg tega je treba opozoriti, da bi morale biti pristojbine za agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev (kot je UUNT), v skladu s točko 38 omenjenega skupnega pristopa za decentralizirane agencije določene na stvarni ravni, da bi se izognili kopičenju znatnih presežkov.

V skladu s členom 291 se, če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, s temi akti na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila. Vendar pa je skupni pristop skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije, zato ne gre za pravno zavezujoč akt Unije.

III – Ozadje delegiranih in izvedbenih aktov

Glej poglavje II mnenja Odbora za pravne zadeve z dne 27. aprila 2012, posredovanega Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, v zvezi z uredbo o spremembi Uredbe št. 834/2007(ES) o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter delovni dokument, ki je bil pripravljen v okviru spremljanja prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzora držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije (poročevalec: József Szájer), ki vsebujeta obsežen opis ozadja tako delegiranih kot tudi izvedbenih aktov.

IV – Stališče Parlamenta o prenosu zakonodajnih pooblastil

Razmejitev med delegiranimi in izvedbenimi akti je bilo nekoliko sporno vprašanje v številnih zakonodajnih postopkih po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Svet vztraja pri uporabi izvedbenih aktov, da bi lažje vplival na pripravljalno fazo teh aktov prek strokovnjakov iz držav članic, ki sodelujejo v odborih iz uredbe o izvedbenih aktih. Pri pripravi delegiranih aktov nacionalni strokovnjaki nimajo formalne vloge. Poleg tega ima Parlament pri delegiranih aktih občutno večjo vlogo, vpliv in pooblastila, njegovi najmočnejši orodji pa sta nasprotovanje predlaganemu delegiranemu aktu in preklic prenosa pooblastil. Pri izvedbenih aktih so pristojnosti Parlamenta omejene na pravico do nadzora, Komisija pa lahko predlagani izvedbeni akt sprejme ne glede na morebitno nasprotovanje Parlamenta.

Izbira pravega instrumenta ne vpliva bistveno le na možnost, da Parlament izvaja svojo pravico do nadzora in podrobnega pregleda, temveč tudi na veljavnost zakonodajnega akta. Predsednik Komisije je v pismu predsedniku Parlamenta poudaril, da razmejitev med delegiranimi in izvedbenimi akti ni vprašanje politične izbire in da morajo biti izhodišče za analize pravna merila iz členov 290 in 291 PDEU[5]. Komisija je zato v primeru, ko je menila, da je bil izbran napačen akt[6], skušala pridobiti pojasnilo Sodišča Evropske unije o vprašanju razmejitve.

Da bi določila horizontalno politično stališče o vprašanju delegiranih aktov in tako zaščitila pristojnosti Parlamenta ter se izognila nadaljnjim tveganjem v zvezi s pravnim izpodbijanjem in razveljavitvijo zakonodajnih aktov zaradi napačne izbire delegiranih ali izvedbenih aktov, je konferenca predsednikov leta 2010 podprla štirifazni pristop, katerega namen je zagotoviti Parlamentu, da bo lahko v celoti izvajal pooblastila, ki mu jih podeljuje Lizbonska pogodba[7]:

1. izbira pravega instrumenta,

2. okrepitev vloge držav članic v pripravljalni fazi delegiranih aktov,

3. vključenost v temeljnem aktu („soodločanje“),

4. sprejetje stališča Parlamenta brez soglasja v prvi obravnavi.

Pri tem pristopu je zadnji korak v primeru, ko delegiranih aktov ni bilo mogoče vključiti v dokument, čeprav bi morali biti, zavrnitev predložitve dokumenta na plenarno zasedanje in zahteva po nadaljnjih horizontalnih pogajanjih s Svetom.

V – Analiza

Ker ni sodne prakse Sodišča glede vprašanja razmejitve med delegiranimi in izvedbenimi akti, je izhodišče za analize besedilo Pogodbe. Člen 290 PDEU določa, da se sme pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov na Komisijo prenesti samo za sprejemanje „nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta“ (poudarek dodan).

Za preučitev, ali so ta merila izpolnjena, je treba preučiti naravo zadevne pristojnosti za vsak primer posebej. Glej prilogo.

Prvič, ko gre za strukturo pristojbin sistema blagovnih znamk, je treba upoštevati, da se dejanske ravni pristojbin niso bistveno spremenile v zadnjih skoraj 20 letih; morebitna prilagoditev temeljnega akta na podlagi soodločanja bo verjetno veljala enako dolgo, zato za določanje ravni pristojbin ne bo potrebna prožnost na podlagi uporabe delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU. V domeni zakonodajalca je, da zakonodajno pristojnost prenese ali pa ne. V tem primeru sprememba strukture pristojbin ni zgolj vprašanje izvedbenih pravil v zakonodajnih aktih, ampak vprašanje izbire politike, ki je bistven element svežnja o blagovnih znamkah. Takšna izbira politike sodi v temeljni akt in ne more biti predmet delegiranih ali izvedbenih aktov.

Stališče, da je treba sistem pristojbin ohraniti v temeljnem aktu, še dodatno podkrepljuje dejstvo, da gonilno silo vidikov v zvezi s pristojbinami v predlaganem svežnju o blagovnih znamkah predstavlja že omenjeni skupni pristop, ki ni pravno zavezujoč akt Unije. Zato je vprašljivo, ali Komisija sploh lahko trdi, da ima izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 PDEU, ko gre za pristojbine.

Drugič, kar zadeva določbe v uredbi o spremembi, je treba najprej opozoriti, da Komisija predlaga samo določbe o delegiranih aktih, ne predlaga pa nobenih določb o izvedbenih aktih. Poleg tega je treba omeniti, da je Komisija v predlog za temeljni akt vključila naslednje določbe, ki so bile prej vključene v Uredbo št. 2868/95 o izvajanju uredbe o blagovnih znamkah: člene 19(2), 20(4), 22(6), 75, 79(a), 79(c), 79(d) in 87(3).

Velika težava pri pristopu Komisije je, da je v tem predlogu veliko določb o delegiranih aktih, ki nimajo podlage v temeljnem aktu, da bi jo lahko dopolnjevali ali spreminjali, in katerih edini namen je očitno zagotoviti instrument, ki bi Komisiji dovoljeval, da določbe sprejema povsem na novo. V mnogih primerih bi te določbe zlahka natančneje opredelili že v temeljnem aktu. V številnih primerih določba v temeljnem aktu vsebuje sklicevanje na „pogoje v skladu s členom [o prenosu pooblastil]“, ki pa se sklicuje na „pogoje iz člena [določba temeljnega akta]“. Da bi veljal člen 290 PDEU, morajo biti v takih primerih pogoji natančneje določeni, da se odpravi krožni neobstoj osnovne obveznosti ali določbe, ki naj bi bila dopolnjena ali spremenjena.

Na ta problem naletimo pri naslednjih določbah: členu 35a(d), odstavkih a in c člena 45a, členu 74a, členu 74k, odstavkih f, i, j, k, m in p člena 93a, členu 114a ter odstavkih a, c in f člena 161a.

Če v takšnih primerih v temeljnem aktu ne bi navedli natančnejših opredelitev, bi bila ena izmed možnosti prenos izvedbenih pooblastil na Komisijo, kar bi lahko povzročilo izgubo vpliva Parlamenta.

Naslednja vprašljiva oblika prenosa je v členu 65a temeljnega akta, ki ureja delegirane akte in opredeljuje vsebino obvestil o pritožbi ter vsebino in obliko odločb odbora za pritožbe. Nejasno je, kaj v tem primeru pomeni beseda „vsebina“. To je treba pojasniti v temeljnem aktu ali pa poiskati alternativo, da se ne bi po nepotrebnem približali mejam nebistvenih elementov.

Nekatere določbe, ki urejajo delegirane akte, se sklicujejo na zadeve, ki niso omenjene v členu temeljnega akta, na katerega se sklicujejo. Člen 65a na primer ureja delegirane akte, ki „določajo povračilo pristojbin za pritožbo iz člena 60“, pri čemer pa se ta člen ne nanaša na povračilo. Podobna neskladja med določbami najdemo v odstavkih h, j in k člena 161a(h).

Posebna značilnost predloga, ki predstavlja problem pri prenosu zakonodajnih pristojnosti, so določbe o pooblastilih izvršnega direktorja, ki so pogosto v nasprotju z določbami o delegiranih aktih, na primer v členih 30, 79, 88 in 128.

Nazadnje je tu še nekaj primerov nepravilnega sklicevanja v določbah, ki predvidevajo delegirane akte, na primer v členih144a(b) in 161a(c).

VI - Sklepne ugotovitve in priporočila

Ob upoštevanju navedenih razlogov Odbor za pravne zadeve meni, da sistem pristojbin ne sme biti predmet izvedbenega akta na podlagi trenutno veljavne uredbe o blagovnih znamkah v povezavi s prehodnimi določbami v uredbi o izvedbenih aktih, kot je prvotno predlagala Komisija, temveč morajo to področje urejati določbe v temeljnem aktu samem, vse morebitne spremembe le-tega pa je treba sprejemati po rednem zakonodajnem postopku.

V določenih primerih bi lahko delegirane akte uporabili za opredelitev ali določitev meril in postopkov, vendar le v primeru, ko so te določbe natančneje opredeljene v temeljnem aktu. Druga možnost je, da bi od Komisije zahtevali, da v določenem časovnem okviru pripravi poročilo za sozakonodajalca in predstavi tudi morebitne predloge za spremembo zakonodajnih aktov.

V skladu s politično usmeritvijo, ki jo je podprla konferenca predsednikov, bi moral Odbor za pravne zadeve torej upoštevati ta priporočila pri zaključevanju svojega poročila. Če bo Svet zavzel stališče, ki bo v nasprotju s temi priporočili, in podprl uporabo delegiranih ali izvedbenih aktov v primerih, ko merila za to niso izpolnjena, bi ga moral odbor obvestiti, da dosje v taki obliki ne bo vložen na plenarno zasedanje; in če bo Svet še naprej vztrajal, bi moral odbor priporočiti, naj Parlament sprejme stališče brez sporazuma v prvi obravnavi.

Odbor za pravne zadeve je to mnenje soglasno sprejel[8] na svoji seji 14. oktobra 2013.

S spoštovanjem,

Klaus-Heiner Lehne

Priloga – Določbe o delegiranih aktih

Člen	Zadevno besedilo	Cilji, vsebina in področje uporabe	Priporočila
Uvodna izjava 24	Uredba (ES) št. 207/2009 Komisiji podeljuje pooblastila za sprejetje pravil za izvajanje navedene uredbe. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 207/2009, uskladiti s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.	Odločitev o tem, ali se na Komisijo prenesejo zakonodajne pristojnosti ali se ji podelijo izvedbena pooblastila, je izključno v domeni zakonodajalca. Zaključek, da je treba pooblastila, ki so podeljena Komisiji v skladu s sedanjo uredbo o blagovnih znamkah, uskladiti s členom 290 PDEU, je torej napačen. Ta pooblastila bi lahko imela tudi obliko določb o izvedbenih aktih v skladu s členom 290 PDEU ali pa bi jih ohranili v temeljnem aktu.	To uvodno izjavo bi lahko preoblikovali tako, da bi upoštevala tudi dejstvo, da se lahko zakonodajalec prosto odloči, da zakonodajnih pristojnosti ne bo prenesel ali da ne bo podelil izvedbenih pooblastil.
Uvodna izjava 25	Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	To ustreza delom standardne uvodne izjave iz skupnega dogovora.	Treba jo je ohraniti, ker ustreza pravi predlogi.
Uvodna izjava 26	Za zagotovitev učinkovite registracije pravnih aktov, ki zadevajo evropsko blagovno znamko kot predmet premoženja in zagotavljajo popolno preglednost registra evropskih blagovnih znamk, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev nekaterih obveznosti prijavitelja v zvezi s posebnimi blagovnimi znamkami, podrobnostmi o postopkih za vnos prenosa evropskih blagovnih znamk, oblikovanjem in prenosom stvarne pravice, izvršbami, udeležbo v postopku insolventnosti ter odobritvijo ali prenosom dovoljenja v register in razveljavitvijo ali izbrisom ustreznih vnosov.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 24a.	Glej opombe k členu 24a.
Uvodna izjava 29	Da se zagotovi učinkovit in uspešen sistem za vložitev prijav evropske blagovne znamke, vključno z zahtevami za priznanje prednostne pravice in prednosti starejše blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva sredstva in način za vložitev prijav evropske blagovne znamke, podrobnosti glede formalnih pogojev za prijavo evropske blagovne znamke, vsebino vloge, vrsto prijavne pristojbine in tudi informacije o postopkih za ugotavljanje vzajemnosti, zahtevo za priznavanje prednosti prejšnje prijave, razstavno prednostno pravico in prednost starejše nacionalne blagovne znamke.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 35a.	Glej opombe k členu 35a.
Uvodna izjava 31	Da bi Agencija lahko z uporabo preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov učinkovito, uspešno in hitro pregledala ter registrirala prijave evropske blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določanje podrobnosti o postopkih, ki se nanašajo na preverjanje skladnosti z zahtevami glede datuma vložitve in formalnih pogojev prijave, postopke za preverjanje plačila pristojbin za razred in pregled absolutnih razlogov za zavrnitev, podrobnosti o objavi prijave, postopke za popravljanje napak pri objavi prijav, podrobnosti o postopkih v zvezi s pripombami tretjih oseb, podrobnosti o postopku ugovora, podrobnosti o postopkih za vložitev in pregled ugovorov ter podrobnosti, ki urejajo spremembe in delitev prijave, podrobnosti, ki se v register vpišejo pri registraciji evropske blagovne znamke, način objave registracije in vsebine ter način izdaje potrdila o registraciji.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 45a.	Glej opombe k členu 45a.
Uvodna izjava 32	Za zagotovitev, da se evropske blagovne znamke lahko uspešno in učinkovito podaljšajo in se določbe o spremembah in delitvi evropske blagovne znamke v praksi varno uporabljajo, ne da bi pri tem ogrozili pravno varnost, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva opredelitev načina podaljšanja registracije evropske blagovne znamke in postopke, ki urejajo spremembe in delitev evropske blagovne znamke.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 49a.	Glej opombe k členu 49a.
Uvodna izjava 33	Da bi se imetnik evropske blagovne znamke lahko brez težav odpovedal evropski blagovni znamki, in sicer ob spoštovanju pravic tretjih oseb, ki so vnesene v register v zvezi z navedeno blagovno znamko, da bi zagotovili, da se evropska blagovna znamka lahko uspešno in učinkovito razveljavi ali razglasi za neveljavno na podlagi preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov ter ob upoštevanju načel iz Uredbe, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno določitev postopka, ki ureja odpoved evropske blagovne znamke, in postopka za razveljavitev ali razglasitev znamke za nično.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 57a.	Glej opombe k členu 57a.
Uvodna izjava 34	Da bi odbori za pritožbe lahko z uporabo preglednega, temeljitega, poštenega in pravičnega postopka, ki upošteva načela iz Uredbe (ES) št. 207/2009, uspešno, učinkovito in celovito pregledali sklepe Agencije, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev vsebine pritožbe, postopek za vložitev in obravnavo pritožbe, vsebino in obliko sklepov Odbora za pritožbe in povračilo pristojbin za pritožbo.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 65a. Ni jasno, kaj pomeni „natančna opredelitev vsebine“ pritožbe.	Glej tudi komentar k členu 65a.
Uvodna izjava 36	Da se omogoči učinkovita in uspešna uporaba evropske kolektivne in certifikacijske blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev rokov za predložitev predpisov, ki urejajo uporabo navedenih znamk in njihovo vsebino.	Ta uvodna izjava je skladna s členoma 74a in 74k.	Glej opombe k členoma 74a in 74k.
Uvodna izjava 38	Da se zagotovi neovirano, uspešno in učinkovito delovanje sistema evropske blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določitev zahtev glede oblike določb, podrobnosti o ustnih postopkih in načine pridobivanja dokazov, načine obveščanja, postopek za obveščanje o izgubi pravic, komunikacijska sredstva in oblike, ki jih uporabljajo stranke v postopku, pravila, ki urejajo izračun in trajanje rokov, postopke za razveljavitev odločb ali izbris vpisa v register in popravek očitnih napak v odločbah in napake Agencije, načine prekinitve postopkov in postopke o porazdelitvi in določitvi stroškov, podrobnosti, ki jih je treba vpisati v register, podrobnosti o inšpekcijskem pregledu in vodenju spisov, načine objave v biltenu za evropske blagovne znamke in Uradnem listu Agencije, načine upravnega sodelovanja Agencije in organov držav članic ter podrobnosti o zastopanju pred Agencijo.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 93a.	Glej opombe k členu 93a.
Uvodna izjava 44	Da se omogoči uspešna in učinkovita konverzija prijave ali registracije evropske blagovne znamke v prijavo nacionalne blagovne znamke, pri čemer se zagotovi temeljit pregled ustreznih zahtev, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev formalnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati zahteva za konverzijo, ter natančne informacije o pregledu in objavi.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 114a.	Glej opombe k členu 114a.
Uvodna izjava 45	Da se zagotovijo učinkovita in uspešna metoda reševanja sporov, skladnost z jezikovno ureditvijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009, hitro sprejemanje odločb v enostavnih zadevah ter učinkovita in uspešna organizacija odborov za pritožbe, ustrezna in realistična raven pristojbin, ki jih zaračuna Agencija, ob hkratnem upoštevanju proračunskih načel iz Uredbe (ES) št. 207/2009, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva podrobnosti o jezikih, ki se uporabljajo pred Agencijo, primere, v katerih bi en sam član sprejel odločbe o ugovoru in izbrisu, podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, zneske pristojbin, ki se plačajo Agenciji, in podrobnosti v zvezi s plačilom.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 144a.	Glej opombe k členu 144a.
Uvodna izjava 46	Da bi zagotovili uspešno in učinkovito registracijo mednarodnih blagovnih znamk v skladu z določbami Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev postopkov, ki zadevajo mednarodno registracijo blagovnih znamk.	Ta uvodna izjava je skladna s členom 161a.	Glej opombe k členu 161a.
Člen 24a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) obveznost prijavitelja, da zagotovi prevod ali prepis v jezik prijave, kot je navedeno v členu 7(2)(b);	Omenjeno obveznost uvaja akt o spremembi. „Določitev obveznosti“ je zelo nejasna in odpira možnost, da se spremeni obveznost v členu 7(2)(b), ki je že jasen.	Določbo je treba črtati, saj urejanje z delegiranimi akti ni primerno. To je že dovolj natančno določeno v temeljnem aktu.
	(b) postopek za vpis prenosa v register v skladu s členom 17(5);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(c) postopek za vnos nastanka ali prenosa stvarne pravice v register v skladu s členom 19(2);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena v spremenjenem aktu, ki bo spremenjen samo z dodajanjem prenosov, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(d) postopek za vpis izvršbe v register v skladu s členom 20(3);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(e) postopek za vpis udeležbe v postopku insolventnosti v register v skladu s členom 21(3);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(f) postopek za vnos podelitve ali prenosa licence v register v skladu s členom 22(5);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(g) postopek za izbris ali spremembo vpisa stvarne pravice, izvršbe ali licence v registru v skladu s členi 19(3), 20(4) oziroma 22(6).“;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb členov v spremenjenem aktu, ki bodo ustrezno spremenjeni, da se bodo upoštevale zahteve ene od strani, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 26 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 35a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) sredstva in način vložitve prijave evropske blagovne znamke pri Agenciji v skladu s členom 25;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena v spremenjenem aktu, ki bo spremenjen samo zaradi omejevanja prijav pri UUNT, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(b) podrobnosti glede vsebine prijave evropske blagovne znamke iz člena 26(1), vrsta pristojbin, ki se plačajo za prijavo iz člena 26(2), vključno s številom razredov blaga in storitev, ki jih zajemajo navedene pristojbine, in formalni pogoji za prijavo iz člena 26(3);	Podrobnosti v zvezi s prijavo so nebistveni elementi, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo. Toda sistem pristojbin predstavlja bistven element, ki bi ga morali ohraniti v temeljnem aktu. Formalni pogoji prijave se sklicujejo na novi člen 26(3), ki pa se sklicuje na formalne pogoje, določene v skladu s členom 35a(b). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh formalnih pogojev.	Delegirani akti so sprejemljivi za določitev podrobnosti v zvezi s prijavo. Določbe o sistemu pristojbin bi bilo treba ohraniti v temeljnem aktu. Zadevne formalne pogoje prijave je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(c) postopki za ugotavljanje vzajemnosti v skladu s členom 29(5);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena v spremenjenem aktu, ki bo spremenjen samo zato, da se Komisiji omogoči določanje enakovrednih pogojev, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(d) postopek in pravila o informacijah ter dokumentaciji zahteve za priznanje prednostne pravice na podlagi prejšnje prijave v skladu s členom 30;	Pravila se sklicujejo na novi člen 30, ki pa se sklicuje na pravila, sprejeta v skladu s členom 35a(d). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh pravil. V skladu s členom 30(2) lahko izvršni direktor natančneje določi dodatne informacije in dokumentacija, ki jo mora predložiti vlagatelj, je lahko manj obsežna, kot se zahteva v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 35a(d).	Zadevna pravila je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU. Med zahtevami v skladu z delegiranimi akti in pooblastili izvršnega direktorja ne sme biti protislovij.
	(e) postopek in pravila o dokazilih glede zahteve za priznanje razstavne prednostne pravice v skladu s členom 33(1);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki bo v spremenjenem aktu le minimalno spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(f) postopek za predložitev zahteve za priznanje prednosti starejše nacionalne blagovne znamke v skladu s členom 34(1) in členom 35(1).“;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 39	1. Če so izpolnjeni pogoji, ki jih mora prijava evropske blagovne znamke izpolnjevati, se prijava objavi za namene člena 42, če ni bila zavrnjena v skladu s členom 37. Objava prijave ne posega v informacije, ki so javnosti že na voljo kako drugače v skladu s to uredbo ali na podlagi delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 29 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 45a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) postopek za pregled skladnosti z zahtevami glede datuma vložitve iz člena 36(1)(a) in formalnimi pogoji iz člena 26(3) ter postopkom za preverjanje plačila pristojbin za razred iz člena 36(1)(c);	Formalni pogoji prijave se sklicujejo na novi člen 26(3), ki pa se sklicuje na formalne pogoje, določene v skladu s členom 35a(b). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh formalnih pogojev. Opredelitev postopkov za skladnost z zahtevami glede datuma vložitve in za preverjanje plačila se nanaša na nebistvene določbe člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Zadevna pravila je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU. Druga možnost je, da se to uredi z izvedbenim aktom. Delegirani akti so sprejemljivi za postopke za skladnost z zahtevami glede datuma vložitve in za preverjanje plačila.
	(b) postopek za pregled absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 37;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena v spremenjenem aktu, ki bo spremenjen samo s črtanjem pravila o odklonitvi izključnih pravic do nerazlikovalnih elementov, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(c) podrobnosti, ki jih vsebuje objava prijave, iz člena 39(1);	Podrobnosti objave se sklicujejo na novi člen 39(1), ki pa se sklicuje na informacije, dane na voljo v skladu z delegiranimi akti. Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh podrobnosti.	Zadevne podrobnosti in informacije je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(d) postopek za popravljanje napak v objavah prijav evropske blagovne znamke iz člena 39(3);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb novega člena 39(3) v spremenjenem aktu, katerega namen je zavezati UUNT k popravljanju napak, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(e) postopek za predložitev pripomb tretjih oseb iz člena 40;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb novega člena 40 v spremenjenem aktu, ki pojasnjuje pogoje za posredovanje tretjih oseb, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(f) podrobnosti o postopku vložitve in pregleda ugovorov iz členov 41 in 42;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb členov v spremenjenem aktu, ki bodo spremenjeni, da bi pojasnili pogoje v zvezi ugovori, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(g) postopki, ki urejajo spremembo prijave v skladu s členom 43(2) in delitev prijave v skladu s členom 44;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(h) podrobnosti, ki jih je treba vnesti v register pri registraciji evropske blagovne znamke, in način objave registracije iz člena 45(1), vsebina in način izdaje potrdila o registraciji iz člena 45(2).“;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 49a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) vrste postopkov za podaljšanje evropske blagovne znamke v skladu s členom 47, vključno z vrsto pristojbin, ki jih je treba plačati;	Ni jasno, zakaj je v tej določbi uporabljena besedna zveza „vrste postopkov za“ namesto „postopek za“, ki se uporablja v dveh v nadaljevanju predlaganih prenosih v odstavkih (b) in (c) ter drugod. Beseda „vrste“ ima konotacijo politične izbire, ki je „postopek“ nima. Če bi uporabili zvezo „postopek za“, bi določba zadevala nebistvene elemente uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 31 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, če se izraz „vrste postopkov“ spremeni v „postopek za“.
	(b) postopek, ki ureja spremembo registracije evropske blagovne znamke iz člena 48(2);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih določb člena, ki v spremenjenem aktu ni bil spremenjen, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 32 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(c) postopek, ki ureja delitev evropske blagovne znamke iz člena 49.“;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 32 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 57a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) postopek odpovedi evropske blagovne znamke iz člena 50, vključno z obdobjem iz odstavka 3 navedenega člena;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 33 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 57a	(b) postopki, ki urejajo razveljavitev in ničnost evropske blagovne znamke iz členov 56 in 57.“;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 33 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
Člen 65 a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) vsebina obvestila o pritožbi iz člena 60 in postopek za vložitev in pregled pritožbe;	Ni jasno, kaj je tu mišljeno z besedo „vsebina“ in na kakšen način naj bi jo določali delegirani akti. Brez besede „vsebina“ bi se določba nanašala na nebistvene elemente uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 34 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti bi bili sprejemljivi, če se črta ali pojasni beseda „vsebina“.
	(b) vsebina in oblika odločb odbora za pritožbe iz člena 64;	Ni jasno, kaj je tu mišljeno z besedo „vsebina“ in na kakšen način naj bi jo določali delegirani akti. Brez besede „vsebina“ bi se določba nanašala na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 34 navedeni zadovoljivo. Ugotovimo lahko, da je v členu 93a v nadaljevanju uporabljen izraz „zahteve v zvezi z obliko odločb“, ne da bi bila omenjena „vsebina“.	Delegirani akti bi bili sprejemljivi, če se črta ali pojasni beseda „vsebina“.
	(c) povračilo pristojbin za pritožbo iz člena 60.“;	V členu 60 ni določb o povračilu pristojbin.	Da bi ta odstavek služil prenosu pooblastil, bi morala biti pravila o povračilu določena v temeljnem aktu.
Člen 74a	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva natančno določitev roka iz člena 67(1) za predložitev pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo evropske kolektivne blagovne znamke, in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 67(2).	Člen 67(1) ne vsebuje roka. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na rok, predpisan v skladu s členom 74a. Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev tega roka. Poleg tega ni jasno, kaj je tu mišljeno z izrazom „vsebina navedenega pravilnika“ in na kakšen način naj bi jo določali delegirani akti. Z izrazom „vsebina navedenega pravilnika“ bi bila ta določba preširoka in bi lahko zadevala bistvene elemente.	Zadevni rok je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU. „Vsebino navedenega pravilnika“ je treba dodatno določiti v temeljnem aktu.
Člen 74k	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva natančno določitev roka iz člena 74c(1) za predložitev pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo evropske certifikacijske blagovne znamke, in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 74c(2).	Člen 74c(1) ne vsebuje roka. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na rok, predpisan v skladu s členom 74k. Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev tega roka. Poleg tega ni jasno, kaj je tu mišljeno z izrazom „vsebina navedenega pravilnika“ in na kakšen način naj bi jo določali delegirani akti. Z izrazom „vsebina navedenega pravilnika“ bi bila ta določba preširoka in bi lahko zadevala bistvene elemente.	Zadevni rok je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU. Druga možnost je, da se to uredi z izvedbenim aktom. „Vsebino navedenega pravilnika“ je treba dodatno določiti v temeljnem aktu.
Člen 79	1. Agencija po uradni dolžnosti obvesti zadevne osebe o odločbah in uradnih pozivih ter o vsakem obvestilu ali drugem sporočilu, za katerega je določen rok ali o katerem morajo biti zadevne osebe obveščene po drugih določbah te uredbe ali delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ali o katerih je obveščanje zahteval izvršni direktor Agencije.	Ta določba ne predvideva sprejemanja delegiranih aktov, temveč ureja obveznost UUNT, da obvešča o odločbah in uradnih pozivih, če je to potrebno v skladu z delegiranimi akti, ki so sprejeti na podlagi uredbe.	Če določbe o zadevnih delegiranih aktih dovoljujejo uvedbo zahteve po obveščanju, bi morala biti ta določba sprejemljiva.
Člen 79a	Če Agencija ugotovi, da je zaradi te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, ne da bi bila sprejeta kakršna koli odločba, prišlo do izgube kakršnih koli pravic, o tem obvesti zadevno osebo v skladu s členom 79. Ta oseba lahko zaprosi za odločbo glede te zadeve. Agencija tako odločbo sprejme, če se ne strinja z osebo, ki jo zahteva; v obratnem primeru Agencija spremeni svojo ugotovitev in obvesti osebo, ki zahteva odločbo.	Ta določba ne predvideva sprejemanja delegiranih aktov, temveč ureja obveznost UUNT, da obvešča o morebitni izgubi pravic in sprejema odločbe glede vseh zadevnih ugotovitev, če je do izgube prišlo zaradi delegiranega akta, ki je bil sprejet na podlagi uredbe.	Če določbe o zadevnih delegiranih aktih omogočajo izgubo pravic, bi morala biti ta določba sprejemljiva.
Člen 82	Če v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ni določb o postopku, Agencija upošteva načela procesnega prava, ki so splošno priznana v državah članicah.“;	Določba ne predvideva sprejemanja delegiranih aktov, temveč ureja možnost, da UUNT zapolni morebitne vrzeli, ki so jih povzročili delegirani akti, tako da upošteva priznana načela.	Namen te določbe je soočanje s pravnimi prazninami in delegiranih aktov ne zadeva neposredno.
Člen 89	1. Agencija periodično izdaja: (a) bilten o evropskih blagovnih znamkah, ki vsebuje vpise v register in tudi druge podatke, objavo katerih predpisuje ta uredba ali delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo;	Določba ne predvideva sprejemanja delegiranih aktov, temveč zgolj zahteva objavo podrobnosti, ki jo predpisujejo delegirani akti, sprejeti na podlagi uredbe.	Določba ureja zahtevo po objavi in delegiranih aktov ne zadeva neposredno.
Člen 93a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) zahteve v zvezi z obliko odločb iz člena 75;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(b) način ustnega postopka in pridobivanja dokazov iz členov 77 in 78;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(c) način obveščanja iz člena 79;	Določbe člena 79 že vključujejo pravila obveščanja s priporočenim pismom s povratnico in obveščanja z uporabo elektronskih sredstev. Člen zahteva tudi, da izvršni direktor določi način javne objave. Zato ni jasno, katere dodatne načine bi bilo treba sprejeti z delegiranimi akti. Vprašljivo je lahko tudi, ali ni ta določba odveč, če se upošteva odstavek (e), ki je naveden v nadaljevanju.	Zdi se, da delegirani akti niso potrebni, saj načine že urejata temeljni akt in odstavek (e).
	(d) postopek za obveščanje o izgubi pravic iz člena 79a;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe in namen, vsebina in področje uporabe so navedeni zadovoljivo ob upoštevanju uvodne izjave 38.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(e) pravila o komunikacijskih sredstvih, vključno z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi iz člena 79b, ki jih uporabljajo stranke v postopkih pred Agencijo, in obrazcih, ki jih da na voljo Agencija;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(f) pravila, ki urejajo izračun in trajanje rokov iz člena 79c(1);	Člen 74c(1) ne vsebuje pravil ali rokov. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na pravila in roke, sprejete v skladu s členom 93a(f). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh pravil in rokov.	Zadevna pravila in roke je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(g) postopek popravljanja kakršnih koli jezikovnih napak, napak pri prepisu in spregledov v odločbah Agencije ali tehnične napake, ki jih Agenciji stori pri registraciji blagovne znamke ali objavi njene registracije, kot je določeno v členu 79d;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(h) postopek za razveljavitev odločbe ali izbris vpisa v register iz člena 80(1);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(i) način za prekinitev in nadaljevanje postopkov pred Agencijo iz člena 82a;	Člen 82a ne vsebuje načinov. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na načine, sprejete v skladu s členom 93a(i). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh načinov.	Zadevne načine je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(j) postopki v zvezi s porazdelitvijo in določitvijo stroškov iz člena 85(1);	Člen 85(1) ne vsebuje pogojev. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na pogoje, predpisane v skladu s členom 93a(j). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh načinov.	Zadevne pogoje je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(k) podatki iz člena 87(1);	Člen 87(1) že vsebuje zahtevo, da mora UUNT voditi register, ki vsebuje podrobnosti v skladu z določili uredbe. Komisija torej dejansko dopolnjuje ali spreminja delegirane akte, kar v skladu s členom 290 PDEU ni mogoče.	Posebne podrobnosti, ki še niso predvidene z drugimi določbami, bi bilo treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, besedilo „ali delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo“ v členu 87(1) pa bi bilo treba črtati, da se popravi sedanja situacija, v kateri bi bilo dejansko mogoče dopolnjevati ali spreminjati delegirane akte.
	(l) postopek za pregled spisov iz člena 88, vključno z deli spisa, ki so umaknjeni iz pregleda, in način vodenja spisov Agencije iz člena 88(5);	Člen 88, kakor je bil spremenjen, že določa, da izvršni direktor določi sredstva pregleda in obliko vodenja spisov.	Prenos ni potreben, zato je treba to določbo črtati.
	(m) način objave podatkov in vnosov iz člena 89(1)(a) v biltenu o evropskih blagovnih znamkah, vključno z vrsto informacij in jezikov, v katerih se morajo navedeni podatki in vpisi objaviti;	Glej odstavek (k) zgoraj.	Posebne podrobnosti, ki še niso predpisane z drugimi določbami, , bi bilo treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, besedilo „ali delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo“ v členu 89(1)(a) pa bi bilo treba črtati, da se popravi sedanja situacija, v kateri bi bilo dejansko mogoče dopolnjevati ali spreminjati delegirane akte.
	(n) pogostost, oblika in jeziki, v katerih se objavijo publikacije Uradnega lista Agencije iz člena 89(1)(b);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(o) način izmenjave informacij in sporočil med Agencijo in organi držav članic ter pregled spisov s strani ali prek sodišč ali organov držav članic v skladu s členom 90;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(p) odstopanja od obveznosti glede zastopnika pred Agencijo v skladu s členom 92(2), pogoji, na podlagi katerih se imenuje skupni zastopnik v skladu s členom 92(4), pogoji, na podlagi katerih morajo zaposleni iz člena 92(3) in poklicni zastopniki iz člena 93(1) Agenciji predložiti podpisano pooblastilo, da lahko prevzamejo zastopanje, vsebina tega pooblastila in pogoji, na podlagi katerih se lahko oseba odstrani s seznama poklicnih zastopnikov v skladu s členom 93(5).“;	Pogoji, pod katerimi morajo zaposleni iz člena 92(3) in poklicni zastopniki iz člena 93(1) Agenciji predložiti podpisano pooblastilo, se nanašajo na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 38 navedeni zadovoljivo. Kar zadeva odstavke 2, 4 in 5 člena 92, kot so bili spremenjeni, se ti nanašajo na primere in pogoje, ki so določeni v skladu s členom 93a(p). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh načinov.	Delegirani akti so sprejemljiv v zvezi s členom 92(3). Posebne primere in pogoje iz odstavkov 2, 4 in 5 člena 92 bi bilo treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu , besedilo „ali delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo“ v členu 87(1) pa bi bilo treba črtati, da se popravi sedanja situacija, v kateri bi bilo dejansko mogoče dopolnjevati ali spreminjati delegirane akte.
Člen 114	V členu 114(2) se izraz „iz izvedbene uredbe“ nadomesti z izrazom „delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo“;	Ta člen se nanaša na formalne zahteve nacionalnega prava, kar zadeva prenos prijav ali blagovnih znamk, ki se razlikujejo od zahtev iz uredbe ali delegiranih aktov oziroma v njih niso določene.
Člen 114a	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva formalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati zahteva za konverzijo evropske blagovne znamke, podrobnosti njenega pregleda in objave.“;	Ta določba je splošen prenos pooblastila, pri čemer v temeljnem aktu ni ustreznega predpisa ali obveznosti, na katerega bi se nanašal. Torej ni ničesar, kar bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.	Če v členih 112–114 uredbe ni predpisov ali obveznosti, na katerih bi temeljil prenos, treba jih je natančneje določiti v temeljnem aktu.
Člen 128	4. Izvršni direktor ima zlasti naslednje naloge: [...] (n) izvaja pooblastila, ki so mu podeljena v skladu s členi 26(3), 29(5), 30(2), 45(3), 75(2), 78(5), 79, 79b, 79c, 87(3), 88, 89, 93(4), 119(8) in 144 v skladu z merili iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo;	Glej opombe k členom 30, 79 in 88. Med pooblastili izvršnega direktorja in obsegom prenosa zakonodajnih pristojnosti ne sme biti protislovij.	Spremeniti je treba bodisi pooblastila izvršnega direktorja bodisi prenos pristojnosti, da bi se izognili protislovjem.
Člen 144a	Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo: (a) posebna merila uporabe jezikov iz člena 119;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 45 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(b) primeri, v katerih en sam član v skladu s členom 132(2) in členom 134(2) sprejme odločbe o ugovoru in izbrisu;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 45 navedeni zadovoljivo. Člena 132(2) in 134(2) se trenutno sklicujeta na člen 144a(c).	Delegirani akti so sprejemljivi. Toda člena 132(2) in 134(2) bi se morala sklicevati na člen 144a(b).
	(c) podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, vključno z vzpostavitvijo in vlogo predsedstva odborov za pritožbe iz člena 135(3)(a), sestava razširjenega odbora in pravila o napotitvah nanj, kakor je navedeno v členu 135(4), in pogoji, na podlagi katerih en sam član v skladu s členom 135(2) in (5) sprejme odločbe;	„Vloga predsedstva“ se zdi preširoka, kar zadeva področje uporabe, in bi lahko zadevala bistvene elemente. Z izjemo tega se ta določba nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 45 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, samo „vlogo predsedstva“ bi lahko jasno določili v temeljnem aktu.
	(d) sistem pristojbin in dajatev, ki se Agenciji plačajo v skladu s členom 144, vključno z zneskom pristojbin, metodami plačila, valutami, zapadlostjo pristojbin in stroškov, določenim datumom plačila in posledicami nezadostnega plačila in preplačila, morebitnimi brezplačnimi storitvami in merili, v skladu s katerimi lahko izvršni direktor izvaja pooblastila iz člena 144(3) in (4).“;	Z izjemo strukture in zneskov pristojbin, ki so bistveni elementi in zato ne bi smeli biti predmet prenosa, se ta določba nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 45 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, razen za strukturo in zneske pristojbin.
Člen 145	V členu 145 se izraz „uredbe za njeno izvajanje“ nadomesti z izrazom „delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo,“;	Ta določba zadeva uporabo pravil v zvezi s mednarodnimi registracijami.	Določba ne zadeva neposredno prenosa pristojnosti.
Člen 161a	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, s katerimi določi: (a) formalni pogoji za mednarodno prijavo iz člena 147(5), postopek za pregled mednarodne prijave v skladu s členom 147(6) in načinom posredovanja mednarodne prijave Mednarodnemu uradu v skladu s členom 147(4);	V členu 147(5) ni formalnih pogojev. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na formalne pogoje, določene v skladu s členom 161a(a). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh formalnih pogojev. Z izjemo tega se ta določba nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, razen za formalne pogoje mednarodne prijave, ki jih je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(b) način obveščanja iz člena 148a;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(c) formalni pogoji zahteve za ozemeljsko razširitev iz člena 149(2), postopek za pregled navedenih pogojev in načinom posredovanja navedene zahteve Mednarodnemu uradu;	V členu 149 ni formalnih pogojev. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na formalne pogoje, določene v skladu s členom 161a(c). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh formalnih pogojev. Člena 149(2) ni, člen ima samo en odstavek. Predlog spremembe v zvezi s formalnimi pogoji je dodan kot zadnji stavek.	Formalne pogoje zahteve je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU. Besedilo bi se moralo sklicevati na člen 149.
	(d) postopek za vložitev zahteve za priznanje prednosti starejše blagovne znamke v skladu s členom 153;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(e) postopki za preverjanje absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 154 ter vložitev in preverjanje ugovora v skladu s členom 156, vključno s potrebnimi sporočili, posredovanimi Mednarodnemu uradu;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(f) postopki v zvezi z mednarodnimi registracijami iz člena 154a;	Člen 154a ne vsebuje postopkov. Ta člen se, kot je bil spremenjen, pravzaprav sklicuje na postopke, določene v skladu s členom 161a(f). Zato v temeljnem aktu ni obveznosti, ki bi jo lahko dopolnili ali spremenili, s čimer si Komisija dejansko daje neomejen manevrski prostor za opredelitev teh postopkov.	Postopke je treba dodatno opredeliti v temeljnem aktu, da se odpravi krožni neobstoj obveznosti, kar pomeni, da se dejansko nič ne dopolnjuje ali spreminja v skladu s členom 290 PDEU.
	(g) primeri, v katerih Agencija Mednarodni urad obvesti o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije v skladu s členom 158, in informacije, ki jih takšno obvestilo vsebuje;	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(h) način predložitve zahtev iz člena 158c Mednarodnemu uradu;	Člen 158c se nanaša na „primere iz člena 161a(h)“ in ne na „način predložitve zahtev“. V obeh primerih gre za dopolnitev nebistvenih elementov uredbe.	Delegirani akti so sprejemljivi pod pogojem, da se razjasni, ali je predmet način predložitve zahtev ali določeni primeri.
	(i) pogoji, ki jih zahteva za konverzijo izpolnjuje v skladu s členom 159(1);	To se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi.
	(j) formalni pogoji za prijavo spremembe iz člena 161 in postopki za takšne spremembe;	Člen 161 se ne nanaša na „formalne pogoje za prijavo spremembe“. Določba o postopkih se nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, razen za „formalne pogoje“, ki jih je treba razjasniti v temeljnem aktu.
	(k) način sporočanja med Agencijo in Mednarodnim uradom, vključno s sporočili, ki se posredujejo v skladu s členi 147(4), 148a, 153(2) in 158c.“;	Na podlagi člena 147(4) ni „sporočil, ki se posredujejo“. Z izjemo tega se ta določba nanaša na dopolnitev nebistvenih elementov uredbe, cilj, vsebina in področje uporabe pa so ob upoštevanju uvodne izjave 46 navedeni zadovoljivo.	Delegirani akti so sprejemljivi, razen za „sporočila, ki se posredujejo“, ki jih je treba razjasniti v temeljnem aktu.
Člen 163a	1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.		Ustreza vzorčnemu členu iz skupnega dogovora.
	2. Pooblastilo iz členov 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a se podeli za nedoločen čas.	Parlament bi se lahko odločil za določeno trajanje pooblastila, na primer nekaj let, in ga združil z obveznostmi poročanja (možnost 2 iz skupnega dogovora).	Ustreza vzorčnemu členu iz skupnega dogovora.
	3. Pooblastilo iz odstavka 2 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.		Ustreza vzorčnemu členu iz skupnega dogovora.
	4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.		Ustreza vzorčnemu členu iz skupnega dogovora.
	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a, začne veljati le, če temu Evropski parlament ali Svet v roku dveh mesecev po tem, ko je bil o navedenem aktu uradno obveščen, ne nasprotuje ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;	Rok za nasprotovanje zajema običajna 2+2 meseca, Parlament pa ga lahko podaljša ali skrajša.	Ustreza vzorčnemu členu iz skupnega dogovora. Parlament lahko spremeni časovne okvire.

[1] Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).
[2] Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti, (UL L 303, 15.12.1995, str. 1), in Uredba Komisije (ES) št. 2869/95 z dne 13. decembra 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L 303, 15. 12. 1995, str. 33). Obstaja še tretji izvedbeni predpis v okviru sedanje uredbe o blagovnih znamkah, to je Uredba Komisije (ES) št. 216/96 z dne 5. februarja 1996 o poslovniku odborov za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UL L 28, 6.2.1996, str. 11), ki pa se ne bo spremenila.
[3] http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/sefcovic/documents/120719_agencies_common_appr_en.pdf
[4] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
[5] Pismo predsednika Barrosa predsedniku Schulzu z dne 3. februarja 2012.
[6] Komisija je 19. septembra 2012 vložila tožbo na Sodišču Evropske unije, naj se za ničnega razglasi člen uredbe o biocidnih pripravkih, ki določa sprejemanje ukrepov z izvedbenimi akti namesto z delegiranimi. Komisija trdi, da se s tem členom dopolnjujejo nekateri nebistveni elementi zakonodajnega akta, glede na naravo podelitve pristojnosti Komisiji in glede na cilj akta, ki ga je treba sprejeti na podlagi te pristojnosti, pa bi bilo treba tak akt sprejeti v skladu s postopkom, ki ga določa člen 290 PDEU, ne pa v skladu s postopkom, ki ga določa člen 291 PDEU. Zadeva C-427/12, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.
[7] Politične smernice o horizontalnem pristopu v Parlamentu pri obravnavi delegiranih aktov (pismo predsednika konference predsednikov odborov predsedniku Parlamenta z dne 19. aprila 2012).
[8] Prisotni so bili: Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Françoise Castex (podpredsednica), Marielle Gallo, Jutta Haug (v skladu s členom 187(2)), Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Eva Lichtenberger, Alajos Mészáros, Andrej Plenković (v skladu s členom 193(3)) Bernhard Rapkay, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (14.10.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti
(COM(2013)0161 – C7‑0087/2013 – 2013/0088(COD))

Pripravljavec mnenja: George Sabin Cutaş

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Glavni cilj predloga spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2009 o blagovni znamki Skupnosti skupaj s predlogom spremembe Direktive 2008/95/ES je harmonizirati sisteme registracije blagovnih znamk v vseh državah članicah EU, pa tudi zagotoviti soobstoj sistema EU za blagovne znamke in nacionalnih sistemov ter dopolnjevanje med njimi, da bodo učinkovitejši za podjetja glede nižjih stroškov in manjše zapletenosti, večje hitrosti in predvidljivosti ter pravne varnosti. To bi lahko bistveno okrepilo inovacije in gospodarsko rast.

V mnenju je poudarek izključno na trgovinskih vidikih predloga ter zlasti na tranzitu ponarejenega blaga prek ozemlja Unije ter na prodajo ponarejenega blaga na spletu. Kar zadeva prvi vidik, je namen predloga Komisije zmanjšati tranzit ponarejenega blaga prek ozemlja Unije. V tem mnenju se ta pobuda podpira, opozoriti pa je treba, da to ne bi smelo imeti negativnih posledic za pravico Unije do podpiranja dostopa do zdravil za tretje države v skladu z ministrsko deklaracijo STO iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001. Priznati pa je treba, da je vprašanje dostopa do zdravil v glavnem povezano s patenti in ne toliko z blagovnimi znamkami.

V zvezi z drugim vidikom, povezanim s trgovanjem, je cilj predloga preprečiti vstop ponarejenih izdelkov v Unijo, zlasti prek prodaje na spletu. Ta problem je zaradi rasti prodaje na spletu postal zlasti pomemben v zadnjih letih. V mnenju je pojasnjeno, kateri pravni instrumenti imetniku blagovne znamke omogočajo ukrepanje, da se prepreči uvoz ponarejenega blaga, kadar je zgolj pošiljatelj tisti, ki posluje za komercialne namene. Glede na pomen tega problema in ekonomske interese, ki so ogroženi, je primerno tudi, da se izboljša nadzor držav članic nad spletnimi stranmi, ki prodajajo ponarejene izdelke.

V mnenju se ne nazadnje poudarja tudi to, da je treba razširiti pravni red EU glede zaščite geografskih označb v Uniji, tako da bi s prihodnjim zakonodajnim aktom EU vključili geografske označbe na proizvodih, ki niso kmetijski proizvodi, živila, vino ali žgane pijače.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) S ciljem ohranitve močne zaščite pravic pri označbah porekla in geografskih označbah, zaščitenih na ravni Unije, je treba pojasniti, da navedene pravice omogočajo vložitev ugovora zoper registracijo poznejše evropske blagovne znamke, ne glede na to, ali obstajajo ali ne obstajajo tudi razlogi za zavrnitev, ki jih mora pregledovalec upoštevati po uradni dolžnosti. Ker obstaja zgolj zakonodaja Unije v zvezi z zaščito geografskih označb na kmetijskih proizvodih, živilih, vinu in žganih pijačah, bi morala Komisija sprejeti predlog uredbe za harmonizacijo pravil držav članic o zaščiti geografskih označb tudi za proizvode, ki niso kmetijski proizvodi, živila, vino ali žgane pijače.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za izpolnitev cilja učinkovitejše okrepitve zaščite blagovnih znamk in boja proti ponarejanju bi moral imetnik evropske blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, kadar takšno blago prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka evropski blagovni znamki, registrirani za takšno blago. To ne bi smelo posegati v ravnanje Unije v skladu s predpisi STO, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu, in njeno pravico, da spodbuja dostop tretjih držav do zdravil, ter natančneje v proizvodnjo, pretok in distribucijo generičnih zdravil v EU in drugod.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Za učinkovitejše preprečevanje vstopa blaga, ki krši pravice, zlasti v zvezi s prodajo na spletu, bi moral imetnik imeti pravico, da prepreči uvoz takšnega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj blaga tisti, ki posluje za komercialne namene. V ta namen bi moral imetnik ustrezno ukrepati v skladu z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in Uredbo št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico preprečiti uvoz blaga iz odstavka 3(c), če samo pošiljatelj blaga deluje za komercialne namene.	4. Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico preprečiti uvoz blaga iz odstavka 3(c), če samo pošiljatelj blaga deluje za komercialne namene.
	V ta namen ima imetnik evropske blagovne znamke pravico ustrezno pravno ukrepati v skladu z Direktivo 48/2004/ES ter od nacionalnih carinskih organov zahtevati ukrepanje v zvezi z blagom, ki domnevno krši njegove pravice, na primer da se blago zadrži in uniči v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.
	Poleg tega države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev prodaje ponarejenega blaga na spletu.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke.	Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke. To ne posega v ravnanje Unije v skladu s predpisi Svetovne trgovinske organizacije, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) namestitev v gospodarskem prometu znaka, ki je enak ali podoben evropski blagovni znamki, na opremo, embalažo ali drugo sredstvo, kamor se znamka lahko namesti;	(a) namestitev v gospodarskem prometu znaka, ki je enak ali podoben evropski blagovni znamki, na opremo, embalažo ali drugo sredstvo, kamor se znamka lahko namesti, kot je določeno v členu 8(1) te uredbe;

Obrazložitev

Odstavek bi moral biti skladen z določbami o enakosti in podobnosti, ki so že določene v členu 8(1).

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 74 a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74 aa) Povračilo uvozniku in lastniku blaga

Agencija je pristojna, da imetniku evropske blagovne znamke naloži plačilo ustreznega povračila za kakršno koli škodo, ki je uvozniku, prejemniku in lastniku blaga nastala pri neupravičenem zadržanju blaga zaradi pravice omejevanja uvoza, dodeljene s členom 9.

Obrazložitev

V skladu s členom 56 sporazuma TRIPS imajo ustrezni organi pravico zahtevati od vlagatelja, v tem primeru imetnika blagovne znamke, ustrezno povračilo uvozniku ali lastniku blaga za neupravičeno zadrževanje blaga. Neupravičeno zadržano blago je velik in vse pogostejši problem. Po podatkih letnega poročila Komisije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (EU Customs Enforcement of Intellectual Property Rights: Results at the Border) je bilo leta 2011 več kot 2700 primerov po pomoti zadržanega blaga, kar je za 46 % več kot v predhodnih dveh letih.

POSTOPEK

Naslov	Blagovna znamka Skupnosti
Referenčni dokumenti	COM(2013)0161 – C7-0087/2013 – 2013/0088(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 16.4.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	George Sabin Cutaş 25.4.2013
Obravnava v odboru	11.7.2013	16.9.2013
Datum sprejetja	14.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, Vital Moreira, Paul Murphy, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elisabeth Jeggle, Krzysztof Lisek, Iosif Matula, Paul Rübig, Catherine Stihler

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (7.11.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti
(COM(2013)0161 – C7‑0087/2013 – 2013/0088(COD))

Pripravljavka mnenja: Regina Bastos

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V Evropski uniji je blagovno znamko mogoče registrirati bodisi na nacionalni ravni pri uradu za intelektualno lastnino posamezne države članice (zakonodaje držav članic na področju blagovnih znamk so bile delno usklajene z Direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988, ki je bila kodificirana z Direktivo 2008/95/ES) bodisi na ravni Evropske unije kot blagovno znamko Skupnosti (na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, ki je bila kodificirana z Uredbo (ES) št. 207/2009). S to uredbo je bil ustanovljen tudi Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), ki je pristojen za registracijo in upravljanje blagovnih znamk Skupnosti. Pravni red na tem področju je kljub korenitim spremembam v poslovnem okolju podjetij ostal skoraj nespremenjen.

Namen predloga

Blagovna znamka Skupnosti sodi med pravice intelektualne lastnine in temelji na členu 118(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija je izvedla oceno učinka, ki je pokazala, da je treba za izboljšanje in racionalizacijo sistema blagovne znamke Skupnosti nekatere dele uredbe spremeniti.

Evropska komisija je 27. marca 2013 predlagala revizijo, katere cilj je:

• posodobitev sistema blagovnih znamk v Evropi,

• zmanjšanje nedoslednosti med določbami v obstoječem zakonodajnem okviru in

• izboljšanje sodelovanja med uradi za blagovne znamke.

Podjetjem v EU je treba omogočiti, da postanejo konkurenčnejša:

• z boljšim dostopom do sistema za zaščito blagovnih znamk (znižanje stroškov, hitrejši postopki in večja predvidljivost),

• z okrepitvijo pravne varnosti in

• z zagotovitvijo soobstoja in dopolnjevanja sistema EU in nacionalnih sistemov.

Komisija v svoji pobudi za revizijo uredbe ni predlagala novega sistema, temveč usmerjeno posodobitev sedanjih določb, predvsem za:

• prilagoditev terminologije uredbe Lizbonski pogodbi ter uskladitev njenih določb s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah,

• poenostavitev postopkov za prijavo in registracijo evropske blagovne znamke,

• nekatera pravna pojasnila,

• vzpostavitev sodelovanja med Uradom za usklajevanje na notranjem trgu in nacionalnimi uradi in

• uskladitev s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije o delegiranih aktih.

Vidiki notranjega trga

Soobstoj sistema evropske blagovne znamke in nacionalnih blagovnih znamk je potreben za dobro delovanje notranjega trga. Blagovna znamka je pomembna za razlikovanje med proizvodi in storitvami različnih podjetij, kar posameznemu podjetju omogoča, da pridobiva stranke in se širi ter ohranja konkurenčen položaj na trgu. Število prijav blagovne znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu nenehno raste in je v letu 2012 preseglo 107 900. Z razvojem so narasla pričakovanja zainteresiranih strani po bolj racionaliziranih in visoko kakovostnih sistemih registracije blagovnih znamk, ki bi bili bolj usklajeni, javno dostopni in tehnološko posodobljeni.

Novi zakonodajni sveženj vsebuje vrsto določb, ki so v okviru pristojnosti Odbora za notranji trgi in varstvo potrošnikov:

• določba, da lahko imetnik blagovne znamke prepreči uporabo svoje blagovne znamke v primerjalnem oglaševanju, če takšno oglaševanje ne izpolnjuje zahtev iz člena 4 Direktive 2006/114/ES z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju;

• določba, ki dovoljuje prepoved uvoza blaga v EU, kadar je le pošiljatelja blaga tisti, ki posluje za komercialne namene, da bi se preprečila naročanje in prodaja ponarejenih izdelkov na spletu;

• možnost imetnikov pravic, da tretjim osebam preprečijo vnos blaga iz tretjih držav na carinsko območje Unije, če je bilo blago dano v prost promet ali če je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je praktično enaka blagovni znamki, registrirani za takšno blago.

Stališče pripravljavke mnenja

Pripravljavka mnenja je na splošno zadovoljna s predlogom Evropske komisije, tudi z določbami, ki so v okviru pristojnosti Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Predlogi sprememb v osnutku poročila zadevajo zlasti:

• krepitev vloge nacionalnih organov v sistemu varstva blagovnih znamk in boju proti ponarejanju,

• ukinitev določbe, po kateri je prijavo blagovne znamke Skupnosti mogoče vložiti samo pri Agenciji,

• dodatno opredelitev znakov, ki lahko sestavljajo evropsko blagovno znamko,

• časovne roke, ki zadevajo določitev in klasifikacijo blaga in storitev,

• nove naloge Agencije,

• sestavo upravnega odbora in

• pristojbine.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bi bilo treba terminologijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009 posodobiti. To pomeni zamenjavo izraza „blagovna znamka Skupnosti“ z izrazom „blagovna znamka Evropske unije“. V skladu s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah, o katerem so se julija 2012 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija, bi se ime „Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli)“ moralo nadomestiti z imenom „Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za večjo prožnost ob hkratnem zagotavljanju večje pravne varnosti v zvezi z načinom prikaza blagovnih znamk bi bilo treba iz opredelitve evropske blagovne znamke črtati zahtevo glede grafičnega prikaza. Dovoljeno bi moralo biti, da se znak prikaže v kakršni koli obliki in ne nujno grafično, pri čemer se zahteva, da je znak, kadar je objavljen in vpisan v register, mogoče prikazati tako, da lahko pristojni organi in javnost natančno ter jasno ugotovijo podrobno vsebino zaščite.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Ugovor zoper registracijo blagovne znamke lahko vloži tudi katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali organ, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, ponudnike storitev, trgovce ali potrošnike, če dokaže, da blagovna znamka zavaja javnost, na primer glede narave, kakovosti ali geografskega porekla blaga ali storitve;

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) Glavna funkcija blagovne znamke je, da potrošniku ali končnemu uporabniku zagotavlja poreklo proizvoda, tako da mu omogoči, da brez možnosti zamenjave razlikuje med tem proizvodom in proizvodi z drugačnim poreklom.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15b) Pri ugotavljanju, ali je glavna funkcija blagovne znamke okrnjena, je treba to določbo razlagati v smislu člena 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, da se zagotovi temelja pravica do svobode izražanja.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za izpolnitev cilja učinkovitejše okrepitve zaščite blagovnih znamk in boja proti ponarejanju bi moral imetnik evropske blagovne znamke imeti pravico, da s pomočjo nacionalnih organov tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, kadar takšno blago prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je praktično enaka evropski blagovni znamki, registrirani za takšno blago.

Obrazložitev

Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Za učinkovitejše preprečevanje vstopa blaga, ki krši pravice, zlasti v zvezi s prodajo na spletu, bi moral imetnik imeti pravico, da s pomočjo nacionalnih organov prepreči uvoz ali ponujanje takšnega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj, agent, posrednik ali ponudnik storitev spletne prodaje blaga tisti, ki posluje za komercialne namene.

Obrazložitev

Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a) Izključne pravice iz blagovne znamke imetniku ne bi smele omogočati, da prepove uporabo znakov ali označb, ki se uporabljajo iz upravičenih razlogov, da se potrošnikom omogoči primerjava ali izražanje mnenj, ali če se znamka ne uporablja komercialno.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Glede na postopno zmanjševanje in zanemarljivo število prijav blagovne znamke Skupnosti, vloženih v osrednjih uradih za intelektualno lastnino držav članic (v nadaljnjem besedilu: uradi držav članic), bi morala biti vložitev prijave evropske blagovne znamke dovoljena le pri Agenciji.

črtano

Obrazložitev

Ohraniti je treba vse možnosti za registracijo blagovnih znamk na evropski ravni, da bi bilo življenje državljanov in delovanje podjetij bolj enostavno. Zato je treba tudi v prihodnosti omogočiti vložitev prijav pri nacionalnih uradih, ki jih nato posredujejo Agenciji.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Da se zagotovijo učinkovita in uspešna metoda reševanja sporov, skladnost z jezikovno ureditvijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009, hitro sprejemanje odločb v enostavnih zadevah ter učinkovita in uspešna organizacija odborov za pritožbe, ustrezna in realistična raven pristojbin, ki jih zaračuna Agencija, ob hkratnem upoštevanju proračunskih načel iz Uredbe (ES) št. 207/2009, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva podrobnosti o jezikih, ki se uporabljajo pred Agencijo, primere, v katerih bi en sam član sprejel odločbe o ugovoru in izbrisu, podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, zneske pristojbin, ki se plačajo Agenciji, in podrobnosti v zvezi s plačilom.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 4 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) so ti znaki prikazani tako, da lahko pristojni organi in javnost ugotovijo natančen predmet zaščite, ki je podeljena njenemu imetniku.“;	(b) so ti znaki prikazani tako, da lahko pristojni organi in javnost jasno in natančno ugotovijo predmet zaščite, ki je podeljena njenemu imetniku.“;

Obrazložitev

Bistveni elementi evropske blagovne znamke morajo biti jasno in natančno predstavljeni.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
je znak enak evropski blagovni znamki v zvezi z blagom ali storitvami, enakih tistim, za katere je evropska blagovna znamka registrirana, in če takšna uporaba vpliva ali bi lahko vplivala na nalogo evropske blagovne znamke, da potrošnikom zagotavlja podatke o poreklu blaga ali storitev;	je znak enak evropski blagovni znamki v zvezi z blagom ali storitvami, enakih tistim, za katere je evropska blagovna znamka registrirana, in če takšna uporaba vpliva ali bi lahko vplivala na nalogo evropske blagovne znamke, da potrošnikom zagotavlja podatke o poreklu blaga in storitev, tako da jim omogoča, da brez možnosti zamenjave razlikujejo med tem proizvodom in proizvodi z drugačnim poreklom;

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico preprečiti uvoz blaga iz odstavka 3(c), če samo pošiljatelj blaga deluje za komercialne namene.	Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico s pomočjo nacionalnih organov preprečiti uvoz blaga iz odstavka 3(c) ali ponujanje blaga iz odstavka 3(b), če pošiljatelj, agent, posrednik, ali ponudnik storitev spletne prodaje trgovskega blaga deluje za komercialne namene.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke“;	Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga, ki krši pravice te evropske blagovne znamke, na carinsko območje Unije, če takšno blago, vključno z embalažo:
	(a) prihaja iz tretjih držav in je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke;
	(b) in je namenjeno trgovinski dejavnosti, vendar ni dano v promet na tem območju.

Obrazložitev

Kanali za trgovanje s ponarejenim in tihotapskim blagom sledijo kanalom zakonite mednarodne trgovine. Ker je za nekatere kriminalne mreže razmeroma enostavno ponarediti carinske dokumente, zlasti v zvezi s poreklom blaga in namembnim krajem, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov meni, da je treba ponovno poudariti pomen varovanja notranjega trga, pravic potrošnikov, zdravja in varnosti z nadzorovanjem trgovinskih tokov.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 9 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke.	5. Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da s pomočjo nacionalnih organov tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka, registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke.

Obrazložitev

Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvi pododstavek se uporablja samo, če je uporaba s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah.	Ta odstavek se uporablja samo, če je uporaba s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah.

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je pojasniti, da se zahteva glede poštene uporabe uporablja za točke (a), (b) in (c) in ne le za točko (a).

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo blagovne znamke iz upravičenih razlogov v zvezi z:
	(a) oglaševanjem ali promocijo, ki potrošnikom omogoča primerjavo blaga ali storitev; ali
	(b) opredeljevanjem in parodiranjem, kritiziranjem ali komentiranjem glede imetnika blagovne znamke ali blaga ali storitev imetnika blagovne znamke; ali
	(c) katero koli nekomercialno uporabo znamke.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 16

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 15 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V členu 15(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
	Če v obdobju petih let po registraciji imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati blagovne znamke Skupnosti v državi članici ali delu države članice za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena v obdobju petih zaporednih let, se za blagovno znamko Skupnosti uporabljajo sankcije iz te uredbe, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

Obrazložitev

Predlaga se, da se besedilo „v Skupnosti“ nadomesti z besedilom „v državi članici ali delu države članice“. Če je uporaba „resna in dejanska“, bi moralo zadostovati, da se zahtevek za preklic na podlagi neuporabe blagovne znamke EU zavrne, če je bila uporaba omejena na eno državo članico ali del ene države članice.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 25

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 25


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prijava evropske blagovne znamke se vloži pri Agenciji.“;	Prijava evropske blagovne znamke se vloži pri Agenciji ali pri uradu.“

Obrazložitev

Ohraniti je treba vse možnosti za registracijo blagovnih znamk na evropski ravni, da bi bilo življenje državljanov in delovanje podjetij enostavnejše. Zato je treba tudi v prihodnosti omogočiti vložitev prijav pri nacionalnih uradih, ki jih nato posredujejo Agenciji.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 27

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 27


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Datum vložitve prijave evropske blagovne znamke je datum, na katerega je prijavitelj pri Agenciji vložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pri čemer je treba plačati prijavno pristojbino, za katero je bil plačilni nalog izdan najpozneje na ta datum.“;	Datum vložitve prijave evropske blagovne znamke je datum, na katerega je prijavitelj pri Agenciji ali uradu vložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pri čemer je treba plačati prijavno pristojbino v roku enega meseca od vložitve navedenih dokumentov.“

Obrazložitev

Datum vložitve prijave evropske blagovne znamke je datum, ko je prijavitelj pri Agenciji ali nacionalnem uradu predložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1). Sedanje enomesečno obdobje mirovanja bi se moralo ohraniti, da lahko prijavitelji prijave umaknejo in ponovno vložijo, ne da bi morali dvakrat plačati pristojbino. To je zlasti pomembno za mala in srednja podjetja, ki bodo bolj verjetno vložila prijave z napakami in bi utrpela posebno škodo, če bi morala pristojbino plačati dvakrat.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 28 – odstavek 8 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetniki evropskih blagovnih znamk, prijavljenih pred 22. junijem 2012, ki so registrirane samo za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve prijave zahtevati zaščito za blago ali storitev, ki presegajo tiste, ki so zajete v dobesednem smislu naslova navedenega razreda, če je tako označeno blago ali storitve vključeno v abecedni seznam za navedeni razred Nicejske klasifikacije v veljavi na dan vložitve.	Imetniki evropskih blagovnih znamk, prijavljenih pred 22. junijem 2012, ki so registrirane za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve prijave zahtevati zaščito za blago ali storitev, ki presegajo tiste, ki so zajete v dobesednem smislu naslova navedenega razreda, če je tako označeno blago ali storitve vključeno v abecedni seznam za navedeni razred Nicejske klasifikacije v veljavi na dan vložitve.

Obrazložitev

Priložnost za spremembo naslovov razredov bi morala poleg registracij, ki zajemajo le naslove razredov, veljati tudi za registracije, ki zajemajo celoten naslov razreda in določeno drugo blago/storitve.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 28

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 28 – odstavek 8 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izjava se pri Agenciji vloži v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ter jasno, natančno in podrobno navaja blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb iz naslova razreda, prvotno zajete z namenom imetnika. Agencija sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Ta možnost ne posega v uporabo členov 15, 42(2), 51(1)(a) in 57(2).	Izjava se pri Agenciji vloži ob registraciji sprememb ali podaljšanju veljavnosti ter jasno, natančno in podrobno navaja blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb iz naslova razreda, prvotno zajete z namenom imetnika. Agencija sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Ta možnost ne posega v uporabo členov 15, 42(2), 51(1)(a) in 57(2).

Obrazložitev

Če je bila blagovna znamka registrirana pred 22. junijem 2012, je registracija potekala v skladu z vsemi prejšnjimi zakonskimi zahtevami. Ta postopek se uporabi samo v primeru spremembe registracije ali pri zahtevi za podaljšanje veljavnosti blagovne znamke, da ne bo treba uvesti dodatnih in zapletenih postopkov.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 30

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zahteve za priznanje prednostne pravice se vložijo skupaj s prijavo evropske blagovne znamke in vključujejo datum, številko in državo prejšnje prijave.	Prijavitelj, ki zahteva priznanje prednostne pravice na podlagi prejšnje prijave, vloži izjavo o prednosti in prepis prejšnje prijave. Če slednja ni v enem od jezikov Agencije, prijavitelj vloži prevod prejšnje prijave v enem od teh jezikov.

Obrazložitev

V skladu z izvedbeno uredbo uredbe o blagovni znamki Skupnosti se lahko zahtevek za prednostno pravico vloži v prijavi ali v dveh mesecih od datuma vložitve prijave. Prednostna pravica učinkuje tako, da za namen ugotavljanja prednosti pravice kot datum prednostne pravice upošteva datum vložitve prijave. Namen te spremembe je ohraniti sedanje besedilo člena 30 in s tem dvomesečno obdobje mirovanja.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 38

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te osebe niso stranke v postopku pred Agencijo.	črtano

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 39 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 41 – odstavek 5 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) V členu 41 se doda odstavek 5:
	5. Ugovor zoper registracijo blagovne znamke lahko vloži tudi katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali organ, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, ponudnike storitev, trgovce ali potrošnike, če dokaže, da blagovna znamka zavaja javnost, na primer glede narave, kakovosti ali geografskega porekla blaga ali storitve;

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 40 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 42 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Odstavek 4 člena 42 se nadomesti z naslednjim:
	„Agencija lahko, če meni, da je ustrezno, pozove stranke k poravnavi, po možnosti pred uradnim začetkom postopka ugovora. Pri tem Agencija vključi informacije o razpoložljivih postopkih mediacije in specializiranih storitvah mediacije, vključno s storitvami, ki jih opravljajo zunanji mediatorji, ki jih akreditira Agencija.
	Kadar se stranki med postopkom ugovora odločita za poravnavo, Agencija obema zagotovi ustrezno podaljšanje za zaključitev postopka mediacije.“

Obrazložitev

Trenutno besedilo člena 42(4) se glasi: „Urad lahko, če meni, da je to ustrezno, povabi stranke k poravnavi.“ Storitve mediacije, ki jih opravlja Urad za usklajevanje na notranjem trgu, so omejene na pritožbene postopke, pri čemer so lahko mediatorji le osebe, zaposlene v tem uradu. Število do zdaj opravljenih mediacij je minimalno. Da bi se povečala privlačnost mediacije, bi bilo treba stranke že v zgodnejših fazah spodbujati, da jo izkoristijo. Stranke bi morale imeti tudi pravico, da izberejo zunanje mediatorje.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 50 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 57 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Člen 57(4) se nadomesti z naslednjim:
	„Agencija lahko, če meni, da je ustrezno, pozove stranke k poravnavi, po možnosti pred uradnim začetkom postopka preklica. Pri tem Agencija vključi informacije o razpoložljivih postopkih mediacije in specializiranih storitvah mediacije, vključno s storitvami, ki jih opravljajo zunanji mediatorji, ki jih akreditira Agencija.
	Kadar se stranki med postopkom ugovora odločita za poravnavo, Agencija obema zagotovi ustrezno podaljšanje za zaključitev postopka mediacije.“

Obrazložitev

Trenutno besedilo člena 57(4) se glasi: „Urad lahko, če meni, da je to ustrezno, povabi stranke k poravnavi.“ Storitve mediacije, ki jih opravlja Urad za usklajevanje na notranjem trgu, so omejene na pritožbene postopke, pri čemer so lahko mediatorji le osebe, zaposlene v tem uradu. Število do zdaj opravljenih mediacij je minimalno. Da bi se povečala privlačnost mediacije, bi bilo treba stranke že v zgodnejših fazah spodbujati, da jo izkoristijo. Stranke bi morale imeti pravico, da izberejo zunanje mediatorje.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 1 a – člen 123 b – odstavek 1 – točka d a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) upravljanje in spodbujanje zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in sheme zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1151/2012;

Obrazložitev

Ker na evropski ravni poteka vse obsežnejše usklajevanje predpisov na področju intelektualne lastnine, je primerno, da so vsi izdelki zaščiteni z istimi predpisi, saj je tako zagotovljena pravna skladnost.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 1 a – člen 123 b – odstavek 1 – točka d b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) upravljanje in spodbujanje zaščitenih geografskih označb, določenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007 in Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;

Obrazložitev

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 1 a – člen 123 b – odstavek 1 – točka d c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) upravljanje in spodbujanje drugih evropskih pravnih sistemov intelektualne lastnine, določenih v členu 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

Obrazložitev

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 1 a – člen 123b – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Agencija lahko omogoča prostovoljne storitve mediacije, in sicer za namen zagotavljanja pomoči strankam pri doseganju mirne rešitve.	3. Agencija lahko omogoča spletne in nespletne prostovoljne storitve mediacije, in sicer za namen olajševanja dostopa do alternativnih postopkov reševanja sporov in spodbujanja mirne rešitve sporov, tudi v okviru Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah^9a.
	_____________
	^9a UL L 136, 24.5.2008, str. 3.

Obrazložitev

Postopek mediacije je pomemben, ker se je z njim mogoče izogniti visokim stroškom sodnih postopkov, poleg tega pa pospeši reševanje sporov.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 98

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 1 a – člen 123 c – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Agencija določi, pripravi in usklajuje skupne projekte interesa Unije v zvezi s področji iz odstavka 1. Določitev projekta vključuje posebne obveznosti in odgovornosti vsakega sodelujočega urada za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino.	Agencija v sodelovanju z uradi držav članic določi, pripravi in usklajuje skupne projekte interesa Unije v zvezi s področji iz odstavka 1. Določitev projekta vključuje posebne obveznosti in odgovornosti vsakega sodelujočega urada za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 2 – člen 124 – odstavek 1 – točka k a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ka) upravni odbor odobri pravila za mediacijo in arbitražo ter pravila, ki urejajo delovanje centra, ustanovljenega za ta namen, na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(o) predloži izvršni direktor;

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 2 – člen 125 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije ter njihovi namestniki.	1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, en predstavnik Komisije in en predstavnik Evropskega parlamenta ter njihovi namestniki.

Obrazložitev

Upravni odbor mora biti sestavljen po načelu skupnega predstavništva, z enim predstavnikom iz vsake države članice, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, da bi zagotovili institucionalno ravnovesje in omogočili učinkovito sodelovanje Evropskega parlamenta pri nadzoru in upravljanju urada.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 3 – člen 128 – odstavek 4 – točka o a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oa) pripravi projekt mediacije, pravila za arbitražo in pravila za delovanje centra, ki je bil ustanovljen za ta namen, ter jih predloži upravnemu odboru v sprejetje;

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 3 – člen 129 – odstavek 2 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, in sicer po javnem in preglednem izbirnem postopku. Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred katerim koli pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih poslancev. Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.	Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama vsaj treh kandidatov, ki jih po javnem in preglednem izbirnem postopku predlaga izbirni odbor, sestavljen iz dveh predstavnikov držav članic ter predstavnikov Komisije in Evropskega parlamenta. Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih poslancev. Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 3 – člen 129 – odstavek 2 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvršni direktor se lahko odstavi s položaja le na podlagi odločbe upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Evropske komisije.	Odstavitev izvršnega direktorja s položaja je mogoča le na podlagi odločitve upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, pri čemer odločitev podpre dvotretjinska večina članov.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 3 – člen 129 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Mandat izvršnega direktorja je pet let. Do konca navedenega obdobja Komisija izvede ocenjevanje, pri čemer upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.	Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor lahko podaljša mandat izvršnega direktorja enkrat za pet let ali do upokojitvene starosti, če je dosežena med mandatom.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 99

Uredba (ES) št. 207/2009

Naslov XII – oddelek 3 – člen 129 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.	črtano

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 106 a (novo)

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 137 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Center za arbitražo in mediacijo za blagovne znamke, vzorce in modele
	1. V okviru Agencije se ustanovi Center za arbitražo za blagovne znamke, vzorce in modele (v nadaljnjem besedilu: center).
	2. Centru se zagotovijo zmogljivosti za mediacijo in arbitražo v zvezi s spori, ki vključujejo dve stranki ali več, glede blagovnih znamk, vzorcev in modelov v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 6/2002, v okviru projektov Skupnosti.
	3. Upravni odbor odobri pravila o mediaciji in arbitraži ter pravila, ki urejajo delovanje centra, na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(o) predloži izvršni direktor.
	4. Če je predmet spora nasprotovanje, razveljavitev ali postopek med strankami, lahko vpletene stranke kadar koli soglasno zaprosijo za odložitev postopka, da se lahko začne postopek mediacije ali arbitraže.
	5. Agencija in njeni pritožbeni organi lahko, če menijo, da je ustrezno, s strankami razpravljajo o možnosti dogovora, ki se lahko sklene tudi z mediacijo in/ali arbitražo s pomočjo zmogljivosti centra.
	6. Center pripravi seznam posrednikov in arbitrov za pomoč strankam pri reševanju sporov.
	7. Pregledovalci in člani oddelka inštituta ali odborov za pritožbe ne smejo sodelovati pri mediaciji ali arbitraži v zvezi s primerom, v katerem:
	(a) so bili predhodno vključeni v postopke, v zvezi s katerimi poteka mediacija ali arbitraža;
	(b) imajo kakršne koli osebne interese;
	(c) so že bili predstavniki ene od strank;
	8. Oseba, od katere se je zahtevalo, da priča kot član arbitražnega sveta ali sveta za mediacijo, ne sme biti vključena v nasprotovanje, razveljavitev ali postopek, ki je podlaga za postopek mediacije ali arbitraže.
	9. Vsak dogovor, dosežen s pomočjo zmogljivosti centra, vključno z mediacijo, je zavezujoč za Agencijo ali države članice ne glede na izvršilne postopke, ki jih določa pravo države članice, v kateri se izvršuje.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 11 – točka 110

Uredba (ES) št. 207/2009

Člen 144 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zneski pristojbin iz odstavka 1 se določijo na višini, ki zagotavlja, da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Agencije, hkrati pa ne povzročajo kopičenja znatnega presežka. Komisija brez poseganja v člen 139(4) izvede pregled ravni pristojbin, če se znaten presežek ponavlja. Če na podlagi pregleda na pride do zmanjšanja ali spremembe ravni pristojbin, katere namen je preprečevanje dodatnega kopičenja znatnega presežka, se presežek po pregledu prenese v proračun Unije.	2. Zneski pristojbin iz odstavka 1 se določijo na višini, ki zagotavlja, da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Agencije, hkrati pa ne povzročajo kopičenja znatnega presežka. Komisija brez poseganja v člen 139(4) zmanjša raven pristojbin, če se znaten presežek ponavlja. Če se znaten presežek kopiči kljub reviziji, se uporabi za spodbujanje in izboljšanje sistema evropske blagovne znamke.

Obrazložitev

Presežek prihaja iz vplačanih pristojbin prijaviteljev za registracijo blagovnih znamk in njihovo podaljšanje, zato ga je treba uporabiti za izboljšanje sistema evropske blagovne znamke.

POSTOPEK

Naslov	Blagovna znamka Skupnosti
Referenčni dokumenti	COM(2013)0161 – C7-0087/2013 – 2013/0088(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 16.4.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Regina Bastos 29.5.2013
Obravnava v odboru	9.7.2013	25.9.2013	14.10.2013
Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Preslav Borisov (Preslav Borissov), Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Regina Bastos, Jürgen Creutzmann, Cornelis de Jong, Ildikó Gáll-Pelcz, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Emma McClarkin, Claudio Morganti, Pier Antonio Panzeri, Marek Siwiec, Kerstin Westphal
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Agustín Díaz de Mera García Consuegra

POSTOPEK

Naslov	Blagovna znamka Skupnosti
Referenčni dokumenti	COM(2013)0161 – C7-0087/2013 – 2013/0088(COD)
Datum predložitve EP	27.3.2013
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 16.4.2013	ITRE 16.4.2013	IMCO 16.4.2013
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ITRE 25.4.2013
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Cecilia Wikström 24.4.2013
Obravnava v odboru	29.5.2013	19.6.2013	17.9.2013	14.10.2013
	5.11.2013
Datum sprejetja	17.12.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sergio Gaetano Cofferati, Eva Lichtenberger, József Szájer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Silvia Costa, Jürgen Klute, Kay Swinburne
Datum predložitve	16.1.2014

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov