POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (prenovitev)

16.1.2014 - (COM(2013)0162 – C7‑0088/2013 – 2013/0089(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Cecilia Wikström
(Prenovitev – člen 87 Poslovnika)

Predlogi sprememb

• 001-054 (PDF - 247 KB)
• 001-054 (DOC - 327 KB)
• 055-056 (PDF - 101 KB)
• 055-056 (DOC - 310 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (prenovitev)

(COM(2013)0162 – C7‑0088/2013 – 2013/0089(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0162),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0088/2013),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013[1],

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[2],

–   ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0032/2014),

A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije , zlasti člena 114 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114(1) Pogodbe,
Obrazložitev
Napotiti je treba na celotno pravno podlago.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Svet je v sklepih z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji20 Komisijo pozval, naj predloži predloge za revizijo Uredbe (ES) št. 207/2009 in Direktive 2008/95/ES. Revizija slednje bi morala vključevati ukrepe, ki bi zagotovili večjo skladnost z Uredbo (ES) št. 207/2009 in tako zmanjšali število razhajanj, do katerih prihaja v sistemu blagovnih znamk v Evropi kot celoti.	(5) Svet je v sklepih z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji20 Komisijo pozval, naj predloži predloge za revizijo Uredbe (ES) št. 207/2009 in Direktive 2008/95/ES. Revizija slednje bi morala vključevati ukrepe, ki bi zagotovili večjo skladnost z Uredbo (ES) št. 207/2009 in tako zmanjšali število razhajanj, do katerih prihaja v sistemu blagovnih znamk v Evropi kot celoti, hkrati pa ohraniti zaščito blagovne znamke na nacionalni ravni kot privlačno možnost za prijavitelje. V tem smislu bi bilo treba zagotoviti komplementarni odnos med sistemom blagovne znamke Evropske unije in nacionalnimi sistemi blagovnih znamk.
____________	____________
20 UL C 140, 29.5.2010, str. 22.	20 UL C 140, 29.5.2010, str. 22.
Obrazložitev
Pomembno je opozoriti na komplementarno naravo zaščite blagovnih znamk na nacionalni ravni in na ravni Unije.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Bistveno je zagotoviti, da registrirane blagovne znamke v pravnih sistemih vseh držav članic uživajo enako zaščito ter da je zaščita blagovnih znamk na nacionalni ravni enaka zaščiti evropskih blagovnih znamk. Obsežno zaščito, dodeljeno evropskim blagovnim znamkam, ki imajo ugled v Uniji, bi bilo treba dodeliti tudi na nacionalni ravni vsem registriranim blagovnim znamkam, ki imajo ugled v zadevni državi članici.	(10) Bistveno je zagotoviti, da registrirane blagovne znamke v pravnih sistemih vseh držav članic uživajo enako zaščito ter da je zaščita blagovnih znamk na nacionalni ravni enaka zaščiti blagovnih znamk Evropske unije. Obsežno zaščito, dodeljeno blagovnim znamkam Evropske unije, ki imajo ugled v Uniji, bi bilo treba dodeliti tudi na nacionalni ravni vsem registriranim blagovnim znamkam, ki imajo ugled v zadevni državi članici.
	(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Obrazložitev
Besedilo je spremenjeno tako, da odraža spremembo oznake, predlagano v okviru uredbe.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V ta namen, bi bilo treba izdelati seznam znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko, ob pogoju, da je zaradi takšnih znakov mogoče razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugega. Za dosego ciljev registracije sistema blagovnih znamk, ki naj bi zagotovili pravno varnost in dobro upravljanje, je prav tako treba zahtevati, da je znak mogoče predstaviti na način, ki omogoča opredelitev zaščitenega predmeta. Zato bi bilo treba omogočiti, da se znak predstavi v kakršni koli obliki, ne samo grafični, če ima taka predstavitev zadovoljiv učinek.	(13) V ta namen, bi bilo treba izdelati seznam znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko, ob pogoju, da je zaradi takšnih znakov mogoče razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugega. Za dosego ciljev registracije sistema blagovnih znamk, ki naj bi zagotovili pravno varnost in dobro upravljanje, je prav tako treba zahtevati, da je znak v registru mogoče predstaviti na jasen, natančen, samostojen, enostavno dostopen, trajen in objektiven način. Zato bi bilo treba omogočiti, da se znak predstavi v kakršni koli obliki, ne samo grafični, če se za tako predstavitev uporablja splošno razpoložljiva tehnologija in če ima predstavitev zadovoljiv učinek.
Obrazložitev
Jasno bi bilo treba navesti, da je predstavitev lahko v kakršni koli obliki, dokler se zanjo uporablja splošno razpoložljiva tehnologija.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti je treba pojasniti, da je treba zaščito tako za podoben kot za enak znak, ki se uporablja za enako blago ali storitve, dodeliti blagovni znamki le pod pogojem in samo takrat, ko so glavno funkcijo blagovne znamke, ki zagotavlja tržno poreklo blaga in storitev, prizadeli škodljivi učinki.	črtano
Obrazložitev
Črtano zaradi črtanja v členu 10.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je v bistvu enaka registrirani blagovni znamki za tako blago.	(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos ponarejenega blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je v bistvu enaka registrirani blagovni znamki za tako blago. Ta določba ne bi smela škodovati interesu zakonite trgovine z blagom, ki je v njegovih namembnih državah lahko zakonito dano na trg. Da ne bi ovirali zakonitih tokov blaga, ta določba ne bi smela veljati, če tretja oseba predloži dokaze, da je končna namembna država blaga zunaj Unije, in če imetnik blagovne znamke ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana tudi v končni namembni državi. Če končna namembna država še ni bila določena, bi moral imetnik blagovne znamke Evropske unije imeti pravico vsem tretjim osebam preprečiti ponoven iznos blaga iz Unije, razen če tretja stran predloži dokaze, da je končna namembna država blaga zunaj Unije, in če imetnik blagovne znamke ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana tudi v končni namembni državi. To pravilo ne bi smelo posegati v pravico Unije, da spodbuja dostop tretjih držav do zdravil, ter v skladnost s predpisi Svetovne trgovinske organizacije, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Imetnik blagovne znamke bi moral imeti pravico, da ustrezno pravno ukrepa, med drugim vključno s pravico, da od nacionalnih carinskih organov zahteva ukrepanje v zvezi z blagom, ki domnevno krši njegove pravice, na primer da se blago zadrži in uniči v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta23a. Carinski organi bi morali na zahtevo imetnikov pravic in na podlagi meril analize tveganja izvajati ustrezne postopke iz Uredbe (ES) 608/2013.
	________
	23a Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 28.6.2013, str. 15).
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 22 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22b) Člen 28 Uredbe (EU) št. 608/2013 določa, da je imetnik pravice odgovoren za škodo, ki jo imetnik blaga utrpi, če je med drugim naknadno ugotovljeno, da zadevno blago ne krši pravice intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 22 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22c) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega tranzita generičnih zdravil. Zato imetnik blagovne znamke ne bi smel imeti pravice, da tretjim stranem prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice v okviru trgovske dejavnosti zaradi opažene ali dejanske podobnosti med mednarodnim nelastniškim imenom za aktivno sestavino zdravila in registrirano blagovno znamko.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Za boljše preprečevanje vnosa nedovoljenega blaga, zlasti v smislu internetne prodaje, bi moral imetnik imeti pravico prepovedati uvažanje takega blaga v Unijo, kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	(23) Za boljše preprečevanje vnosa ponarejenega blaga, zlasti v smislu internetne prodaje v obliki manjših pošiljk, kot so opredeljene z Uredbo (EU) št. 608/2013, bi moral imetnik veljavno registrirane blagovne znamke imeti pravico prepovedati uvažanje takega blaga v Unijo, kadar v poslovne namene trži le pošiljatelj ponarejenega blaga. Kadar se sprejmejo taki ukrepi, se posameznike ali subjekte, ki so blago naročili, obvesti o razlogu za ukrepe ter o njihovih zakonitih pravicah, povezanih s pošiljateljem.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Blagovne znamke služijo za razlikovanje blaga in storitev ter potrošnikom omogočajo, da se odločajo na podlagi informacij, samo kadar se dejansko uporabljajo na trgu. Za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk, registriranih in zaščitenih v Uniji, ter posledično zmanjšanje števila sporov, ki se med njimi pojavljajo, je treba zahtevati, da se dejansko uporabljajo. Zato je bistvenega pomena zahtevati, da se registrirane blagovne znamke dejansko uporabljajo v zvezi z blagom ali storitvami, za katere so registrirane, ali da se v primeru neuporabe lahko razveljavijo.	(29) Blagovne znamke služijo za razlikovanje blaga in storitev ter potrošnikom omogočajo, da se odločajo na podlagi informacij, samo kadar se dejansko uporabljajo na trgu. Za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk, registriranih in zaščitenih v Uniji, ter posledično zmanjšanje števila sporov, ki se med njimi pojavljajo, je treba zahtevati, da se dejansko uporabljajo. Zato je bistvenega pomena zahtevati, da se registrirane blagovne znamke dejansko uporabljajo v zvezi z blagom ali storitvami, za katere so registrirane, ali da se v primeru neuporabe lahko razveljavijo v roku petih let od datuma registracije.
Obrazložitev
Dodano besedilo zagotavlja skladnost z uvodno izjavo k odstavku 1 člena 16 direktive o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Poleg tega se s tem predlogom spremembe v besedilo vključi evropski vidik zaščite ustvarjalnosti malih in srednjih podjetij, ki se jim nameni čas za razvoj in zaščito svojih blagovnih znamk.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za boljši in lažji dostop do zaščite blagovnih znamk ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo blagovnih znamk v državah članicah učinkovit in pregleden, zajemati pa bi moral pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za evropske blagovne znamke. Z namenom doseganja usklajenega in uravnoteženega sistema blagovne znamke na nacionalni ravni in ravni EU bi morali vsi centralni uradi za industrijsko lastnino držav članic omejiti preverjanje po uradni dolžnosti tega, ali je prijava blagovne znamke ustrezna za registracijo le ob odsotnosti absolutnih razlogov za zavrnitev. To pa ne bi smelo posegati v pravico navedenih uradov glede zagotovitve poizvedb o prejšnjih pravicah na zahtevo prijaviteljev in na izključno informativni osnovi ter brez poseganja ali zavezujočega učinka na nadaljnji postopek registracije, vključno s posledičnimi postopki ugovora.	(34) Za boljši in lažji dostop do zaščite blagovnih znamk ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo blagovnih znamk v državah članicah učinkovit in pregleden, zajemati pa bi moral pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za evropske blagovne znamke. Države članice bi morale imeti možnost, da same odločajo o izvajanju preverjanja pogojev po uradni dolžnosti za zavrnitev na podlagi relativnih razlogov.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(46a) V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 11. julija 201323b podal mnenje.
	_________
	23b Še ni objavljeno v Uradnem listu.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva se uporablja za vsako blagovno znamko glede blaga ali storitev, ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v državi članici kot posamična blagovna znamka, kolektivna znamka ali garancijska ali certifikacijska znamka ali ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino ali mednarodne registracije z učinkom v državi članici.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „Agencija“ pomeni Agencijo za blagovne znamke in modele Evropske unije, ustanovljeno v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 207/2009;	(b) „Agencija“ pomeni Agencijo za intelektualno lastnino Evropske unije, ustanovljeno v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 207/2009;
	(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Obrazložitev
Sprememba odraža spremenjeno ime Agencije.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 2 – točka ca
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) „prejšnje blagovne znamke“ pomenijo:
	(i) naslednje vrste blagovnih znamk z datumom vložitve prijave za registracijo, ki je pred datumom prijave za registracijo blagovne znamke, ter, kadar je to primerno, ob upoštevanju prednostnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s temi blagovnimi znamkami:
	- blagovne znamke Evropske unije;
	- blagovne znamke, registrirane v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, na Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino;
	- blagovne znamke, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki učinkujejo v državah članicah;
	(ii) blagovne znamke Evropske unije, za katere se v skladu z Uredbo (ES) št. 207/2009 upravičeno zahteva prednostna pravica v razmerju do blagovne znamke iz druge in tretje alinee točke (i), tudi če se je imetnik odpovedal tej blagovni znamki ali dopustil, da se izteče;
	(iii) prijave za blagovne znamke iz točk (i) in (ii) pod pogojem njihove registracije;
	(iv) blagovne znamke, ki so na dan vložitve prijave za registracijo blagovne znamke ali, kadar je to primerno, zahteve za priznanje prednosti v zvezi s prijavo za registracijo blagovne znamke, v državi članici nedvomno znane v smislu izraza „nedvomno znana“ v členu 6(a) Pariške konvencije.
Obrazložitev
To je tehnična sprememba. Zaradi boljše strukture besedila se opredelitev iz predlaganega člena 5(2) prestavi v člen 2 o opredelitvah.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 2 – točka cb (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) „garancijska ali certifikacijska znamka“ pomeni blagovno znamko, ki je opisana kot taka ob vložitvi prijave in je namenjena za razlikovanje blaga ali storitev, ki jih je certificiral imetnik blagovne znamke v zvezi z geografskim poreklom, materialom, načinom proizvodnje blaga ali opravljanja storitev, kakovosti, zanesljivosti ali drugih lastnosti blaga ali storitev, ki niso certificirane.
Obrazložitev
To je tehnična sprememba. Zaradi boljše strukture besedila se opredelitve iz predlaganega člena 28 prestavijo v člen 2 o opredelitvah.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 2 – točka cc (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) „kolektivna znamka“ pomeni blagovno znamko, ki je opisana kot taka ob vložitvi prijave in je namenjena za razlikovanje blaga ali storitev članov združenja, ki je imetnik znamke, od blaga in storitev drugih podjetij.
Obrazložitev
To je tehnična sprememba. Zaradi boljše strukture besedila se opredelitve iz predlaganega člena 28 prestavijo v člen 2 o opredelitvah.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, iz slik, črk, števil, barv kot takih, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če se s pomočjo teh znakov:	Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, iz slik, črk, števil, barv kot takih, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če so uporabljene splošno dostopne tehnologije in se s pomočjo teh znakov:
(a) blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij;	(a) blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij; ter
(b) blago ali storitve predstavijo na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči določitev natančnega predmeta zaščite, ki jo zagotovi njegov imetnik.	(b) blago ali storitve v registru predstavijo na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči določitev natančnega predmeta zaščite, ki jo zagotovi njegov imetnik.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) blagovne znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, ki zagotavljajo zaščito tradicionalnih izrazov za vino in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.	(j) blagovne znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, ki zagotavljajo zaščito žganih pijač, tradicionalnih izrazov za vino in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.
Obrazložitev
Določba je nedvomno koristna za imetnike geografskih označb. Zaradi geografskih označb iz Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 pa je treba v njej navesti tudi žgane pijače. Te označbe je treba namreč razlikovati od drugih geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila iz uredb Sveta (ES) št. 510/2006 ali št. 509/2006 z dne 20. marca 2006
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) blagovne znamke, ki vsebujejo ali so sestavljene iz prejšnjega poimenovanja sorte, registriranega v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/9423c, ki zadeva isto vrsto proizvoda.
	____________
	23cUredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L 227, 1.9.1994, str. 1).
Obrazložitev
Predlagana sprememba uredbe o blagovni znamki sedaj v členu 7(1)(l) določa, da so žlahtniteljske pravice absolutni razlog za zavrnitev. To pravilo ni vključeno v direktivo, vendar bi bilo primerno zaradi skladnosti z uredbo.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo:	črtano
(a) v drugih državah članicah, v katerih ni bila vložena prijava za registracijo;
(b) kadar je blagovna znamka v tujem jeziku prevedena v kakršen koli uradni jezik ali prečrkovana v kakršno koli pisavo, ki se uporablja v državah članicah.
Obrazložitev
Zahtevati, da nacionalni uradi preverijo absolutne razloge za zavrnitev v okviru vseh nacionalnih jurisdikcij in jezikov Unije, bi bilo nesorazmerno in praktično neizvedljivo. Nadalje bi bilo v nasprotju z načelom teritorialnosti pravic. Za uporabnike bi preverjanje, ali v okviru prijave obstajajo ovire za registracijo na drugem območju, kot na tistem, na katerem bi veljala, pomenilo le malo ali nič dodane vrednosti.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Registracija blagovne znamke se ne zavrne ali ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo ali po datumu registracije in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj.	5. Registracija blagovne znamke se ne zavrne v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo in z njeno uporabo dobila razlikovalni značaj. Registracija blagovne znamke se ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom vložitve prijave za razglasitev neveljavnosti in z njeno uporabo dobila razlikovalni značaj.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. „Prejšnja blagovna znamka“ v smislu odstavka 1 pomeni:	črtano
(a) naslednje vrste blagovnih znamk z datumom vložitve prijave za registracijo, ki je pred datumom prijave za registracijo blagovne znamke, ter, kadar je to primerno, ob upoštevanju prednostnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s temi blagovnimi znamkami:
(i) evropske blagovne znamke ;
(ii) blagovne znamke, registrirane v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, na Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino;
(iii) blagovne znamke, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki učinkujejo v državah članicah;
(b) evropske blagovne znamke , za katere se v skladu z Uredbo (ES) št. 207/2009 upravičeno zahteva prednostna pravica v razmerju do blagovne znamke iz točk (a)(ii) in (iii), tudi če je bila ta blagovna znamka odsvojena ali je prenehala;
(c) prijave za blagovne znamke iz točk (a) in (b) pod pogojem njihove registracije;
(d) blagovne znamke, ki so na dan vložitve prijave za registracijo blagovne znamke ali, kadar je to primerno, zahteve za priznanje prednosti v zvezi z zahtevo za registracijo blagovne znamke, v državi članici znane v smislu izraza „znane“ v členu 6(a) Pariške konvencije.
Obrazložitev
To je tehnična sprememba. Zaradi boljše strukture besedila se opredelitev iz predlaganega člena 5(2) prestavi v člen 2 o opredelitvah.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki , ne glede na to, ali je blago ali storitve, za katere se uporablja ali registrira enako ali podobno oziroma ni podobno tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka , če prejšnja blagovna znamka uživa ugled v državi članici ali, v primeru evropske blagovne znamke, uživa ugled v Uniji, in uporaba poznejše blagovne znamke brez pravega razloga neupravičeno izkoriščala ali pa oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke ;	(a) če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki, ne glede na to, ali je blago ali storitve, za katere se uporablja ali registrira enako ali podobno oziroma ni podobno tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če prejšnja blagovna znamka uživa ugled v državi članici, za katero se vloži prijava za registracijo ali v kateri je blagovna znamka registrirana, ali, v primeru blagovne znamke Evropske unije, uživa ugled v Uniji, in uporaba poznejše blagovne znamke brez pravega razloga neupravičeno izkoriščala ali pa oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke;
Obrazložitev
Zdi se, da je pri pripravi besedila prišlo do napake, saj določba ni združljiva z določbo iz člena 10(2)(c). Predlagano besedilo bi pomenilo, da znamka z ugledom v drugi državi članici ovira znamko v državi članici, za katero se vloži prijava (čeprav znamka v slednji ni imela ugleda). Namen tega predloga spremembe je pojasniti, da ovira obstaja le zaradi ugleda nacionalnih znamk v okviru iste države članice.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) če je izključena iz registracije in se ne sme več uporabljati v skladu z zakonodajo Unije, ki ščiti označbe porekla in geografske označbe.	črtano
Obrazložitev
Glede na predlog spremembe k členu 45(2) se predlaga črtanje člena 5(3)(d), saj je ta razlog za zavrnitev že določen v členu 4(1)(i), imetniki pravic v zvezi z označbami porekla in geografskimi oznakami pa so upravičeni do vložitve ugovora. To je tehnično ustreznejša rešitev, s katero se doseže enak cilj, ne da bi bilo treba spreminjati člen 9(1) pri obravnavanju neveljavnosti kot posledica privolitve.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice lahko dopustijo, da v primernih okoliščinah registracije ni treba zavrniti oziroma blagovne znamke razglasiti za neveljavno, če imetnik prejšnje blagovne znamke ali druge prejšnje pravice soglaša z registracijo poznejše blagovne znamke.	5. Države članice dopustijo, da v primernih okoliščinah registracije ni treba zavrniti oziroma blagovne znamke razglasiti za neveljavno, če imetnik prejšnje blagovne znamke ali druge prejšnje pravice soglaša z registracijo poznejše blagovne znamke.
Obrazložitev
Smiselno bi bilo omogočiti registracijo na podlagi pomanjkanja relativnih razlogov za zavrnitev, če imetnik prejšnje pravice soglaša z registracijo znamke. Ne zdi se potrebno, da je ta določba neobvezna za države članice.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 8 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) kadar prijava za razglasitev neveljavnosti temelji na členu 5(3) in prejšnja blagovna ni imela ugleda v smislu člena 5(3) ob datumu prijave ali prednostnemu datumu registrirane blagovne znamke.	(c) kadar prijava za razglasitev neveljavnosti temelji na točki (a) člena 5(3) in prejšnja blagovna ni imela ugleda v smislu točke (a) člena 5(3) ob datumu prijave ali prednostnemu datumu registrirane blagovne znamke.
Obrazložitev
Ker se ta točka nanaša na ugled blagovne znamke, bi bilo treba navesti le točko (a) člena 5(3).
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če je v državi članici imetnik prejšnje blagovne znamke v smislu člena 5(2) in (3) za obdobje petih zaporednih let dopustil v uporabo blagovne znamke, registrirane v tej državi članici, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje blagovne znamke ni več upravičen do vložitve zahteve za ugotovitev neveljavnosti poznejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša blagovna znamka, razen če je do registracije poznejše blagovne znamke prišlo v slabi veri.	1. Če je v državi članici imetnik prejšnje blagovne znamke v smislu člena 5(2) in točke (a) člena 5(3) za obdobje petih zaporednih let dopustil v uporabo blagovne znamke, registrirane v tej državi članici, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje blagovne znamke ni več upravičen do vložitve zahteve za ugotovitev neveljavnosti poznejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša blagovna znamka, razen če je do registracije poznejše blagovne znamke prišlo v slabi veri.
Obrazložitev
Navesti bi bilo treba le točko (a) člena 5(3), ker gre za sklicevanje na prejšnje blagovne znamke z ugledom.
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Registracija blagovne znamke podeljuje imetniku izključne pravice.	1. Registracija blagovne znamke podeljuje imetniku izključne pravice.
2. Brez poseganja v pravice imetnika, ki so bile pridobljene pred datumom prijave ali prednostnim datumom registrirane blagovne znamke, ima imetnik registrirane blagovne znamke pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, preprečiti, da v gospodarskem prometu uporabljajo vse znake v povezavi z blagom in storitvami, če :	2. Brez poseganja v pravice imetnika, ki so bile pridobljene pred datumom prijave ali prednostnim datumom registrirane blagovne znamke, ima imetnik registrirane blagovne znamke pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, preprečiti, da v gospodarskem prometu uporabljajo vse znake v povezavi z blagom in storitvami, če :
(a) je znak enak blagovni znamki in se uporablja za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka , ter če taka uporaba vpliva ali lahko vpliva na funkcijo blagovne znamke, ki za stranke zagotavlja poreklo blaga in storitev ;	(a) je znak enak blagovni znamki in se uporablja za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka;
(b) je znak enak ali podoben evropski blagovni znamki in se uporablja za blago ali storitve, ki so enake ali podobne blagu ali storitvam, za katere je evropska blagovna znamka registrirana, če obstaja verjetnost negotovosti v javnosti; verjetnost negotovosti vključuje verjetnost povezovanja znaka in blagovne znamke;	(b) je ne glede na točko (a) znak enak ali podoben blagovni znamki in se uporablja za blago ali storitve, ki so enake ali podobne blagu ali storitvam, za katere je blagovna znamka registrirana, če obstaja verjetnost negotovosti v javnosti; verjetnost negotovosti vključuje verjetnost povezovanja znaka in blagovne znamke;
(c) znak je enak ali podoben blagovni znamki , ne glede na to, ali se uporablja v zvezi z blagom ali storitvami, ki so enake, podobne ali niso podobne tistim, za katere je registrirana blagovna znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.	(c) znak je enak ali podoben blagovni znamki , ne glede na to, ali se uporablja v zvezi z blagom ali storitvami, ki so enake, podobne ali niso podobne tistim, za katere je registrirana blagovna znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.
3. Na podlagi odstavka 2 je zlasti lahko prepovedano naslednje:	3. Na podlagi odstavka 2 je zlasti lahko prepovedano naslednje:
(a) opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;	(a) opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;
(b) ponujanje blaga, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene pod tem znakom ali ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;	(b) ponujanje blaga, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene pod tem znakom ali ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;
(c) uvoz ali izvoz blaga pod tem znakom;	(c) uvoz ali izvoz blaga pod tem znakom;
(d) uporaba znaka kot trgovinsko ime ali ime družbe ali kot del trgovinskega imena ali imena družbe;	(d) uporaba znaka kot trgovinsko ime ali ime družbe ali kot del trgovinskega imena ali imena družbe;
(e) uporaba znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju;	(e) uporaba znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju;
(f) uporaba znaka v primerjalnem oglaševanju na način, ki je v nasprotju z Direktivo 2006/114/ES.	(f) uporaba znaka v primerjalnem oglaševanju na način, ki je v nasprotju z Direktivo 2006/114/ES.
4. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da prepreči uvoz blaga v skladu z odstavkom 3(c), kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	4. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da prepreči uvoz blaga v Unijo v obliki manjših pošiljk, kot so opredeljene z Uredbo (EU) št. 608/2013, kadar v poslovne namene trži le pošiljatelj in kadar je tako blago, vključno z embalažo, označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke. Kadar se sprejmejo taki ukrepi, države članice zagotovijo, da se posameznika ali subjekt, ki je blago naročil, obvesti o razlogu za ukrepe ter o njegovih zakonitih pravicah, povezanih s pošiljateljem.
5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam registrirana, vendar ni dana v promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke.	5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam registrirana, vendar ni dana v promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretje države in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka veljavno registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke. Brez poseganja v obveznosti carinskih organov, da izvajajo ustrezen nadzor blaga v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 608/2013, se ta določba ne uporablja, če tretja oseba predloži dokaze, da je končna namembna država blaga zunaj Unije, in če imetnik blagovne znamke Evropske unije ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana tudi v končni namembni državi. Če končna namembna država še ni bila določena, bi moral imetnik blagovne znamke Evropske unije imeti pravico vsem tretjim osebam preprečiti iznos blaga iz Unije, razen če tretja stran dokaže, da je končna namembna država blaga zunaj Unije, in če imetnik blagovne znamke Evropske unije ne more dokazati, da je njegova blagovna znamka veljavno registrirana tudi v končni namembni državi.
6. Če se po zakonu države članice uporaba znaka pod pogoji iz odstavka 2b) ali (c) ni dalo prepovedati pred datumom, na katerega so v zadevni državi članici začeli veljati predpisi, potrebni za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS, se pravice, podeljene z blagovno znamko, ne da uveljavljati za preprečitev nadaljnje uporabe znaka.	6. Če se po zakonu države članice uporaba znaka pod pogoji iz odstavka 2b) ali (c) ni dalo prepovedati pred datumom, na katerega so v zadevni državi članici začeli veljati predpisi, potrebni za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS, se pravice, podeljene z blagovno znamko, ne da uveljavljati za preprečitev nadaljnje uporabe znaka.
7. Odstavki 1,2,3 in 6 ne vplivajo na predpise v kateri koli državi članici v zvezi z zaščito proti uporabi znaka razen za razlikovanje blaga in storitev, če uporaba tega znaka neupravičeno okorišča ali škodi razlikovalnemu značaju ali ugledu blagovne znamke.	7. Odstavki 1,2,3 in 6 ne vplivajo na predpise v kateri koli državi članici v zvezi z zaščito proti uporabi znaka razen za razlikovanje blaga in storitev, če uporaba tega znaka neupravičeno okorišča ali škodi razlikovalnemu značaju ali ugledu blagovne znamke.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 11 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da se v gospodarskem prometu namesti znak, ki je enak ali podoben blagovni znamki, na opremo, embalažo ali druga sredstva, na katera se lahko namesti blagovna znamka;	(a) da se v gospodarskem prometu namesti znak, ki je v skladu s členom 5(1) te direktive enak ali podoben blagovni znamki, na embalažo, etiketo, listek, varnostno opozorilo, znak pristnosti ali druga sredstva, na katera se lahko namesti blagovna znamka;
Obrazložitev
Izraz „get-up“ (tukaj preveden kot embalaža), ki se uporablja v tej določbi, je pravni izraz s področja umetnosti, ki pa ne velja za vse jurisdikcije EU. Za povečanje učinkovitosti določbe bi bilo treba besedilo, s katerim so opisane etikete, embalaža in drugi elementi, razjasniti, da se zagotovi vključitev običajnih sestavnih delov embalaže, ki jih uporabljajo ponarejevalci, v določbo.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 11 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) da se ponudi ali da na trg ali skladišči v te namene ali uvaža ali izvaža opremo, embalažo ali druga sredstva, na katera je nameščena blagovna znamka.	(b) da se ponudi ali da na trg ali skladišči v te namene ali uvaža ali izvaža embalažo, etikete, listke, varnostna opozorila, znake pristnosti ali druga sredstva, na katera je nameščena blagovna znamka.
Obrazložitev
Izraz „get-up“ (tukaj preveden kot embalaža), ki se uporablja v tej določbi, je pravni izraz s področja umetnosti, ki pa ne velja za vse jurisdikcije EU. Za povečanje učinkovitosti določbe bi bilo treba besedilo, s katerim so opisane etikete, embalaža in drugi elementi, razjasniti, da se zagotovi vključitev običajnih sestavnih delov embalaže, ki jih uporabljajo ponarejevalci, v določbo.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) blagovne znamke za namene opredelitve ali navajanja blaga ali storitev kot lastnih imetniku blagovne znamke, zlasti kadar mora uporaba blagovne znamke označevati namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele.	(c) blagovne znamke za namene opredelitve ali navajanja blaga ali storitev kot lastnih imetniku blagovne znamke, zlasti kadar:
	(i) je uporaba blagovne znamke potrebna za označitev namena proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele;
	(ii) se blagovna znamka uporablja v primerjalnem oglaševanju, ki izpolnjuje vse pogoje iz Direktive 2006/114/ES1;
	(iii) se blagovna znamka uporablja, da se potrošnike opozori na ponovno prodajo originalov, ki jih je prvotno prodajal imetnik blagovne znamke ali so se prodajali z njegovim dovoljenjem;
	(iv) se z uporabo blagovne znamke predlaga legitimna alternativna možnost za blago ali storitve imetnika blagovne znamke;
	(v) se blagovna znamka uporablja za namene parodiranja, umetniškega izražanja, kritike ali komentiranja.
Prvi pododstavek se uporablja le ob uporabi s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.	Ta odstavek se uporablja le ob uporabi s strani tretje osebe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
2. Šteje se, da uporaba s strani tretje osebe ni v skladu s poštenimi praksami, zlasti če:	2. Šteje se, da uporaba s strani tretje osebe ni v skladu s poštenimi praksami, zlasti če:
(a) daje vtis, da med tretjo osebo in imetnikom blagovne znamke obstaja komercialna povezava;	(a) daje vtis, da med tretjo osebo in imetnikom blagovne znamke obstaja komercialna povezava;
(b) brez upravičenega razloga izkorišča ali škoduje razlikovalnemu značaju ali ugledu znamke.	(b) brez upravičenega razloga izkorišča ali škoduje razlikovalnemu značaju ali ugledu znamke.
3. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.	3. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Šteje se, da uporaba s strani tretje osebe ni v skladu s poštenimi praksami, zlasti če:	črtano
(a) daje vtis, da med tretjo osebo in imetnikom blagovne znamke obstaja komercialna povezava;
(b) brez upravičenega razloga izkorišča ali škoduje razlikovalnemu značaju ali ugledu znamke.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo blagovne znamke iz upravičenih razlogov v zvezi z vsako nekomercialno uporabo znamke.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Datum začetka obdobja petih let iz odstavkov 1, 2 in 3 se vpiše v register.
Obrazložitev
Različni načini štetja začetka obdobja petih let drugim uporabnikom povzročajo težave pri določitvi trajanja tega obdobja. Če bi datum začetka vpisali v register, bi to uporabnikom olajšalo dostop do te informacije.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez vpliva na odstavek 2 se pisno sestavi prenos blagovne znamke, za kar je potreben podpis pogodbenih strank, razen če je prenos posledica sodbe, sicer je neveljaven.	črtano
Obrazložitev
Zahteva v zvezi z načinom prenosa blagovne znamke ni potrebna oz. ne prinaša nobene dodane vrednosti. To bi bil poseg v svobodno izbiro strank glede oblike, v kateri želijo skleniti dogovor. Čeprav se bo v praksi običajno verjetno uporabljal ta način, bi v elektronskem trgovanju lahko pomenil zlasti nepotrebno oviro. Poleg tega so podrobne zahteve glede prenosa lastnine v jurisdikcijah številnih držav članic zelo neobičajne.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Na zahtevo ene od pogodbenih strank se prenos vpiše v register in objavi.	4. Na zahtevo ene od pogodbenih strank se prenos vpiše v register in objavi, če je zadevna stranka uradu predložila dokumentarna dokazila o prenosu.
Obrazložitev
Zdi se smiselno, da se uradu omogoči, da zahteva določene dokumente.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Dokler se prenos ne vnese v register, se pravni naslednik ne sme sklicevati na pravice, ki izhajajo iz registracije blagovnih znamk, za uporabo proti tretji strani.	5. Dokler urad ne prejme prijave za registracijo prenosa, se pravni naslednik ne sme sklicevati na pravice, ki izhajajo iz registracije blagovnih znamk, za uporabo proti tretji strani.
Obrazložitev
Ne zdi se primerno, da bi bil novi lastnik blagovne znamke odvisen od hitrosti, s katero urad za znamke prenos vpiše v register. Po nakupu pravic do blagovne znamke in oddaji ustrezne prijave uradu za znamke bi moralo biti novemu imetniku blagovne znamke omogočeno, da uveljavlja svoje pravice tudi proti tretji strani.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 28 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 28	črtano
Opredelitev pojmov
Za namene tega oddelka se uporablja naslednja opredelitev pojmov:
(1) „garancijska ali certifikacijska znamka“ pomeni blagovno znamko, ki je opisana kot taka ob vložitvi prijave in je namenjena za razlikovanje blaga ali storitev, ki jih je certificiral imetnik blagovne znamke v zvezi z geografskim poreklom, materialom, načinom proizvodnje blaga ali opravljanja storitev, kakovosti, zanesljivosti ali drugih lastnosti blaga ali storitev, ki niso certificirane.
(2) „kolektivna znamka“ pomeni blagovno znamko, ki je opisana kot taka ob vložitvi prijave in je namenjena za razlikovanje blaga ali storitev članov združenja, ki je imetnik znamke, od blaga in storitev drugih podjetij.
Obrazložitev
To je tehnična sprememba. Zaradi boljše strukture besedila se opredelitve iz predlaganega člena 28 prestavijo v člen 2 o opredelitvah.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prijavitelj kolektivne znamke lahko predloži pravilnik o njeni uporabi.	1. Prijavitelj kolektivne znamke uradu predloži pravilnik o njeni uporabi.
Obrazložitev
Predlog spremembe pojasnjuje zakonodajo in odpravlja dvome o tem, kje je treba predložiti pravilnik.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prijava za registracijo blagovne znamke vsebuje:	1. Prijava za registracijo blagovne znamke vsebuje vsaj:
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kadar prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, se blago in storitve razvrstijo glede na razrede Nicejske klasifikacije, pri čemer pred vsako skupino stoji številka razreda, kateri ta skupina blaga ali storitev pripada, različne skupine pa so navedene v vrstnem redu razredov.	6. Kadar prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, prijavitelj razvrsti blago in storitve glede na razrede Nicejske klasifikacije, pri čemer pred vsako skupino stoji številka razreda, kateri ta skupina blaga ali storitev pripada, različne skupine pa navede v vrstnem redu razredov.
Obrazložitev
Pojasnilo, da mora prijavitelj, in ne urad, razvrstiti blago in storitve glede na razrede.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uradi omejijo preverjanje pogojev po uradni dolžnosti glede na to, ali je prijava blagovne znamke upravičena do registracije brez absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 4.	črtano
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Državam članicam, ki uvedejo postopek ugovora na podlagi absolutnih razlogov iz člena 4, ni treba izvajati tega člena.
Obrazložitev
Uvedba neučinkovitega postopka za pripombe tretjih oseb v državah članicah, v katerih je že postopek ugovora na podlagi istih absolutnih razlogov, je odveč. Podvajanje ni smiselno. Zato se predlaga, da bi bila ta določba neobvezna za te države članice.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravni postopek iz odstavka 1 zagotovi, da zahtevek za ugovor lahko vloži vsaj imetnik prejšnje pravice iz člena 5(2) in (3).	2. Upravni postopek iz odstavka 1 zagotovi, da zahtevek za ugovor lahko vloži vsaj imetnik prejšnje pravice iz člena 4(1)(i) ter člena 5(2) in točke (a) člena 5(3). Zahtevek za ugovor se lahko vloži na podlagi ene ali več prejšnjih pravic, ob pogoju, da je njihov imetnik isti, in na podlagi dela ali celotnega blaga ali storitev, za katere je prejšnja pravica registrirana ali se uporablja, in se lahko nanaša na del ali celotno blago ali storitve, za katere se sporna znamka uporablja.
Obrazložitev
There is a need to harmonise national opposition procedures due to the fact that some Member States allow oppositions based on several earlier marks while others request oppositions based on only one earlier mark. Similarly, in certain Member States oppositions may be based on only one of the classes for which the earlier mark is registered, while in others an opposition may be based on all classes covered by the earlier mark(s) and directed against all the classes covered by the contested mark. This forces the opponent to file several oppositions, with increased fees, costs and administrative burden. Furthermore, when oppositions directed against the same mark and/or based on several earlier marks are assigned to different examiners, the risk exists that contradictory decisions are taken. The harmonisation would have the further advantage of having one and the same procedure both at national and European level, thus facilitating the comprehension of the different systems by owners and representatives disseminated throughout Europe. As regards the reference, only point (a) of Article 5(3) should be referred to because the earlier trade marks with a reputation are referred to.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Stran, ki je vložila ugovor, in prijavitelj morata pred začetkom postopka ugovora imeti na voljo vsaj dva meseca, ko se lahko pogodita o morebitni mirni poravnavi spora.	3. Stran, ki je vložila ugovor, in prijavitelj morata imeti na njuno skupno zahtevo v postopku ugovora na voljo najmanj dva meseca, ko se lahko pogodita o morebitni mirni poravnavi spora.
Obrazložitev
Samodejno obdobje za razmislek se črta, saj je neučinkovito, predlaga pa se možnost obdobja najmanj dveh mesecev, če ga skupaj zahtevata strani v postopku.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 47 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pred svojimi uradi zagotovijo upravni postopek za razveljavitev ali razglasitev neveljavnosti blagovne znamke.	1. Države članice pred svojimi uradi zagotovijo učinkovit in hiter upravni postopek za razveljavitev ali razglasitev neveljavnosti blagovne znamke.
Obrazložitev
Ta majhna sprememba odraža določbo iz člena 45, v katerem se zahteva „učinkovit in hiter upravni postopek“.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 47 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Zahteva za razveljavitev ali razglasitev neveljavnosti se lahko nanaša na del ali celotno blago ali storitve, za katere je sporna znamka registrirana.
Obrazložitev
The proposal of the Commission obliges Member States to provide for an administrative procedure to challenge the validity of a trade mark registration before their offices. In order to increase effectiveness of national cancellation procedures, to align them with European cancellation procedures, reduce fees, costs and administrative burden, it is proposed that an application for revocation may be directed against part or the totality of the goods or services covered by the contested mark. This way, Member States will not be allowed to make cancellation administrative actions conditional upon the fact that they are directed only against one class of the contested mark.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 47 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Prijava za razglasitev neveljavnosti se lahko vloži na podlagi ene ali več prejšnjih pravic, če je njihov imetnik isti.
Obrazložitev
The proposal of the Commission obliges Member States to provide for an administrative procedure to challenge the validity of a trade mark registration before their offices. In order to increase effectiveness of national cancellation procedures, to align them with European cancellation procedures, reduce fees, costs and administrative burden, it is proposed that an application for revocation may be directed against one or more earlier right, as well as on part or the totality of the goods or services covered by the earlier right. This way, Member States will not be allowed to make cancellation administrative actions conditional upon the fact that they are based only on one earlier right.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 48 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če imetnik poznejše blagovne znamke v upravnem postopku za razglasitev neveljavnosti na podlagi registrirane blagovne znamke s predhodnim datumom vložitve ugovora ali prednostnim datumom, zahteva dokaze, imetnik blagovne znamke zagotovi dokaze, da se je v petletnem obdobju pred datumom zahtevka za razglasitev neveljavnosti prejšnja blagovna znamka dejansko uporabljala v skladu s členom 16 v povezavi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana in ki jih navaja kot dokaze v svojem zahtevku, ali da so obstajali upravičeni razlogi za neuporabo, če se je petletno obdobje, v katerem bi se morala prejšnja blagovna znamka začeti uporabljati, izteklo na datum vložitve zahtevka za razglasitev neveljavnosti.	1. Če imetnik poznejše blagovne znamke v postopku za razglasitev neveljavnosti na podlagi registrirane blagovne znamke s predhodnim datumom vložitve ugovora ali prednostnim datumom, zahteva dokaze, imetnik blagovne znamke zagotovi dokaze, da se je v petletnem obdobju pred datumom zahtevka za razglasitev neveljavnosti prejšnja blagovna znamka dejansko uporabljala v skladu s členom 16 v povezavi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana in ki jih navaja kot dokaze v svojem zahtevku, ali da so obstajali upravičeni razlogi za neuporabo, če se je petletno obdobje, v katerem bi se morala prejšnja blagovna znamka začeti uporabljati, izteklo na datum vložitve zahtevka za razglasitev neveljavnosti.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je razjasniti, da razlogi za neuporabo blagovne znamke lahko veljajo v upravnem ali sodnem postopku.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da uradi sodelujejo med seboj in z Agencijo, da se spodbudi konvergenca praks in orodij ter dosežejo usklajeni rezultati pri preverjanju in registraciji blagovnih znamk.	Države članice zagotovijo, da uradi učinkovito sodelujejo med seboj in z Agencijo, da se spodbudi konvergenca praks in orodij ter dosežejo bolj usklajeni rezultati pri preverjanju in registraciji blagovnih znamk.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Poglavje 3 – oddelek 3 a (novo) – člen 51 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ODDELEK 3a
	komunikacija z Uradom
	Člen 51a
	Komunikacija z uradom
	Stranke v postopku ali njihovi zastopniki, kadar so ti imenovani, navedejo uradni naslov v eni od držav članic za vso uradno komunikacijo z uradom.
Obrazložitev
Praksa nekaterih držav članic – zahtevati službeni naslov za obvestila urada na njihovem ozemlju – po nepotrebnem povzroča zamude in stroške, saj je zaradi nje treba opredeliti, imenovati in plačevati lokalnega predstavnika. Takšna okorna praksa lahko ima pri prijavi nacionalne blagovne znamke odvračilen učinek in lahko negativno vpliva na ravnovesje med enotnimi in nacionalnimi ravnmi globalnega sistema evropske blagovne znamke.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 53
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da uradi sodelujejo z Agencijo na vseh svojih področjih delovanja, razen tistih iz člena 52, ki zadevajo zaščito blagovnih znamk v Uniji.	Države članice zagotovijo, da uradi učinkovito sodelujejo z Agencijo na vseh svojih področjih delovanja, razen tistih iz člena 52, ki zadevajo zaščito blagovnih znamk v Uniji.

• [1]  UL C 327, 12.11.2013, str. 42.
• [2]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je dolgo pričakovani predlog za pregled sistema evropske blagovne znamke predložila konec marca 2013, potem ko ga je pripravljala več let. Poročevalka si s trdim delom prizadeva, da bi bili ti predlogi sprejeti v sedanjem zakonodajnem obdobju, vendar želi hkrati opozoriti na to, da glede na omejen čas, ki je na voljo, to ne bo lahka naloga. Kakovost zakonodajnega postopka ne sme biti ogrožena in priložnost za modernizacijo sistema evropske blagovne znamke, ki se ponuja s pregledom, ne bi smela biti zamujena samo zato, da se doseže primeren sporazum med institucijami. Kljub temu je bila poročevalka v okviru Odbora za pravne zadeve deležna široke podpore za ambiciozen časovni razpored. Omejen čas, ki je bil na voljo za pripravo tega poročila glede na ta časovni razpored, pomeni, da to poročilo zajema večino glavnih vprašanj, pri katerih poročevalka meni, da je treba spremeniti predlog Komisije. Vendar si poročevalka pridržuje pravico, da v prihodnosti predloži dodatne predloge sprememb in predloge v zvezi s temami, ki še niso bile vključene v to poročilo.

Povzetek in uvod

Direktiva, ki usklajuje določene vidike zakonodaje držav članic Evropske unije v zvezi z blagovnimi znamkami, obstaja že več kot 20 let. Ta pregled je priložnost za učenje iz primerov najboljših praks in nadaljnjo okrepitev vidikov usklajevanja materialnega prava in postopkov v zvezi z blagovnimi znamkami, ki jih uporabljajo nacionalni uradi za znamke.

Poročevalka želi že na samem začetku pojasniti, da bi moralo biti osrednje vodilo tega pregleda ohranitev in okrepitev sistema dveh ravni zaščite blagovne znamke v Evropi. Poslovna skupnost v Evropski uniji vključuje 20 milijonov podjetij, katerih potrebe se zelo razlikujejo. Sistem blagovne znamke bi moral biti dovolj enostaven in prožen, da bi uporabnikom sistema omogočal dostop do zaščite, ki ustreza njihovim potrebam.

Nekateri uporabniki želijo to zaščito le v eni državi članici, medtem ko drugi želijo enotno zaščito v 28 državah Unije. Vendar je treba tudi poudariti, da so številni uporabniki odvisni od uporabe nacionalnih sistemov za zaščito v več različnih državah članicah. To bi na primer lahko veljalo za uporabnike, ki ne morejo pridobiti blagovne znamke EU, ker v eni ali več državah članicah obstajajo prejšnje znamke. Lahko bi bila tudi zavestna odločitev podjetja, ki je dejavno le v nekaterih državah ali v obmejni regiji.

Za podporo tem uporabnikom, ki so glede svoje zaščite odvisni od storitev več nacionalnih uradov, je smiselno uskladiti postopke, da uporabniki ne bi bili soočeni s popolnoma drugačnimi postopkovnimi pristopi v različnih državah članicah, v katerih želijo zaščito. Čeprav pristojbine, zlasti na UUNT, pomembno vplivajo na izbiro strategije glede tega, kje je blagovna znamka registrirana, je treba upoštevati tudi številne druge dejavnike.

V središču izvajanja najboljših praks za postopke in materialno pravo bi moralo biti povečanje privlačnosti nacionalnih sistemov blagovnih znamk za uporabnike. Zato bi bilo smiselno uskladiti vrsto dodatnih postopkovnih vidikov, ki bi izboljšali položaj uporabnikov, ki ščitijo svoje blagovne znamke v okviru več nacionalnih uradov.

Čeprav so obeti glede usklajevanja na splošno dobri, je treba hkrati poudariti, da gredo nekateri predlogi Komisije predaleč, saj ne upoštevajo ozemeljske pogojenosti zagotovljene zaščite. Druge predloge pa je treba pojasniti, da se zagotovi ohranitev pomembnih značilnosti, zlasti za mala in srednja podjetja.

Preverjanje absolutnih razlogov, člen 4(2)

To je najbolj očiten primer, pri katerem je predlog Komisije šel predaleč, in poročevalka predlaga, da se določba v celoti črta. Če bi se ta določba ohranila, bi bilo preverjanje pred nacionalnim uradom enako preverjanju pred Agencijo. Ker se pravica, ki jo podeljuje nacionalni urad, nanaša zgolj na območje te države članice, ne bi bilo primerno zahtevati preverjanja absolutnih razlogov v zvezi z območji, ki tako ali tako blagovna znamka ne pokriva.

Preverjanje pogojev po uradni dolžnosti glede relativnih razlogov

Številni nacionalni uradi v Evropski uniji še vedno izvajajo preverjanje pogojev po uradni dolžnosti glede relativnih razlogov. Komisija je z dobrim primerom prikazala zaplete, ki jih ta postopek povzroča prijaviteljem sistema, na primer zaradi precejšnjih zamud. Vendar bi bilo treba poudariti, da številni uradi, ki so odpravili preverjanje pogojev po uradni dolžnosti glede relativnih razlogov, svojim prijaviteljem še vedno zagotavljajo (po uradni dolžnosti) poizvedbe in rezultate poizvedb v zvezi s prejšnjimi pravicami, imetnikom prejšnjih pravic pa obvestila o prijavah, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovimi pravicami. Poročevalka meni, da je povsem mogoče ohraniti možnost, da nacionalni uradi zagotavljajo to preverjanje, in jo združiti z dobro utemeljenim predlogom Komisije, da ta preverjanja ne bi ovirala postopka prijave za prijavitelja.

Izvršilni ukrepi

Komisija je predlagala uvedbo določbe o uvozih, po kateri v komercialne namene trži le pošiljatelj in je prejemnik na primer posamezen državljan. Ker je treba ponarejanje ustaviti, je določba dobrodošla, vendar bi morala biti omejena na ponarejene izdelke.

Komisija je predlagala tudi določbo o blagu v tranzitu. Čeprav je ponarejenim izdelkom treba preprečiti vstop na evropski notranji trg, bi predlog oviral tudi zakonito mednarodno trgovino. Poročevalka zato predlaga vrsto sprememb za bolj uravnotežen predlog.

Upravna poenostavitev

Poročevalka meni, da je še dovolj prostora za dodatne predloge za okrepitev privlačnosti nacionalnih sistemov blagovnih znamk s poenostavitvijo nekaterih postopkovnih pravil. Od strank v postopkih pred nacionalnim uradom se na primer ne bi smelo zahtevati, da navedejo uradni naslov v zadevni državi članici.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

	POSVETOVALNA SKUPINAPRAVNIH SLUŽB

V Bruslju, 4. junij 2013

MNENJE

                                     ZA EVROPSKI PARLAMENT

                                                                 SVET

                                                                 KOMISIJO

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami

COM(2013)0162, 27.3.2013 - 2013/0089 (COD)

V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti s točko 9 sporazuma, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 23. aprila 2013, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

Posvetovalna skupina je na tem srečanju[1] preučila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ter v medsebojnem soglasju prišla do naslednjih sklepov:

1) da bi bil obrazložitveni memorandum v celoti pripravljen v skladu z ustreznimi zahtevami iz medinstitucionalnega sporazuma, bi morale biti v tem dokumentu navedene določbe predhodnega akta, ki v predlogu ostajajo nespremenjene, kot določa točka 6(a)(iii) sporazuma.

2) V osnutku predloga prenovitve bi morale biti naslednje predlagane spremembe osenčene s sivo barvo, ki se običajno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

– v členu 14(1)(a), ki ustreza členu 6(1)(a) Direktive 2008/95/ES, dodana beseda „osebnega“;

– v členu 29(2), ki ustreza členu 15(1) Direktive 2008/95/ES, črtano začetno besedilo „Brez poseganja v člen 4“.

3) V členu 29(2) bi bilo treba sklicevanje na člen 3 spremeniti v sklicevanje na člen 4.

Posvetovalna delovna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi vsebinskimi spremembami je sklenila tudi, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

C. PENNERA                                  H. LEGAL                            L. ROMERO REQUENA

Pravni svetovalec                               Pravni svetovalec                    Generalni direktor

• [1]  Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna verzija obravnavanega besedila.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (7.10.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami(Prenovitev)
(COM(2013)0162 – C7‑0088/2013 – 2013/0089(COD))

Pripravljavec mnenja: George Sabin Cutaş

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Glavni namen predloga spremembe Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ter z njo povezane uredbe, ki je del istega svežnja, je uskladiti sisteme registracije blagovnih znamk v vseh državah članicah EU ter zagotoviti soobstoj in komplementarnost med evropskim in nacionalnimi sistemi blagovnih znamk, da bi postali učinkovitejši za podjetja v smislu nižjih stroškov, manjše kompleksnosti, hitrejšega delovanja ter večje predvidljivosti in pravne varnosti. To bi lahko bistveno okrepilo inovativnost in gospodarsko rast.

V mnenju se osredotoča izključno na trgovinske vidike predloga ter zlasti na pretok ponarejenega blaga skozi Unijo in prodajo ponarejenega blaga prek interneta. Kar zadeva prvi vidik, je namen predloga Komisije zmanjšati pretok ponarejenega blaga skozi Unijo. Mnenje podpira to pobudo, vendar pa opozarja, da to ne bi smelo imeti negativnih posledic za pravico Unije do podpiranja dostopa do zdravil za tretje države v skladu z ministrsko deklaracijo STO iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001. Vseeno je treba priznati, da je problematika dostopa do zdravil povezana predvsem s patenti in ne toliko z blagovnimi znamkami.

Kar zadeva drugi trgovinski vidik, je namen predloga tudi preprečiti vstop ponarejenega blaga v Unijo, zlasti s prodajo prek interneta. Ta problem je postal pereč zlasti v zadnjih letih zaradi rasti prodaje prek interneta. V mnenju je pojasnjeno, kateri pravni instrumenti imetniku blagovne znamke omogočajo ukrepanje, da se prepreči uvoz ponarejenega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj blaga tisti, ki posluje za komercialne namene. Glede na pomen te problematike in ekonomske interese, ki so v igri, je treba izboljšati tudi nadzor držav članic nad spletnimi mesti, ki prodajajo ponarejeno blago.

Nazadnje pripravljavec mnenja opozarja, da je treba razširiti zakonodajo EU o zaščiti geografskih označb v Uniji, tako da se v prihodnji zakonodajni akt EU vključijo geografske označbe tudi za proizvode, ki niso kmetijski proizvodi, živila, vino in žgane pijače.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Za zagotovitev, da se zaščita geografskih označb, pridobljenih z drugimi instrumenti zakonodaje Unije, pri preverjanju absolutnih in relativnih razlogov za zavrnitev uporablja enotno in temeljito po vsej Uniji, bi morala ta direktiva vključevati iste določbe v zvezi z geografskimi označbami kot Uredba (ES) št. 207/2009.	(15) Za zagotovitev, da se zaščita geografskih označb, pridobljenih z drugimi instrumenti zakonodaje Unije, pri preverjanju absolutnih in relativnih razlogov za zavrnitev uporablja enotno in temeljito po vsej Uniji, bi morala ta direktiva vključevati iste določbe v zvezi z geografskimi označbami kot Uredba (ES) št. 207/2009. Glede na to, da obstoječa zakonodaja Unije zadeva le zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov, živil, vina in žganih pijač, bi morala Komisija podati predlog uredbe o harmonizaciji pravil držav članic glede zaščite geografskih označb tudi za proizvode, ki niso kmetijski proizvodi, živila, vino in žgane pijače.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je v bistvu enaka registrirani blagovni znamki za tako blago.	(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago. To ne bi smelo posegati v skladnost Unije s predpisi Svetovne trgovinske organizacije, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu, in njeno pravico, da spodbuja dostop tretjih držav do zdravil, ter natančneje v proizvodnjo, pretok in distribucijo generičnih zdravil v EU in drugod.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Za boljše preprečevanje vnosa nedovoljenega blaga, zlasti v smislu internetne prodaje, bi moral imetnik imeti pravico prepovedati uvažanje takega blaga v Unijo, kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	(23) Za učinkovitejše preprečevanje vstopa blaga, ki krši pravice, zlasti v zvezi s prodajo na spletu, bi moral imetnik imeti pravico, da prepreči uvoz takšnega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj blaga tisti, ki posluje za komercialne namene. V ta namen bi moral imetnik ustrezno ukrepati v skladu z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in Uredbo št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Da bi se imetniki blagovne znamke lahko bolj učinkovito spoprijemali s ponarejanjem, bi morali imeti pravico, da prepovejo namestitev nedovoljene blagovne znamke na blago, in da pred namestitvijo izvedejo nekatere predhodne ukrepe.	(24) Da bi se imetniki blagovne znamke lahko bolj učinkovito spoprijemali s ponarejanjem, bi morali imeti pravico, da prepovejo namestitev nedovoljene blagovne znamke na blago, in da pred namestitvijo izvedejo vse predhodne ukrepe.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da prepreči uvoz blaga v skladu z odstavkom 3(c), kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	4. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da prepreči uvoz blaga v skladu z odstavkom 3(c), kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.
	V ta namen ima imetnik evropske blagovne znamke pravico ustrezno pravno ukrepati v skladu z Direktivo 2004/48/ES ter od nacionalnih carinskih organov zahtevati ukrepanje v zvezi z blagom, ki domnevno krši njegove pravice, na primer da se blago zadrži in uniči v skladu z uredbo št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.
	Države članice sprejmejo tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje prodaje ponarejenega blaga prek interneta.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam registrirana, vendar ni dana v promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke.	5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam registrirana, vendar ni dana v promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke. To ne bi smelo posegati v skladnost ukrepov Unije s predpisi Svetovne trgovinske organizacije, zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da se v gospodarskem prometu namesti znak, ki je enak ali podoben blagovni znamki, na opremo, embalažo ali druga sredstva, na katera se lahko namesti blagovna znamka;	(a) da se v gospodarskem prometu namesti znak, kakor je določeno v členu 5(1) te direktive, ki je enak ali podoben blagovni znamki, na opremo, embalažo ali druga sredstva, na katera se lahko namesti blagovna znamka;
Obrazložitev
Odstavek bi moral biti skladen z določbami o enakosti in podobnosti, ki so že določene v členu 5(1).
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Člen 37 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 37 a
	Povračilo uvozniku in lastniku blaga
	Ustrezne agencije so pristojne, da imetniku blagovne znamke naložijo plačilo ustreznega povračila za vso škodo, ki je bila povzročena uvozniku, prejemniku in lastniku blaga zaradi neupravičenega zadržanja blaga pri uveljavljanju pravice do omejevanja uvoza iz člena 10.
Obrazložitev
V skladu s členom 56 sporazuma TRIPS imajo ustrezni organi pravico zahtevati od vlagatelja, v tem primeru imetnika blagovne znamke, ustrezno povračilo uvozniku ali lastniku blaga za neupravičeno zadrževanje blaga. Neupravičeno zadržano blago je velik in naraščajoč problem. V letnem poročilu Komisije z naslovom ,,Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov: rezultati na mejahˮ je ugotovljeno, da je bilo leta 2011 zabeleženih več kot 2700 primerov po pomoti zadržanega blaga, kar je za 46 % več v primerjavi s predhodnima dvema letoma.

POSTOPEK

Naslov	Zakoni držav članic, ki se nanašajo na blagovne znamke (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2013)0162 – C7-0088/2013 – 2013/0089(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	INTA 16.4.2013
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	George Sabin Cutaş 25.4.2013
Obravnava v odboru	11.7.2013	16.9.2013
Datum sprejetja	14.10.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, Vital Moreira, Paul Murphy, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elisabeth Jeggle, Krzysztof Lisek, Iosif Matula, Paul Rübig, Catherine Stihler

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (7.11.2013)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Prenovitev)
(COM(2013)0162 – C7‑0088/2013 – 2013/0089(COD))

Pripravljavka mnenja: Regina Bastos

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V Evropski uniji je blagovno znamko mogoče registrirati bodisi na nacionalni ravni pri uradu za intelektualno lastnino posamezne države članice (zakonodaje držav članic o blagovnih znamkah so bile delno usklajene z Direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988, ki je bila kodificirana z Direktivo 2008/95/ES) bodisi na ravni Evropske unije kot blagovno znamko Skupnosti (na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, ki je bila kodificirana z Uredbo (ES) št. 207/2009). S to uredbo je bil ustanovljen tudi Urad za usklajevanje na notranjem trgu, ki je pristojen za registracijo in upravljanje blagovnih znamk Skupnosti. Pravni red na tem področju je kljub korenitim spremembam v poslovnem okolju podjetij ostal skoraj nespremenjen.

Namen predloga

Direktiva temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa sprejemanje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanj notranjega trga, in ureja sisteme nacionalnih blagovnih znamk, ki so še vedno potrebni za podjetja, ki svojih blagovnih znamk ne želijo zaščititi na ravni Evropske unije.

Evropska komisija je izvedla oceno učinka, ki je pokazala, da je treba uskladiti nekatere vidike nacionalnih postopkov ter vzpostaviti sistem za sodelovanje med nacionalnimi uradi in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu.

Evropska komisija je 27. marca 2013 predlagala revizijo, katere splošni cilj je:

•   posodobitev sistema blagovnih znamk v Evropi,

•   zmanjšanje nedoslednosti med določbami v obstoječem zakonodajnem okviru in

•   izboljšanje sodelovanja med uradi za blagovne znamke.

Podjetjem v EU je treba omogočiti, da postanejo konkurenčnejša:

•   z boljšim dostopom do sistema za zaščito blagovnih znamk (znižanje stroškov, hitrejši postopki in večja predvidljivost),

•   z zagotovitvijo pravne varnosti in

•   z zagotovitvijo soobstoja in dopolnjevanja sistema EU in nacionalnih sistemov.

Komisija v zvezi s prenovitvijo direktive predlaga:

•   posodobitev in izboljšanje veljavnih določb za okrepitev pravne varnosti in jasno opredelitev obsega in omejitev pravic, ki izhajajo iz blagovnih znamk;

•   zbliževanje nacionalnih zakonodaj in postopkov na področju blagovnih znamk, da bi bili bolj usklajeni s sistemom blagovne znamke Skupnosti, kot je določen v uredbi, ter

•   vzpostavitev pravne podlage za sodelovanje med nacionalnimi uradi držav članic in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu, da se poenostavi sodelovanje in spodbudi zbliževanje praks ter razvoj skupnih orodij.

Vidiki notranjega trga

Soobstoj sistema znamke Skupnosti in nacionalnih znamk je potreben za dobro delovanje notranjega trga. Blagovna znamka je pomembna za razlikovanje med blagom in storitvami različnih podjetij, kar posameznemu podjetju omogoča, da pridobiva stranke in se širi ter ohranja konkurenčen položaj na trgu. Število prijav blagovne znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu nenehno raste in je v letu 2012 preseglo 107 900. Z razvojem so narasla pričakovanja zainteresiranih strani po bolj racionaliziranih in visoko kakovostnih sistemih registracije blagovnih znamk, ki bi bili bolj usklajeni, javno dostopni in tehnološko posodobljeni.

Novi zakonodajni sveženj vsebuje vrsto določb, ki so v okviru pristojnosti Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov:

•   določba, da lahko imetnik blagovne znamke prepreči uporabo svoje blagovne znamke v primerjalnem oglaševanju, če takšno oglaševanje ne izpolnjuje zahtev iz člena 4 Direktive 2006/114/ES z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju;

•    določba, ki dovoljuje prepoved uvoza blaga v EU, tudi kadar le pošiljatelj deluje za komercialne namene, da bi se preprečila naročanje in prodaja ponarejenih izdelkov na spletu;

•   možnost imetnikov pravic, da tretjim osebam preprečijo vnos blaga iz tretjih držav na carinsko območje Unije, če je bilo blago dano v prost promet ali če je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je praktično enaka blagovni znamki, registrirani za takšno blago.

Stališče pripravljavke mnenja

Pripravljavka mnenja je na splošno zadovoljna s predlogom Evropske komisije, tudi z določbami, ki so v okviru pristojnosti Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Predlogi sprememb v osnutku poročila zadevajo zlasti:

•   krepitev vloge nacionalnih organov v sistemu varstva blagovnih znamk in boju proti ponarejanju,

•   dodatno opredelitev znakov, ki lahko sestavljajo evropsko blagovno znamko,

•   absolutne razloge za zavrnitev ali neveljavnost in

•   črtanje predloga Komisije, ki določa, da se uradi pri ugotavljanju, ali je registracija blagovne znamke dovoljena, po uradni dolžnostni omejijo zgolj na preverjanje absolutnih razlogov za zavrnitev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti je treba pojasniti, da je treba zaščito tako za podoben kot za enak znak, ki se uporablja za enako blago ali storitve, dodeliti blagovni znamki le pod pogojem in samo takrat, ko so glavno funkcijo blagovne znamke, ki zagotavlja tržno poreklo blaga in storitev, prizadeli škodljivi učinki.	(19) Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti je treba pojasniti, da je treba zaščito tako za podoben kot za enak znak, ki se uporablja za enako blago ali storitve, dodeliti blagovni znamki le pod pogojem in samo takrat, ko je okrnjena glavna funkcija blagovne znamke.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Glavna funkcija blagovne znamke je, da potrošniku ali končnemu uporabniku zagotavlja poreklo proizvoda, tako da mu omogoči, da brez možnosti zamenjave razlikuje med tem proizvodom in proizvodi z drugačnim poreklom;
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 19 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19b) Pri ugotavljanju, ali je glavna funkcija blagovne znamke okrnjena, je treba to določbo razlagati v smislu člena 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, da se zagotovi temeljna pravica do svobode izražanja.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je v bistvu enaka registrirani blagovni znamki za tako blago.	(22) Za boljšo zaščito blagovne znamke in učinkovitejši boj proti ponarejanju bi moral imetnik registrirane blagovne znamke imeti pravico, da s pomočjo nacionalnih organov tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje države članice, ne da bi bilo to tam dano v prosti promet, kadar tako blago prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je v bistvu enaka registrirani blagovni znamki za tako blago.
Obrazložitev
Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Za boljše preprečevanje vnosa nedovoljenega blaga, zlasti v smislu internetne prodaje, bi moral imetnik imeti pravico prepovedati uvažanje takega blaga v Unijo, kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	(23) Za boljše preprečevanje vnosa nedovoljenega blaga zlasti v smislu internetne prodaje, bi moral imetnik imeti pravico, da s pomočjo nacionalnih organov prepove uvoz takšnega blaga v Unijo, kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj, agent, posrednik ali ponudnik storitev spletne prodaje blaga.
Obrazložitev
Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) Izključne pravice iz blagovne znamke imetniku ne bi smele omogočati, da prepove uporabo znakov ali označb, ki se uporabljajo iz upravičenih razlogov, da se potrošnikom omogoči primerjava ali izražanje mnenj, ali če se znamka ne uporablja komercialno.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za boljši in lažji dostop do zaščite blagovnih znamk ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo blagovnih znamk v državah članicah učinkovit in pregleden, zajemati pa bi moral pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za evropske blagovne znamke. Z namenom doseganja usklajenega in uravnoteženega sistema blagovne znamke na nacionalni ravni in ravni EU bi morali vsi centralni uradi za industrijsko lastnino držav članic omejiti preverjanje po uradni dolžnosti tega, ali je prijava blagovne znamke ustrezna za registracijo le ob odsotnosti absolutnih razlogov za zavrnitev. To pa ne bi smelo posegati v pravico navedenih uradov glede zagotovitve poizvedb o prejšnjih pravicah na zahtevo prijaviteljev in na izključno informativni osnovi ter brez poseganja ali zavezujočega učinka na nadaljnji postopek registracije, vključno s posledičnimi postopki ugovora.	(34) Za boljši in lažji dostop do zaščite blagovnih znamk ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo blagovnih znamk v državah članicah učinkovit in pregleden, zajemati pa bi moral pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za evropske blagovne znamke.
Obrazložitev
Ohraniti je treba preverjanje relativnih razlogov za zavrnitev po uradni dolžnosti, če tako odločijo države članice, saj je koristno za prijavitelje blagovnih znamk, zlasti za mala in srednja podjetja. Ta postopek sedaj uporablja dvanajst držav članic (Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Malta, Poljska, Portugalska, Slovaška in Švedska).
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 36 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Ugovor zoper registracijo blagovne znamke lahko vloži tudi katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali organ, ki predstavlja proizvajalce, izdelovalce, ponudnike storitev, trgovce ali potrošnike;
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Člen 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) blago ali storitve predstavijo na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči določitev natančnega predmeta zaščite, ki jo zagotovi njegov imetnik.	(b) tako v objavljeni obliki kot pri vpisu v register blago ali storitve predstavijo na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči jasno in natančno določitev predmeta zaščite, ki jo zagotovi njegov imetnik.
Obrazložitev
Bistveni elementi evropske znamke morajo biti jasno in natančno predstavljeni.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Registracija blagovne znamke se ne zavrne ali ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo ali po datumu registracije in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj.	5. Registracija blagovne znamke se ne zavrne, če je z uporabo v trenutku registracije dobila razlikovalen značaj.
Obrazložitev
Razlikovalen značaj blagovne znamke mora obstajati v trenutku registracije.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Vsaka država članica lahko določi, da odstavek 5 velja tudi, če je blagovna znamka dobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo in pred datumom registracije.	črtano
Obrazložitev
Razlikovalen značaj blagovne znamke mora obstajati v trenutku registracije.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) je znak enak blagovni znamki in se uporablja za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka , ter če taka uporaba vpliva ali lahko vpliva na funkcijo blagovne znamke, ki za stranke zagotavlja poreklo blaga in storitev ;	(a) je znak enak blagovni znamki in se uporablja za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka, ter če taka uporaba vpliva ali lahko vpliva na funkcijo blagovne znamke, s katero potrošnikom zagotavlja poreklo blaga in storitev, tako da jim omogoča, da brez možnosti zamenjave razlikujejo med tem proizvodom in proizvodi z drugačnim poreklom;
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da prepreči uvoz blaga v skladu z odstavkom 3(c), kadar v komercialne namene trži le pošiljatelj.	4. Imetnik evropske blagovne znamke ima pravico, da s pomočjo nacionalnih organov prepreči uvoz blaga v skladu z odstavkom 3(c) ali ponujanje blaga v skladu z odstavkom 3(b), kadar pošiljatelj, posrednik, zastopnik ali ponudnik storitev prodaje blaga prek spleta deluje za komercialne namene.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam registrirana, vendar ni dana v promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in je označeno z nedovoljeno blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago, ali katerega osnovnih značilnosti ni mogoče razlikovati od take navedene blagovne znamke.	5. Imetnik registrirane blagovne znamke ima tudi pravico, da s pomočjo nacionalnih organov tretjim osebam prepreči vnos blaga, ki krši pravice te registrirane blagovne znamke, na carinsko območje države članice, kadar je blagovna znamka tam veljavno registrirana, kadar tako blago, vključno z embalažo:
	(a) prihaja iz tretjih držav in je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago ali ki je po njenih bistvenih značilnostih ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke;
	(b) in je namenjeno trgovinski dejavnosti, vendar ni dano v promet na tem območju.
Obrazložitev
Kanali za trgovanje s ponarejenim in tihotapskim blagom sledijo kanalom zakonite mednarodne trgovine. Ker je za nekatere kriminalne mreže razmeroma enostavno ponarediti carinske dokumente, zlasti v zvezi s poreklom blaga in namembnim krajem, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov meni, da je treba ponovno poudariti pomen varovanja notranjega trga, pravic potrošnikov, zdravja in varnosti z nadzorovanjem trgovinskih tokov. Za izvajanje tega ukrepa je nujna pomoč nacionalnih organov.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo blagovne znamke iz upravičenih razlogov v zvezi z:
	(a) oglaševanjem ali promocijo, ki potrošnikom omogoča primerjavo blaga ali storitev; ali
	(b) opredeljevanjem in parodiranjem, kritiziranjem ali komentiranjem glede imetnika blagovne znamke ali blaga ali storitev imetnika blagovne znamke; ali
	(c) katero koli nekomercialno uporabo znamke.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prijavitelj kolektivne znamke lahko predloži pravilnik o njeni uporabi.	1. Prijavitelj kolektivne znamke lahko pri uradu predloži pravilnik o njeni uporabi.
Obrazložitev
Predlog spremembe pojasnjuje zakonodajo in odpravlja dvome o tem, kje je treba predložiti pravilnik.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uradi omejijo preverjanje pogojev po uradni dolžnosti glede na to, ali je prijava blagovne znamke upravičena do registracije brez absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 4.	črtano
Obrazložitev
Ohraniti je treba preverjanje relativnih razlogov za zavrnitev po uradni dolžnosti, če tako odločijo države članice, saj je koristno za prijavitelje blagovnih znamk, zlasti mala in srednja podjetja. Ta postopek sedaj uporablja dvanajst držav članic (Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Malta, Poljska, Portugalska, Slovaška in Švedska).
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pred registracijo blagovne znamke lahko vsaka fizična ali pravna oseba ter vsaka skupina ali organ, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, dobavitelje storitev, trgovce ali potrošnike, uradu predloži pisna stališča, v katerih razloži, na podlagi katerih razlogov iz člena 4 se blagovna znamke ne registrira po uradni dolžnosti. Te osebe ali skupne niso stranke v postopku pred uradom.	1. Pred registracijo blagovne znamke lahko vsaka fizična ali pravna oseba ter vsaka skupina ali organ, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, dobavitelje storitev, trgovce ali potrošnike, uradu predloži pisna stališča, v katerih razloži, na podlagi katerih razlogov iz člena 4 se blagovna znamke ne registrira po uradni dolžnosti.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pred svojimi uradi zagotovijo učinkovit in hiter upravni postopek ugovora v zvezi z registracijo prijave blagovne znamke na podlagi razlogov iz člena 5.	1. Države članice pred svojimi uradi zagotovijo učinkovit in hiter upravni postopek ugovora v zvezi z vlogo za registracijo blagovne znamke.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ugovor zoper registracijo blagovne znamke lahko vloži tudi katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali organ, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, ponudnike storitev, trgovce ali potrošnike.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 53 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da uradi sodelujejo z Agencijo na vseh svojih področjih delovanja, razen tistih iz člena 52, ki zadevajo zaščito blagovnih znamk v Uniji.	Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da uradi sodelujejo z Agencijo na področjih delovanja, za katera menijo, da so pomembna za zaščito blagovnih znamk v Uniji, razen tistih iz člena 52.

POSTOPEK

Naslov	Zakoni držav članic, ki se nanašajo na blagovne znamke (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2013)0162 – C7-0088/2013 – 2013/0089(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 16.4.2013
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Regina Bastos 29.5.2013
Obravnava v odboru	9.7.2013	25.9.2013	14.10.2013
Datum sprejetja	5.11.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Preslav Borisov (Preslav Borissov), Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Jürgen Creutzmann, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Emma McClarkin, Claudio Morganti, Pier Antonio Panzeri, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Marek Siwiec, Kerstin Westphal
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Agustín Díaz de Mera García Consuegra

POSTOPEK

Naslov	Zakonodaja držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2013)0162 – C7-0088/2013 – 2013/0089(COD)
Datum predložitve EP	27.3.2013
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.4.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	INTA 16.4.2013	ITRE 16.4.2013	IMCO 16.4.2013
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ITRE 25.4.2013
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Cecilia Wikström 24.4.2013
Obravnava v odboru	29.5.2013	19.6.2013	17.9.2013	14.10.2013
	5.11.2013
Datum sprejetja	17.12.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eva Lichtenberger, József Szájer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Silvia Costa, Jürgen Klute, Kay Swinburne
Datum predložitve	16.1.2014