PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

23.1.2014 - (11767/1/2013 – C7‑0344/2013 – 2013/0205(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Yannick Jadot

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

(11767/1/2013 – C7‑0344/2013 – 2013/0205(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11767/1/2013),

–   ob upoštevanju osnutka Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (11769/1/2013),

–   ob upoštevanju zahteve za soglasje, ki jo je Svet vložil v skladu s prvim pododstavkom člena 207(3), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0344/2013),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0043/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Indonezije.

OBRAZLOŽITEV

Cilj prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Republiko Indonezijo in Evropsko unijo je vzpostavitev zakonskega okvira, ki bo: (i) zagotovil sledljivost porekla lesnih proizvodov, (ii) vzpostavil postopek preverjanja zakonitosti pridobivanja, sečnje, prevoza in izvoza, kar bo zagotovilo dobro gospodarjenje in zakonito izkoriščanje indonezijskih gozdov, (iii) okrepil akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT). Prostovoljni sporazum o partnerstvu z Indonezijo je bil sklenjen 30. septembra 2013 na slovesnosti v Bruslju.

Sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu z Indonezijo je pomemben korak za EU pri njenih prizadevanjih za izboljšanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v svetovnem merilu, za preprečevanje krčenja in degradacije gozdov in za spodbujanje sistemskih sprememb v gozdarstvu, ki bodo nagradile prizadevanja vestnih upravljavcev, ki pridobivajo les iz zakonitih in zanesljivih virov, ter jih ščitile pred nelojalno konkurenco. Indonezija je s tega vidika še posebej pomembna. Prvič, je tretje največje območje deževnega gozda, za porečjem Amazonke in Konga. Vendar to naravno dediščino ogroža nenadzorovano množično uničevanje indonezijskih deževnih gozdov ter z ogljikom bogatih šotišč zaradi pridobivanja palmovega olja in papirja, kar postavlja Indonezijo na tretje mesto največjih onesnaževalcev s toplogrednimi plini, ki vplivajo na podnebne spremembe. Drugič, prostovoljni sporazum o partnerstvu postavlja nove standarde gospodarjenja z indonezijskimi gozdovi, čeprav se trenutno zgolj 10 % vrednosti izvoza indonezijskega lesa in lesnih izdelkov uvaža v EU, preostanek je namreč večinoma namenjen v azijske države. Poročevalca zelo zanimajo pozitivni učinki, ki bi jih moral imeti sistem trajnostnega upravljanja gozdov v Indoneziji na izvoz lesa na teh trgih.

Poročevalec se sicer strinja s sklenitvijo prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in poziva obe strani, naj ga ratificirata, vendar je iskreno zaskrbljen glede pripravljenosti indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa (Sistem Verifikasi Legalitas Kayu (SVLK)). V skladu s prostovoljnim sporazumom o partnerstvu lahko indonezijski les in lesni izdelki, ki so vključeni v sporazum, vstopijo na evropski trg z dovoljenjem FLEGT, kar pomeni, da bodo, takoj ko se bosta obe strani sporazumeli glede pogojev sistema preverjanja SVLK, po novi uredbi EU o lesu, ki velja od 3. marca 2013, samodejno obravnavani kot zakoniti. Ker lahko EU odobri sistem SVLK samo z izvedbenim aktom, pri sprejetju katerega v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju EU Parlament ne sodeluje, je treba pozvati Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo sistem SVLK zanesljiv in da bo v celoti deloval, preden bodo izdana izvozna dovoljenja FLEGT. Trenutno razvoj sistema SVLK še ni na stopnji, ki bi zagotavljala učinkovitost in celovitost ter dosego ciljev, opredeljenih v sporazumu.

Do sedaj je bilo po sistemu SVLK preverjenih manj kot polovica virov lesa v državi. V dobavno verigo vstopajo velike količine nepreverjenega lesa, pridobljenega s krčenjem gozdov za namene kmetijstva in pridobivanja papirne mase ter papirja. V zadnjih letih se je v dokumentaciji dramatično povečala količina takšnega lesa, ki ga je sedaj skoraj trikrat več kot lesa, pridobljenega v skladu s selektivnimi koncesijami za sečnjo[1]. Indonezija je v obdobju od leta 2009 do leta 2011[2] izgubila vsaj 1.240.000 hektarjev gozda, predvsem zaradi širitev plantaž palmovega olja in spremembe namembnosti zemljišč gozdov za pridobitev koncesij za papirno maso. Skrb zbujajoče je, da les in lesni izdelki s teh območij vstopijo na evropski trg z dovoljenjem FLEGT. Trenutno sistem SVLK ne preverja postopkov, v katerih bi lahko bil odobren les, pridobljen iz spremembe namembnosti zemljišč gozdov. Prav tako ne nadzoruje sečnje na terenu na način, s katerim bi lahko potrdil, da se spoštuje prepovedi, določene glede na dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišč gozdov ali na dokumente o presoji vplivov na okolje, in zato neuspešno nadzoruje uvoz lesa iz morda najslabše upravljanega podsektorja rabe zemljišč v Indoneziji.

Še več, sistem SVLK ne zahteva ločevanja med preverjenim in nepreverjenim lesom, kar na žagah povzroča pravno negotovost glede porekla lesnega materiala. Dejstvo, da nadzornikom sistema SVLK ni treba izrecno nadzorovati vsake faze dobavne verige, še poslabšuje razmere. Poleg tega sistem SVLK ni zmožen primerno oceniti, ali nadzorovana podjetja pri pridobivanju lesa spoštujejo zemljiške pravice lokalnih in domorodnih skupnosti. V trenutnem sistemu SVLK organi za preverjanje nimajo pooblastil, da bi lahko izpolnjevali to vlogo.

Obstaja zajetna količina dokazov, ki kaže, da je bilo veliko koncesij za trgovanje z lesom na indonezijskih domačih in izvoznih trgih pridobljenih v najboljšem primeru na dvomljiv, v nekaterih primerih pa na nezakonit način. Predsednik indonezijske komisije za preprečevanje korupcije je leta 2010 gozdarski sektor opisal kot „neusahljivi vir korupcije“. Dokler bo korupcija v Indoneziji zakoreninjena na vseh ravneh upravljanja, ostaja verodostojnost države pri izdajanju dovoljenj FLEGT vprašljiva. Težave s korupcijo se stopnjujejo tudi zaradi pomanjkanja ažurnih, preglednih in dostopnih podatkov ter zemljevidov. Nedoslednosti se razširijo in vodijo do različnih razlag zakonov. To lahko pripelje do sporov z lokalnimi in domorodnimi skupnostmi. Poleg tega neodvisni opazovalci za gozdove za verodostojno opravljanje svoje naloge potrebujejo osnovni dostop do podatkov. Zemljevidi koncesijskih območij, načrti sečnje ter kopije dovoljenj bi morali biti javno dostopni.

Predlagani mehanizem nadzora učinkovitosti sistema SVLK je skoraj povsem odvisen od nadzornikov in neodvisnih opazovalcev. Čeprav je pohvalno, da je v sistem SVLK v vlogi neodvisnega opazovalca vključena civilna družba, so zmogljivosti mrež neodvisnih opazovalcev omejene s človeškimi in finančnimi viri. Njihove dejavnosti predvsem zaradi teh omejitev dejansko pokrivajo zgolj približno 5 % dovoljenj SVLK, ki jih izdajo organi za preverjanje. Na to težavo se je treba osredotočiti tako z vidika razsežnosti kot kakovosti. Poleg tega je treba poskrbeti za varnost vseh sodelujočih, da bodo lahko mreže neodvisnih opazovalcev primerno delovale. Bistvenega pomena je, da se grožnje in vsakršne oblike zlorabe, naperjene proti tistim, ki opazovanje izvajajo, obravnavajo resno in odločno preganjajo.

Zelo skrb zbujajoče je, da sistem SVLK trenutno ne predvideva nobenih izboljšav za omenjene pomanjkljivosti. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo nima doslednega sistema za opazovanje, evidentiranje in nadzor kršitev sistema SVLK. Zato podjetja, ki ne delujejo v skladu z zakonom, verjetno ne bodo kazensko preganjana, ampak bodo kaznovana z administrativno zahtevo, da opravijo novo revizijo pod sistemom SVLK. S tem bi sistem SVLK lahko povzročil birokratsko oviro pri izvajanju zakonov in obstaja resna nevarnost, da bodo podjetja, ki ne bodo upoštevala standardov SVLK, zgolj dobila novo priložnost, da uskladijo svoje delovanje s standardi, namesto da bi jih pri pristojnih organih pregona prijavili kot kršitelje zakona.

Poročevalec poziva indonezijske oblasti, naj izrabijo priložnost in pri prvi reviziji sistema SVLK, ki poteka sedaj, upoštevajo vse naštete pomisleke ter v proces revizije primerno vključijo vse strani neodvisne civilne družbe. Vloga in sodelovanje neodvisne civilne družbe pri opazovanju sta sistemu SVLK dodali določeno stopnjo verodostojnosti, vendar le v primeru, da se ta zaveza nadaljuje in poveča preglednost pri drugih interesnih skupinah v družbi.

Poročevalec poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo pomanjkljivosti sistema SVLK odpravljene, preden bodo izdana dovoljenja FLEGT za indonezijske lesne proizvode. Zgolj pod temi pogoji poročevalec priporoča odobritev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu. Od Komisije pa pričakuje, da bo oceno sistema preverjanja SVLK predstavila Parlamentu, preden bo začela izdajati dovoljenja FLEGT za indonezijske lesne proizvode.

• [1]  Ugotovitve temeljijo na podatkih ministrstva za gozdarstvo o pridobivanju lesa od leta 2006 do 2010. Viri: Preglednica IV.2.2., stran 182 v Bina Usaha Kehutanan, poročilo o razvoju trgovanja z gozdovi, dostopno na http://www.scribd.com/doc/88508089/STATISTIK-KEHUTANAN-2010, in Buku Statistik Kehutanan Indonesia, ministrstvo za gozdarstvo, Indonezija, julij 2012, http://www.dephut.go.id/files/BUku%20Statistik%20Juli%202012_terbaru.pdf
• [2]  Greenpeace, 2013. Licence to kill. http://www.greenpeace.org/international/Global/international/publications/forests/2013/LicenceToKill_ENG_LOWRES.pdf: p. 4.

MNENJE Odbora za razvoj (18.12.2013)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
(11767/1/2013 – C7‑0344/2013 – 2013/0205(NLE))

Pripravljavec mnenja: Kriton Arsenis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Republiko Indonezijo in Evropsko unijo je bil podpisan 30. septembra 2013. Namen tega sporazuma je rešiti problem nedovoljene trgovine z lesom s pomočjo sistema dovoljenj za preverjanje zakonitosti lesa, uvoženega v EU v okviru akcijskega načrta FLEGT (The Action Plan on Forest Law Enforcement, Governance and Trade - Akcijski načrt za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov).

Sporazumi FLEGT so najpreglednejši partnerski sporazumi, ki jih sklepa Evropska unija. FLEGT je dragoceno orodje za upravljanje gozdov, saj predvideva resnične posvetovalne postopke, ki spodbujajo dejansko sodelovanje širokega kroga deležnikov pri snovanju in izvajanju politike, vključno z organizacijami civilne družbe v partnerskih državah. S postopki v okviru FLEGT se tako krepi dialog med deležniki, ščitijo interesi gozdnih in avtohtonih skupnosti, povečuje preglednost in preprečuje korupcija. Obenem FLEGT spoštuje suverene pravice držav proizvajalk, saj jih obravnava kot enakovredne partnerke.

Nezakonita sečnja ogroža odgovorno upravljanje gozdov, spodbuja korupcijo in zmanjšuje prihodke države proizvajalke (Indonezija je med letoma 2007 in 2011 po ocenah izgubila približno 7 milijard USD) kar ima resne ekonomske in socialne posledice za revne in prikrajšane. Namen prostovoljnega sporazuma o partnerstvu je odpraviti temeljne vzroke nezakonitosti, med katere sodita korupcija in nepreglednost zemljiških pravic.

V Indoneziji se razprostira tretji največji deževni gozd na svetu, ki zajema več kot polovico površine te države (944 000 km2). Med drugim so v njem nekateri od zadnjih nedotaknjenih gozdov na svetu, v katerih ni cest. Indonezijski gozdovi so tako zaradi svoje biotske raznovrstnosti svetovnega pomena. Poleg tega so zaradi skladiščenja in shranjevanja ogljika zelo pomembni za svetovni boj proti podnebnim spremembam. Kljub temu pa ta država letno utrpi tretjo največjo neto izgubo gozdnih površin na svetu. Zaradi hitrega krčenja gozdov in uničenja šotišč je tudi tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu. Ta sporazum ima poseben pomen za Odbor za razvoj, saj so podnebne spremembe vedno pogostejši vzrok za lakoto, revščino, bolezen in emigracije.

Sporazum določa nove standarde za upravljanje indonezijskih gozdov, vendar pa najverjetneje ne bo imel velikega vpliva na krčenje gozdov, saj je le 10 % vrednosti izvoza namenjenih EU. Indonezija namerava uporabiti svoj sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa za ves izvoz lesa (tudi izven EU), namenjenega trgovini in lesnim izdelkom. Razviti pa je treba še ločen nadzor za preverjanje zakonitosti uvoženega lesa.

Indonezija je začela uporabljati svoj sistem za zagotavljanje zakonitosti SVLK septembra 2010, ko je uvedla program revizij in oblikovanja zmogljivosti za celotno industrijo. Odbor za razvoj poudarja, da je pomembno, da bo sistem SVLK v celoti deloval še pred izdajo izvoznih dovoljenj v okviru FLEGT. Trenutno še ne izpolnjuje standardov, potrebnih za zagotavljanje delovanja in celovitosti sistema. Za les, potrjen v okviru sistema SVLK, bi morale obstajati evidence vse do dovoljenj s koncesijo za koriščenje gozdov ali upravljanje gozda v zasebni lasti v skladu z indonezijsko zakonodajo. Postopki dodeljevanja koncesij v Indoneziji so deležni kritik skupin okoljevarstvenikov in organizacij za človekove pravice, saj po njihovih besedah povzročajo spremembe namembnosti prvotnih gozdov. Trenutno se s sistemom SVLK ne preverjajo postopki spremembe namembnosti zemljišč gozdov, na podlagi katerih bi bili ti postopki upravičeni.

Nedavno poročilo organizacije Human Rights Watch z naslovom Temna stran zelene rasti je opozorilo na glavne pomanjkljivosti sistema SVLK, zlasti na njegovo nezmožnost zaščite pred zlorabo pravic do zemlje, saj revizijski postopek ne zagotavlja, da je vlada izdala dovoljenja za zemljo, za katero ne obstajajo predhodni zemljiški zahtevki ali da so podjetja plačala odškodnino skupnostim zaradi izgubljene zemlje oziroma da so pred začetkom delovanja pridobila svobodno, predhodno in prostovoljno soglasje. V Indoneziji so spori glede koncesij za sečnjo in nasade pogosti, s takim nadzorom pa nastaja velika vrzel v procesu potrjevanja SVLK.

Glavna prednost indonezijskega sistema SVLK je, da so skupine civilne družbe in posamezniki odgovorni za izražanje pomislekov o reviziji. Kljub temu je treba izboljšati znanje glede spremljanja in poskrbeti za varnost ljudi, ki opravljajo to nalogo.

Odbor za razvoj želi spodbuditi vlado Indonezije, naj pri izvajanju prostovoljnega sporazuma o partnerstvu pokaže močno politično voljo, da bi izboljšala upravljanje gozdov in priznavanje lastniških pravic gozdnih in avtohtonih skupnosti.

Odbor za razvoj poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi za to, da bodo pomanjkljivosti sistema SVLK odpravljene in da bo ta sistem v celoti deloval pred izdajo kakršnega koli dovoljenja v okviru FLEGT za indonezijske lesne izdelke. Zgolj pod temi pogoji Odbor za razvoj priporoča odobritev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu.

*******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.12.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Ricardo Cortés Lastra, Véronique De Keyser, Catherine Grèze, Mikael Gustafsson, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Ivo Vajgl, Daniël van der Stoep, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kriton Arsenis, Santiago Fisas Ayxela, Isabella Lövin
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jolanta Emilia Hibner

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Bearder, Béla Glattfelder, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Katarína Neveďalová, Tokia Saïfi, Peter Skinner, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Auconie, Franco Frigo