POROČILO o imenovanju Klausa Heinerja Lehneja za člana Računskega sodišča

27.1.2014 - (C7‑0423/2013 – 2013/0813(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Klausa Heinerja Lehneja za člana Računskega sodišča

(C7‑0423/2013 – 2013/0813(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0423/2013),

–   ob upoštevanju člena 108 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0050/2014),

A. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 23. januarja 2014 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Klaus Heiner Lehne imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS KlausA HEINERJA LehneJA

Rodil se je 28. oktobra 1957 v Düsseldorfu.

Izobraževanje in poklicne izkušnje

1976               zaključni izpit v Erkrathu

1976 - 1978   študij fizike in filozofije v Düsseldorfu

1978 - 1983   študij prava v Freiburgu, Kölnu in Bonnu

1980               študij v Berkeleyju, ZDA

1983               opravljen prvi državni pravniški izpit v Düsseldorfu

1986               opravljen drugi državni pravniški izpit v Düsseldorfu

od leta 1986    odvetnik v Düsseldorfu, trenutno partner v odvetniški pisarni Taylor-Wessing

Javne funkcije in naloge

1977-1979     lokalni svetnik okrožja Düsseldorf Mitte

1984-1992     mestni svetnik v Düsseldorfu, med drugim član odborov za finance, revizijo, pomoč mladini in načrtovanje ter član nadzornega sveta za občinska dela

1992-1994     poslanec nemškega zveznega parlamenta, med drugim član odborov za pravne zadeve in promet ter član preiskovalnega odbora fiduciarnega organa (Treuhand) in preiskave SED

od leta 1994    poslanec Evropskega parlamenta, član Odbora za pravne zadeve

1999-2009     koordinator poslanske skupine PPE v Odboru za pravne zadeve

od leta 2009    predsednik Odbora za pravne zadeve in predsednik konference predsednikov odborov

Poučevanje

od leta 2004    predavanja o evropskem pravu na Univerzah v Düsseldorfu in Kölnu

PRILOGA 2: ODGOVORI KLAUSA HEINERJA LEHNEJA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1. Navedite svoje najpomembnejše poklicne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Osnovno znanje o javnih financah sem pridobil že med študijem prava. Študiral sem javno pravo; to je bil tudi eden od glavnih predmetov, iz katerih sem opravljal prvi in drugi državni izpit. Na področje javnega prava med drugim sodijo proračunsko pravo zveze, dežel in občin. Prve poklicne izkušnje na področju javnih financ sem si nabral v času pripravništva po pridobljeni diplomi pravne fakultete, med katerim sem med drugim v javni upravi neke občine skrbel za proračunska in finančna vprašanja. Pozneje sem bil dejaven kot mestni svetnik deželnega glavnega mesta Düsseldorf (pribl. 600.000 prebivalcev, sedanji proračun pribl. 2,7 milijarde EUR) in član odbora za finance in revizijo ter odbora za oddajo javnih naročil za gradnje in pomoč mladini in sem v tej vlogi sodeloval pri odločitvah in revizijah na področju proračuna za socialne zadeve, mladino in družine. Poleg tega sem bil v tem času član občinskih nadzornih svetov, med drugim nadzornega sveta podjetja Stadtwerke Düsseldorf, ki je že takrat sodilo med 300 največjih podjetij Zvezne republike Nemčije. Tudi v tej vlogi so bila med mojimi ključnimi nalogami vprašanja bilančnega prava.

Kot poslanec nemškega zveznega parlamenta sem bil med drugim član preiskovalnega odbora za fiduciarne pravne posle, ki je preiskoval delo fiduciarnega organa pri likvidaciji nekdanje državne lastnine DDR. Odbor je preiskoval nepravilnosti pri uporabi zveznih sredstev. Kot član odbora za promet nemškega zveznega parlamenta sem sodeloval pri privatizaciji prometnih podjetij in pripravi načrta zveznih prometnih poti. Kot član odbora za pravne zadeve nemškega zveznega parlamenta pa sem v vlogi poročevalca nadzoroval sprejetje številnih zveznih odhodkovnih zakonov.

Ko sem bil član Odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, so me v moji poslanski skupini izbrali za poročevalca ali poročevalca v senci za skoraj vse zakonodajne projekte na področju bilančnega prava, ki so se izvajali v zadnjih 20 letih. Nazadnje sem bil poročevalec za popolno prenovitev 4. in 7. direktive o pravu družb in s tem za temeljna pravila evropskega bilančnega prava.

Ker je konferenca predsednikov odborov, katere predsednik sem, postala nadzorni organ za ocene učinka, ki jih izvajajo službe Parlamenta, se že dolgo intenzivno ukvarjam tudi s temi vprašanji. To je pomembno zlasti z ozirom na oceno gospodarnosti in učinkovitosti izvajanja evropskih zakonov in programov.

Poleg tega sem že dolga leta visokošolski učitelj na univerzah v Düsseldorfu in Kölnu. Na univerzi v Kölnu sem izvajal zlasti predavanja in seminarje o evropskem gospodarskem pravu za gospodarske pravnike. Poudarek mojih predavanj na univerzi v Düsseldorfu pa je na splošni pravni politiki, med drugim tudi na trendih v evropskem javnem pravu.

Kot predsednik stranke CDU za območje Düsseldorfa sem član dveh občinskih nadzornih svetov, in sicer nadzornih svetov podjetij Messegesellschaft Düsseldorf in Multifunktionsarena Düsseldorf. V obeh vlogah so vprašanja javnih financ bistvena. Poleg tega sem že dolga leta član sveta zavarovalnice ARAG.

2. Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v svoji karieri.

– Sprejetje direktive o preprečevanju pranja denarja

Kot poročevalec sem lahko z vključitvijo dodatnih podjetij in poklicnih skupin zunaj finančnega sektorja precej okrepil boj proti pranju denarja. Svetovanje in posredovanje sta bili težavni nalogi, s katerima je bilo treba doseči ravnovesje med učinkovitim preprečevanjem pranja denarja in zagotovitvijo varstva temeljnih pravic. V izjemno težavnih pogajanjih z belgijskim predsedstvom Sveta je bil pod vtisom dogodkov iz septembra 2001 in na podlagi posledične vključitve boja proti terorizmu dosežen kompromis, katerega temelji veljajo še danes. 3. direktiva o preprečevanju pranja denarja je v glavnem nadaljevanje tega kompromisa. Enako velja za 4. direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je bila predložena pred kratkim, a je zakonodajalec še ni sprejel.

– Združitev Nemčije

Zame posebno pomembno je bilo tudi, da sem bil v prvem zakonodajnem obdobju po združitvi Nemčije izvoljen v nemški zvezni parlament. Kot član odbora za pravne zadeve sem sodeloval pri številnih projektih za uskladitev vzhodnonemške z nastajajočo vsenemško zakonodajo. Imel sem priložnost sodelovati pri oblikovanju številnih zakonov o uskladitvi obligacijske in stvarnopravne zakonodaje. To je bil eden najpomembnejših pogojev za uspešno združitev Nemčije.

– Program gradnje vrtcev

V osemdesetih letih sem kot namestnik predsednika odbora za pomoč mladini mesta Düsseldorf sodeloval pri razvoju modela vlagateljev za spodbujanje gradnje vrtcev. Mestu Düsseldorf je tako v najkrajšem času uspelo precej povečati število mest v vrtcih in s tem predčasno izpolniti zakonske zahteve glede zadostnega števila vrtcev.

Neodvisnost

3. Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog „popolnoma neodvisni“. Kako bi delovali v skladu s to obveznostjo pri opravljanju svojih prihodnjih nalog?

Prenehal bom opravljati vse ostale dejavnosti, vključno s svojo odvetniško dejavnostjo. To je utemeljena zahteva, ki izhaja iz evropskega primarnega in sekundarnega prava. Neodvisnost članov Računskega sodišča je namreč bistveni pogoj za delovanje institucije. Če mi bo kot članu Računskega sodišča pri opravljanju nalog zaupano področje, ki bi lahko privedlo do dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov ali bi lahko tudi samo dajalo vtis navzkrižja interesov, bom prosil predsednika Računskega sodišča, naj me razreši teh nalog in jih zaupa drugim članom. Če bom imenovan za člana Računskega sodišča, bom tudi po poteku mojega mandata varoval ugled institucije tako, da bom ustrezno zadržan pri opravljanju vseh dejavnosti.

4. Ali ste dobili razrešnico za naloge upravljanja, ki ste jih predhodno opravljali, če se takšen postopek uporablja?

Pri nalogah, ki sem jih opravljal do zdaj, ni predviden postopek razrešitve.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oziroma kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali kapitalskih deležev, ki bi lahko bili v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami člana Računskega sodišča. Prav tako nimam drugih obveznosti, ki bi lahko privedle do takih nasprotij. Ko bom nastopil mandat člana Računskega sodišča, bom izstopil tudi kot partner odvetniške pisarne Taylor Wessing. Predsednika Računskega sodišča sem seveda pripravljen seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in vsemi obveznostmi ter podatke tudi objaviti. Trenutno nisem udeležen v nobenem sodnem postopku.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Da.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

Nič drugače, kot če bi bili udeleženi prebivalci drugih držav članic ali tretjih držav. Seveda bi strogo upošteval zadevne pravne določbe, zlasti tudi interna pravila Računskega sodišča.

Opravljanje nalog

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi?

Vsi, ki upravljajo javna sredstva, morajo strogo in dosledno spoštovati zadevne zakone in druge pravne določbe. To je davkoplačevalski denar, ki ga je zato treba uporabljati izjemno skrbno in v skladu z zakonskimi določbami. To je pravica državljanov. Zato člen 30 finančne uredbe tudi določa, da se sredstva uporabljajo v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Neučinkovita zbiranje in uporaba javnih sredstev sta eden od razlogov za sedanjo krizo. Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev ter zanesljivo in odgovorno ravnanje javne uprave v odnosu do državljanov, je nujno, da Parlament in Računsko sodišče zadostno nadzirata prakso javne uprave na področju odhodkov in prihodkov. Pri tem je treba zlasti vzpostaviti čim večjo preglednost. Ravnanje uprave mora biti usklajeno s proračunom.

9. V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče pomagati Parlamentu nadzirati izvrševanje proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Parlament kot proračunski organ je pristojen za podeljevanje razrešnice različnim evropskim upravnim organom. Najpomembnejši instrument za pripravo razrešnice so izsledki revizije Računskega sodišča. V skladu s Pogodbo Računsko sodišče opravlja storitve za Parlament in državljane. Njegova najpomembnejša naloga poleg vzpostavitve dodatne preglednosti je, da pomaga Parlamentu nadzirati upravne organe. Zato je logično, da je treba pri določitvi strategije Računskega sodišča posebej prednostno obravnavati želje Parlamenta ali njegovih odborov, zlasti Odbora za proračunski nadzor.

10. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri reviziji smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Z revizijo smotrnosti poslovanja se lahko ugotovi, ali se razpoložljiva sredstva resnično uporabljajo ciljno, torej gospodarno, učinkovito in uspešno. To je izjemno pomemben instrument, s katerim se lahko dolgoročno zagotovi učinkovita uporaba sredstev, zato pomembno dopolnjuje računovodsko revizijo in preizkus skladnosti. Po mojem mnenju bi moralo Računsko sodišče zato – kot to počnejo tudi druga računska sodišča po svetu – ne le opravljati revizije številk, ampak tudi natančneje ocenjevati primernost in učinkovitost zakonodajnih instrumentov in poznejšega ravnanja upravnih organov. Seveda Računsko sodišče ne more odločati o sklepih, ki jih sprejmejo zakonodajni ali upravni organi. To je naloga zakonodajne oz. izvršne oblasti. Računsko sodišče pa lahko in bi moralo – na primer v posebnih poročilih – zakonodajalcu oz. upravnim organom v skladu s svojim vedenjem in ocenami dajati ustrezna vsebinska priporočila. V zvezi s tem bi moralo tudi pogosteje kot doslej naknadno opisati in oceniti posledice zakonskih določb ter po potrebi podati konkretne predloge za izboljšave.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Na to trenutno še ne morem dokončno odgovoriti, saj tega ne morem oceniti niti z vidika Odbora za proračunski nadzor niti z vidika Računskega sodišča. Najprej si moram nabrati ustrezne izkušnje s praktičnim delom na Računskem sodišču. Jasno je, da je sodelovanje med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi institucijami, omenjeno v členu 287(3) PDEU, posebej pomembno za učinkovito revizijo proračuna. Zlasti pri deljenem upravljanju sredstev je očitno, da je treba uporabiti strokovno znanje in izkušnje nacionalnih revizorjev. V osnutku poročila Odbora za proračunski nadzor o prihodnji vlogi Računskega sodišča in predlogih sprememb, predloženih v zvezi z njim, so številna koristna priporočila za okrepitev tega sodelovanja. Treba bo podrobno preveriti, kako bi bilo mogoče bolje uskladiti metode in časovne razporede ali razširiti skupna preverjanja. Do teh vprašanj se mora nujno opredeliti tudi Evropski parlament (Odbor za proračunski nadzor), ki naj odločitev v prihodnosti ne prepusti samo najvišjim revizijskim nadzornim organom. Vendar pa morajo vsi ukrepi upoštevati pravni okvir sodelovanja, in sicer na eni strani obveznost lojalnega sodelovanja in na drugi neodvisnost Računskega sodišča in nacionalnih revizijskih organov.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da. 20 let sem poslanec tega Parlamenta, v poslanskih klopeh na splošno pa sedim že 22 let. V Parlamentu so mi bile zaupane odgovorne naloge, kot sta npr. predsedovanji Odboru za pravne zadeve in konferenci predsednikov odborov. Zaupano mi je bilo vodenje zahtevnih pogajanj med institucijami, npr. za medinstitucionalne sporazume med Parlamentom in Komisijo. Hvaležen sem za naloge in možnosti sooblikovanja, ki so mi bile zaupane. Moj pogled nase kot na člana tega Parlamenta ter spoštovanje do njega in kolegic in kolegov mi narekujeta, da v takem primeru prosim nemško vlado, naj predlaga novega kandidata za to mesto.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 4 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Inés Ayala Sender, Zuzana Brzobohatá, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Eva Ortiz Vilella, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Olbrycht, Markus Pieper
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Doris Pack, Hans-Gert Pöttering, Dagmar Roth-Behrendt, Axel Voss