POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (prenovitev)

    28.1.2014 - (COM(2013)0311 – C7‑0147/2013 – 2013/0162(COD)) - ***I

    Odbor za kulturo in izobraževanje
    Poročevalka: Marie-Christine Vergiat
    (Prenovitev – člen 87 Poslovnika)


    Postopek : 2013/0162(COD)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A7-0058/2014
    Predložena besedila :
    A7-0058/2014
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (prenovitev)

    (COM(2013)0311 – C7‑0147/2013 – 2013/0162(COD))

    (Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0311),

    –   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C7‑0147/2013),

    –   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    –   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013[1],

    –   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[2] ,

    –   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 5. novembra 2013, naslovljenega na Odbor za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

    –   ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0058/2014),

    A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

    1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

    2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

    3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

    Predlog spremembe  1

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1 a) Člen 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča sprejemanje določb za varstvo predmetov kulturne dediščine, ki so opredeljeni kot ali uvrščeni med nacionalno bogastvo, v okviru odprtja notranjih meja Unije. Priznava torej, da morajo biti predmeti kulturne dediščine upravičeni do posebnega varstva z vidika pravil notranjega trga. Ta člen se sklicuje na posebnost predmetov kulturne dediščine in kulturno izjemo. Poleg tega člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije odslej poudarja, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo raznolikost, odstavek 2 tega člena pa se nanaša na ohranjanje in varstvo kulturne dediščine evropskega pomena, med katero spada nacionalno bogastvo. Člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije ravno tako spodbuja sodelovanje med državami članicami pri dejavnosti Unije na kulturnem področju.

    Obrazložitev

    Treba je opozoriti, da so vprašanja kulture zdaj izrecno omenjena v Pogodbah EU.

    Predlog spremembe  2

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (2) Notranji trg predstavlja območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala v skladu z določbami Pogodbe. Te določbe ne preprečujejo prepovedi ali omejitev, ki so utemeljene z varstvom nacionalnega bogastva z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo.

    (2) Četudi notranji trg predstavlja območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala v skladu z določbami Pogodbe, nacionalnega bogastva z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ni mogoče šteti za blago kot vsako drugo, tudi ne z vidika zavez Unije in držav članic v okviru Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.

    Obrazložitev

    Treba je opozoriti, da za predmete kulturne dediščine velja posebno varstvo.

    Predlog spremembe  3

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 4

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (4) Direktiva 93/7/EGS je uvedla režim, ki državam članicam omogoča zagotoviti vračilo na njihovo ozemlje predmetov kulturne dediščine, ki so uvrščeni med nacionalno bogastvo v smislu člena 36 Pogodbe in spadajo v skupne kategorije predmetov kulturne dediščine iz Priloge k Direktivi , če so bili ti predmeti odstranjeni z njihovega ozemlja tako, da so bili pri tem kršeni zgoraj omenjeni nacionalni ukrepi ali Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine23; ter predmetov kulturne dediščine, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so sestavni del javnih zbirk ali inventarja cerkvenih institucij, vendar ne spadajo v te skupne kategorije.

    (4) Direktiva 93/7/EGS je uvedla režim, ki državam članicam omogoča zagotoviti vračilo na njihovo ozemlje predmetov kulturne dediščine, ki so uvrščeni med nacionalno bogastvo v smislu člena 36 Pogodbe in spadajo v skupne kategorije predmetov kulturne dediščine iz Priloge k Direktivi, če so bili ti predmeti odstranjeni z njihovega ozemlja tako, da so bili pri tem kršeni zgoraj omenjeni nacionalni ukrepi ali Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine23 , predmetov kulturne dediščine, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so sestavni del javnih zbirk ali inventarja cerkvenih institucij, vendar ne spadajo v te skupne kategorije, in predmetov kulturne dediščine, ki izvirajo iz nezakonitih izkopavanj.

    __________________

    __________________

    23 UL L 39, 10.2.2009, str. 1.

    23Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 39, 10.2.2009, str. 1.)

    Predlog spremembe  4

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 8

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (8) Z izvajanjem Direktive 93/7/EGS se je pokazala omejenost sistema za vračilo predmetov, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja ene države članice in bili najdeni na ozemlju druge države članice.

    (8) Cilj Direktive 93/7/EGS je zagotoviti fizično vračilo predmetov kulturne dediščine, uvrščenih med ali opredeljenih kot nacionalno bogastvo, v državo članico, z ozemlja katere so bili ti predmeti protipravno odstranjeni. Z izvajanjem te direktive se je pokazala omejenost sistema za vračilo predmetov, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja ene države članice in bili najdeni na ozemlju druge države članice. Iz nacionalnih poročil o izvajanju direktive je razvidna redka uporaba direktive, zlasti zaradi omejitve njenega področja uporabe, ki je posledica omejitev, ki so v Prilogi k tej direktivi določene za navedene kategorije predmetov kulturne dediščine, pragov v zvezi s starostjo in finančno vrednostjo, ter zaradi prekratkih postopkovnih in zastaralnih rokov.

    Predlog spremembe  5

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 9

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (9) Zaželeno je, da imajo države članice na voljo sistem, ki zagotavlja, da protipraven iznos predmeta kulturne dediščine, uvrščenega med nacionalno bogastvo, v drugo državo članico ne predstavlja istega tveganja kot protipraven izvoz tega predmeta izven Unije.

    črtano

    Predlog spremembe  6

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 10

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (10) Področje uporabe te direktive se mora razširiti na vsak predmet kulturne dediščine, uvrščen med „nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“ v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravnimi postopki v smislu člena 36 Pogodbe. Zato bi bilo treba črtati merilo, da mora predmet pripadati eni od kategorij iz Priloge k Direktivi 93/7/EGS, ter posledično navedeno prilogo in merilo, da mora biti predmet sestavni del javnih zbirk, navedenih v inventarjih muzejev, v arhivih ali v zaščitenih zbirkah knjižnic, ali inventarjev cerkvenih institucij. Spoštovanje različnih nacionalnih sistemov varstva predmetov kulturne dediščine se priznava na podlagi člena 36 Pogodbe. V tem okviru so zato nujno potrebni vzajemno zaupanje, duh sodelovanja in medsebojno razumevanje med državami članicami.

    (10) Področje uporabe te direktive se mora razširiti na vsak predmet kulturne dediščine, ki ga je država članica opredelila kot ali uvrstila med „nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“ v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravnimi postopki v smislu člena 36 Pogodbe. Ta direktiva bi tako zajemala predmete kulturne dediščine, kot so predmeti zgodovinske, paleontološke, etnografske, numizmatične ali znanstvene vrednosti, ne glede na to, ali so del javne ali druge zbirke ali so posamezni predmeti, pod pogojem, da so uvrščeni med ali opredeljeni kot nacionalno bogastvo. Poleg tega ne bi bilo nujno, da bi predmeti kulturne dediščine, uvrščeni med ali opredeljeni kot nacionalno bogastvo, ustrezali vsem pragovom glede starosti in/ali finančne vrednosti, da bi bili v skladu s to direktivo uvrščeni med predmete za vračilo. Treba je spodbujati vzajemno zaupanje, duh sodelovanja in medsebojno razumevanje, da bi preprečevali nezakonit izvoz predmetov kulturne dediščine v Uniji in zunaj nje. Vendar bi bilo treba države članice pozvati, naj opredelijo, kaj zajema izraz „nacionalno bogastvo“ v okviru člena 36 Pogodbe, ki priznava raznolikost nacionalnih ureditev za varstvo predmetov kulturne dediščine.

     

    V istem duhu sodelovanja in medsebojnega razumevanja ter zaradi spodbujanja vračanja predmetov kulturne dediščine med državami članicami, tudi zunaj področja uporabe te direktive, bi bilo treba države članice spodbuditi, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo Unesca iz leta 1970 in Konvencijo UNIDROIT o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995.

    Predlog spremembe  7

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 11

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (11) Treba bi bilo okrepiti upravno sodelovanje med državami članicami, da se zagotovi učinkovitejša in enotnejša uporaba te direktive. Zato bi bilo treba določiti, da osrednji organi uporabljajo informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) iz Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES24. Zaželeno je, da ta sistem kolikor je mogoče uporabljajo tudi drugi pristojni organi držav članic.

     

    (11) Treba bi bilo okrepiti upravno sodelovanje med državami članicami, da se zagotovi učinkovitejša in enotnejša uporaba te direktive. Zato bi bilo treba določiti, da osrednji organi uporabljajo informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) iz Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta24. Zaželeno je, da ta sistem, kolikor je mogoče, uporabljajo tudi drugi pristojni organi držav članic, osrednji organi držav članic pa sporočajo predvsem informacije o predmetih kulturne dediščine, ki so opredeljeni kot ali uvrščeni med nacionalno bogastvo, in o predmetih, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so bili ukradeni ali protipravno odstranjeni z ozemlja njihove države, vključno z najdbami pri nezakonitih izkopavanjih.

     

    Da bi izboljšali izvajanje te direktive, bi bilo treba v sistemu IMI vzpostaviti poseben okvir, ki bi bil prilagojen posebnostim predmetov kulturne dediščine, ki se popolnoma razlikujejo od drugega blaga s področja uporabe člena 36 Pogodbe;

    _______________

    _______________

    24 UL L 316, 14.11.2012, str. 1.

    24 Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

    Predlog spremembe  8

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 11 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (11a) Države članice se pozove, naj predložijo opredelitev „nacionalnega bogastva“.

    Predlog spremembe  9

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 12

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (12) Da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, bi morala biti upravno sodelovanje in izmenjava informacij med pristojnimi organi v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov25 ter iz Uredbe (EU) št. 1024/2012, če se bo uporabljal informacijski sistem za notranji trg.

    (12) Da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, bi morala biti upravno sodelovanje in izmenjava informacij med pristojnimi organi v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov25, iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta25a ter iz Uredbe (EU) št. 1024/2012, če se bo uporabljal informacijski sistem za notranji trg. Opredelitve pojmov, uporabljene v Direktivi 95/46/ES in Uredbi (ES) št. 45/2001, se uporabljajo tudi za namene te direktive ter upravnega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi.

    _______________

    ______________

    25 UL L 281, 23.11.1995, str.31.

    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

     

    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

    Predlog spremembe  10

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 14

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (14) Prav tako bi bilo treba rok, v katerem se mora začeti postopek vračila, podaljšati na tri leta od datuma, ko je država članica, ki zahteva vračilo, izvedela za kraj, kjer se nahaja predmet kulturne dediščine, ter identiteto njegovega lastnika ali imetnika. Zaradi jasnosti bi bilo treba navesti, da zastaralni rok začne teči na dan, ko to izve osrednji organ države članice, ki zahteva vračilo.

     

    (14) Prav tako bi bilo treba rok, v katerem se mora začeti postopek vračila, podaljšati na tri leta od datuma, ko je država članica, ki zahteva vračilo, izvedela za kraj, kjer se nahaja predmet kulturne dediščine, ter identiteto njegovega lastnika ali imetnika. Zaradi jasnosti bi bilo treba navesti, da zastaralni rok začne teči na dan, ko to izve osrednji organ države članice, ki zahteva vračilo. Direktiva 93/7/EGS določa, da se tak postopek v nobenem primeru ne sme sprožiti več kot 30 let po datumu, ko je bil predmet protipravno odstranjen z ozemlja države članice, ki zahteva vračilo. Vendar pa v primeru predmetov, ki so del javnih zbirk ali cerkvene dediščine v državah članicah, v katerih po nacionalni zakonodaji zanje velja poseben varstveni režim, pod določenimi pogoji za postopek vračila velja daljši zastaralni rok.

     

     

    Države članice so lahko v nacionalni zakonodaji določile poseben varstveni režim, drugi zastaralni roki za začetek postopkov glede javnih zbirk in inventarjev institucij pa bi morali še naprej veljati.

    Predlog spremembe  11

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 16

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (16) Zato bi bilo treba zagotoviti, da vsi akterji na trgu predmetov kulturne dediščine pri trgovanju s takimi predmeti ravnajo skrbno. Posledice pridobitve predmeta kulturne dediščine nezakonitega izvora bodo odvračajoče samo, če bo obveznost vračila spremljala obveznost za lastnika predmeta, da za pridobitev nadomestila dokaže, da je ravnal s primerno skrbnostjo. V tem smislu bi bilo treba za izpolnjevanje ciljev Unije glede preprečevanja nezakonite trgovine s predmeti kulturne dediščine in boja proti njej določiti, da mora lastnik za pridobitev nadomestila dokazati, da je pri pridobitvi predmeta ravnal s primerno skrbnostjo, ter da se lastnik ne more sklicevati na svojo dobro vero, če ni ravnal s primerno skrbnostjo glede na okoliščine.

    (16) Zato bi bilo treba zagotoviti, da vsi akterji na trgu predmetov kulturne dediščine ravnajo z vso potrebno skrbnostjo, da se prepreči trgovanje, ki je nezakonito z vidika zakonodaje države članice. Posledice pridobitve predmeta kulturne dediščine nezakonitega izvora bodo resnično odvračajoče samo, če bo plačilo nadomestila lastniku vrnjenega predmeta pogojeno z obveznostjo lastnika predmeta, da dokaže, da je pri pridobitvi predmeta ravnal s primerno skrbnostjo. Ta skrbnost se mora zahtevati tudi, ko se zdi, da predmeti kulturne dediščine izvirajo iz nezakonitih ali nedovoljenih izkopavanj.

    Predlog spremembe  12

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 16 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (16a) Zato bi bilo treba zagotoviti, da ima kdorkoli, zlasti kateri koli akter na trgu predmetov kulturne dediščine, lahek dostop do javnih informacij o predmetih kulturne dediščine, ki so jih države članice opredelile kot ali uvrstile med nacionalno bogastvo. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za olajšanje dostopa do teh javnih informacij, ki bi morale biti objavljene na spletu. Zbirka podatkov Unesca o nacionalnih zakonodajah v zvezi s kulturno dediščino, vzpostavljena leta 2005, je lahko uporabno informacijsko orodje v ta namen.

    Predlog spremembe  13

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 19 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (19 a) Za neovirano izvajanje te direktive je treba ustanoviti posvetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov kot organ, ki bo sodeloval pri prilagajanju sistema IMI posebnostim predmetov kulturne dediščine, prispeval k izmenjavi primerov dobre prakse med državami članicami in odkrival težave, ki se utegnejo pojaviti pri izvajanju te direktive.

    Predlog spremembe  14

    Predlog direktive

    Člen – 1 (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen -1

     

    Ta direktiva obravnava vračanje predmetov kulturne dediščine, ki jih je država članica opredelila kot ali uvrstila med „nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“ v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravnimi postopki v smislu člena 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, tudi če izvirajo iz nezakonitih izkopavanj. Ta direktiva se uporablja ne glede na to, ali je država članica obravnavani predmet uvrstila med ali opredelila kot „nacionalno bogastvo“ pred protipravno odstranitvijo z ozemlja te države članice ali po njej.

    Predlog spremembe  15

    Predlog direktive

    Člen 1 – točka 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1) „predmet kulturne dediščine“ pomeni predmet, ki je bil pred svojo protipravno odstranitvijo z ozemlja države članice ali po njej uvrščen med nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“ po nacionalni zakonodaji ali upravnih postopkih v smislu člena 36 Pogodbe;

    1) „predmet kulturne dediščine“ pomeni predmet, ki je bil pred svojo protipravno odstranitvijo z ozemlja države članice ali po njej uvrščen med ali opredeljen kot del nacionalnega bogastva z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“ po nacionalni zakonodaji ali upravnih postopkih v smislu člena 36 Pogodbe;

    Predlog spremembe  16

    Predlog direktive

    Člen 1 – točka 8

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    8) „javne zbirke“ pomenijo zbirke, ki so last države članice, lokalnega ali regionalnega organa države članice ali ustanove na ozemlju države članice in so po zakonodaji te države članice opredeljene kot javne, če je taka ustanova last te države članice ali lokalnega ali regionalnega organa ali pa jo ta v večji meri financira.

     

    8) „javne zbirke“ pomenijo zbirke, ki so last države članice, lokalnega ali regionalnega organa države članice ali ustanove na ozemlju države članice in so po zakonodaji te države članice opredeljene kot javne, če je taka ustanova last te države članice ali lokalnega ali regionalnega organa ali pa jo ta v večji meri financira ali jo je ta država članica priznala ali odobrila; „javne zbirke“ pomenijo tudi zasebne zbirke, če jih na kakršen koli način priznajo, odobrijo ali nadzorujejo osrednji organi zadevne države članice.

    Predlog spremembe  17

    Predlog direktive

    Člen 1 – točka 8 b (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    8 b) „IMI“ pomeni oddelek informacijskega sistema za notranji trg, ki je posebej prilagojen zahtevam predmetov kulturne dediščine.

    Predlog spremembe  18

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    -1) razširjajo vse informacije o predmetih kulturne dediščine, ki so bili ukradeni ali protipravno odstranjeni z ozemlja njihove države ter so navedeni v njihovih registrih ali drugih takih mehanizmih;

    Predlog spremembe  19

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 1 – točka 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3) omogočijo pristojnim organom države članice, ki zahteva vračilo, da preverijo, ali je ta predmet res predmet kulturne dediščine, pod pogojem da je preverjanje opravljeno v roku petih mesecev po obvestilu, določenem v točki 2. Če preverjanje ni opravljeno v predpisanem roku, se točki 4 in 5 ne uporabljata več;

    3) omogočijo pristojnim organom države članice, ki zahteva vračilo, da preverijo, ali je ta predmet res predmet kulturne dediščine, pod pogojem da je preverjanje opravljeno v roku šestih mesecev po obvestilu, določenem v točki 2. V ta namen mora država članica, od katere se zahteva vračilo, čim hitreje odgovoriti državi članici, ki zahteva vračilo, da lahko ta opravi preverjanje v predpisanem roku. Če preverjanje ni opravljeno v predpisanem roku, se točki 4 in 5 ne uporabljata več;

    Predlog spremembe  20

    Predlog direktive

    Člen 6 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Izmenjava informacij poteka prek sistema IMI.

    Izmenjave informacij, vključno z informacijami iz člena 4 o protipravno odstranjenih predmetih kulturne dediščine, potekajo prek sistema IMI v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vendar ta pododstavek ne posega v možnost, da pristojni osrednji organi poleg sistema IMI uporabijo druga sredstva obveščanja, zlasti kadar je to potrebno zaradi posebnih ukrepov v postopku vračila.

    Predlog spremembe  21

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Vendar pa v primeru predmetov, ki so del javnih zbirk iz člena 1(8), in predmetov cerkvene dediščine v državah članicah, kjer je ta dediščina po nacionalnem pravu pod posebnim varstvenim režimom , za zahtevek za vračilo velja časovna omejitev 75 let, razen v državah članicah, kjer za zahtevek ni časovne omejitve, ali pa v primeru dvostranskih sporazumov med državami članicami, ki določajo časovno omejitev, ki presega 75 let.

    Vendar pa v primeru predmetov, ki so del javnih zbirk iz člena 1(8), in predmetov iz inventarjev cerkvenih institucij ali drugih verskih ali laičnih institucij v državah članicah, kjer so ti predmeti po nacionalnem pravu pod posebnim varstvenim režimom, za zahtevek za vračilo velja časovna omejitev 75 let, razen v državah članicah, kjer za zahtevek ni časovne omejitve, ali pa v primeru dvostranskih sporazumov med državami članicami, ki določajo časovno omejitev, ki presega 75 let.

    Predlog spremembe  22

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Lastnik se ne more sklicevati na dobro vero, če ni ravnal s primerno skrbnostjo glede na okoliščine.

    Lastnik ne more zahtevati nadomestila, če ni ravnal s primerno skrbnostjo glede na okoliščine.

    Predlog spremembe  23

    Predlog direktive

    Člen 14

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Vsaka država članica sme svojo obveznost za vračilo razširiti na predmete kulturne dediščine, ki niso opredeljeni v členu 1(1).

    1. Vsaka država članica se lahko strinja z razširitvijo obveznosti vračila na predmete kulturne dediščine, ki niso opredeljeni v členu 1, tudi na predmete kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja drugih držav članic pred 1. januarjem 1993.

    2. Vsaka država članica sme režim, določen v tej direktivi, uporabiti za zahteve po vračilu predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja drugih držav članic pred 1. januarjem 1993.

     

    Predlog spremembe  24

    Predlog direktive

    Člen 16 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice vsakih pet let, prvič pa […] , pošljejo Komisiji poročilo o uporabi te direktive.

    1. Države članice vsakih pet let, prvič pa najkasneje 1. decembra 2017, pošljejo Komisiji poročilo o uporabi te direktive.

    Predlog spremembe  25

    Predlog direktive

    Člen 16 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Komisija vsakih pet let pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o oceni uporabe te direktive. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi.

    2. Komisija vsakih pet let, prvič pa najkasneje 1. julija 2018, pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o oceni uporabe te direktive. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za pregled te direktive.

    Predlog spremembe  26

    Predlog direktive

    Člen 16 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen 16a

     

    Ustanovi se posvetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov, katerega namen je pregledati vsa vprašanja, povezana z izvajanjem te direktive, predvsem s prilagoditvijo sistema IMI posebnostim predmetov kulturne dediščine, izmenjavo informacij med državami članicami ter dobrimi praksami, ki jih te izvajajo.

    Obrazložitev

    Namen tega predloga spremembe je obnoviti člen, ki ga je Komisija črtala. Zaradi slabe učinkovitosti Direktive 93/7/EGS se mora odbor še naprej sestajati, da lahko redno spremlja izvajanje te direktive v državah članicah, pri čemer se osredotoča predvsem na vprašanja iz tega člena.

    Predlog spremembe  27

    Predlog direktive

    Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi [s točko 1 člena 1, točko 3 prvega odstavka člena 4, četrtim odstavkom člena 4, tretjim odstavkom člena 6, členom 7, členom 9 in členom 16] te direktive najkasneje dvanajst mesecev od datuma njenega sprejetja.

    Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje dvanajst mesecev od datuma njenega sprejetja.

    • [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
    • [2]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

    OBRAZLOŽITEV

    Direktiva Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, je bila sprejeta ob ukinitvi nadzora na notranjih mejah EU 1. januarja 1993, da bi se zagotovilo varstvo predmetov kulturne dediščine in zlasti nacionalnega bogastva.

    Ker so se države članice takrat bale poplave zahtev za vračilo, so sprejele precej omejevalno in zelo natančno zakonodajo.

    Prvič, predmet vračila so lahko samo predmeti kulturne dediščine, ki so uvrščeni med „nacionalno bogastvo“ v smislu člena 36 Pogodbe, člen 1 pa vsebuje njihovo opredelitev, ki napotuje na zelo strogo prilogo. Ta priloga vsebuje seznam kategorij predmetov kulturne dediščine, uvrščenih med nacionalno bogastvo, ki so lahko predmet vračila, in poleg tega zahteva, da se pri večini kategorij upoštevajo starostni in finančni pragovi.

    Evropska komisija je maja 2013 predlagala prenovitev Direktive iz leta 1993, pri čemer se je oprla na poročila o oceni direktive, zlasti na četrto poročilo.

    Ocena učinka, ki je bila priložena predlogu prenovitve, razkriva, da je bilo od leta 1993 izvedenih le 15 postopkov za vračilo: trije v obdobju 1999–2003, šest v obdobju 2004–2007 in šest v obdobju 2008–2011[1]; samo sedem pa se jih je dejansko končalo z vračilom. Iz tega je torej mogoče sklepati, da je imela Direktiva iz leta 1993 omejen učinek, tudi če lahko vračilo zadeva več predmetov kulturne dediščine, kot se je zgodilo v enem od postopkov, ki je zadeval 30.000 arhivskih dokumentov.

    Te številke je treba povezati s 46[2] vračili, izvedenimi v okviru medsebojnih dogovorov, in tudi s številom predmetov kulturne dediščine, ki so bili ukradeni ali prišli v čezmejno trgovino. Tako je bilo v obdobju 2008–2011 več kot 10.000 predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, najdenih v Italiji in Romuniji, 365 pa v Grčiji[3]. Prav tako je bilo v obdobju 2007–2010 povprečno vsako leto ugotovljenih 8000 kaznivih dejanj[4], povezanih s kulturno dediščino, ki so se zgodila predvsem v nekaj državah članicah: v Franciji[5], Nemčiji, na Poljskem, v Italiji (in predstavljajo 79 % kaznivih dejanj, ugotovljenih leta 2007), medtem ko se zdi, da je Češka republika glavna žrtev tovrstnih kaznivih dejanj.

    Po mnenju Komisije se je trgovina s predmeti kulturne dediščine, zlasti z nacionalnim bogastvom, v zadnjih letih znatno povečala in predstavlja tretji največji vir prihodkov organiziranega kriminala.

    Razlogi za omejeno učinkovitost

    Komisija pri razlagi neučinkovitosti direktive navaja tri razloge: pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predmeti, uvrščeni med nacionalno bogastvo, da so lahko predmet vračila (kategorije, finančni in starostni pragovi), kratke roke za postopek vračila in kratke zastaralne roke ter stroške nadomestil.

    Cilji prenovitve

    Cilj prenovitve je povečati število vračil predmetov kulturne dediščine, opredeljenih kot nacionalno bogastvo. Komisija zato predlaga črtanje priloge k direktivi iz leta 1993 in podaljšanje rokov za postopke vračila in zastaranje teh postopkov.

    Drugi cilj prenovitve je uskladitev zakonodaje držav članic glede pogojev za dodelitev nadomestila lastniku predmeta, ki je predmet vračila, pri čemer dokazno breme nosi lastnik in to ni več odvisno od zakonodaje držav članic. Lastnik predmeta bo tako moral dokazati, da je pri pridobitvi ravnal s potrebno skrbnostjo, da je torej storil dovolj, da se je prepričal o zakonitem izvoru predmeta. Ker je lastnik najpogosteje akter na trgu umetnosti, se zdi naravno, da se od njega zahteva, da je storil vse, da se je prepričal o zakonitosti predmeta kulturne dediščine, preden se mu dodeli nadomestilo.

    Komisija želi tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi na področju vračila predmetov kulturne dediščine, da bi se v čim večji meri izognili sodnim postopkom. Zato predlaga, naj navedeni organi uporabijo nov instrument upravnega sodelovanja EU: informacijski sistem za notranji trg (IMI). Gre za elektronsko orodje, zasnovano za izboljšanje komuniciranja in sodelovanja med upravami držav članic pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu. Poročevalka se je vprašala o ustreznosti tega orodja za predmete kulturne dediščine. Zdi se, da je med obstoječimi instrumenti v EU sistem IMI najbolje prilagojen potrebam izvajanja te direktive, med drugim zaradi obveščanja o predmetih kulturne dediščine, opredeljenih kot ali uvrščenih med nacionalno bogastvo, in ukradenih predmetih kulturne dediščine ter zaradi varnega internetnega dostopa in uporabe vseh jezikov EU. Poleg tega je dostopen vsem upravam tridesetih držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

    Predmeti kulturne dediščine – nacionalno bogastvo

    Treba je opozoriti, da zaradi same narave pojma nacionalnega bogastva z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ne obstaja opredelitev, ki bi bila skupna državam članicam. Ta pojem napotuje na člen 36 PDEU, ki državam članicam omogoča, da zaščitijo nekatere predmete svoje kulturne dediščine.

    Nekaterim državam članicam se opredelitev tega pojma sploh ni zdela potrebna, medtem ko se lahko v drugih državah članicah opredelitev zelo razlikuje predvsem glede na zelo raznoliko nacionalno dediščino držav EU.

    Namen priloge k direktivi iz leta 1993 ni bil opredeliti nacionalno bogastvo, ampak določiti kategorije nacionalnega bogastva, ki so lahko predmet zahteve za vračilo, pri čemer se razume, da so bile javne zbirke, navedene v inventarjih muzejev, v arhivih in v zaščitenih zbirkah knjižnic, ali predmeti kulturne dediščine, navedeni v inventarjih cerkvenih institucij[6], zaradi same narave vključeni na področje uporabe direktive, ne da bi bili ti predmeti navedeni v prilogi.

    Poleg tega se je zmeda še ohranjala zaradi skoraj enake priloge, ki je v Uredbi Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine, vendar zadeva vse predmete kulturne dediščine, ne le nacionalno bogastvo.

    Zdi se, da uporabo pojma predmetov kulturne dediščine pojasnjuje predvsem sklicevanje na Konvencijo Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970 in Konvencijo UNIDROIT o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995. Zato poročevalka meni, da bi sprememba naslova direktive, ki jasno napotuje na pojem nacionalnega bogastva, še bolj pojasnila položaj.

    Pristop na podlagi notranjega trga

    Pravna podlaga pregleda, ki ga predlaga Komisija, ostajajo določbe o približevanju nacionalne zakonodaje (člen 114 PDEU), ki sodijo v okvir ukrepov za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga, kot določa člen 26 PDEU, na katerega se sklicuje člen 114.

    Poročevalka razume ta pristop, ki ima zgodovinske razloge, kot je bilo omenjeno zgoraj, vendar ne gre le za prost pretok blaga, ampak tudi za varstvo kulturne dediščine. Sklicevanje na člen 167 PDEU o dejavnosti EU na kulturnem področju, zlasti na odstavek 2 tega člena, ki se nanaša na ohranjanje in varstvo kulturne dediščine evropskega pomena, v katero spada nacionalno bogastvo, in sodelovanje med državami članicami, bi omogočilo pristop, ki bi bil skladnejši z ambicijami EU na kulturnem področju.

    Postopek prenovitve

    Ob upoštevanju navedenega se poročevalka v veliki meri strinja s potrebo po pregledu te direktive, vendar obžaluje, da je Komisija uporabila postopek prenovitve, ki omejuje pristojnosti Evropskega parlamenta za predlaganje sprememb, saj mu dovoljuje spreminjanje le tistih delov Direktive, ki mu jih Komisija dovoli spremeniti.

    Poročevalka kljub tem ugotovitvam in težavam predlaga spremembe, ki se ji zdijo potrebne za okrepitev ciljev, za katere si prizadeva predlog prenovitve.

    Poročevalka predlaga, naj se spremeni člen 1 predloga direktive ter naj se v Prilogi črtajo le sklicevanja na pragove ne glede na to, ali so finančni ali starostni, Priloga pa naj postane samo informativna.

    Poročevalka predlaga tudi spremembo glagolske zveze „predmet kulturne dediščine, ki je bil pred svojo protipravno odstranitvijo iz ozemlja države članice ali po njej uvrščen“, ker meni, da ta oblika ustvarja pravno negotovost. Meni še, da je potrebno sklicevanje na predmete kulturne dediščine, ki so bili dani na trg po nezakonitih izkopavanjih.

    Poročevalka predlaga še spremembo odstavka o dobri veri v členu 9 zaradi odprave nekaterih pravnih dvoumnosti ter jasno določitev povezave med pravico do nadomestila in skrbnostjo, s katero ravna lastnik predmeta kulturne dediščine, ki je predmet zahteve po vračilu.

    Poročevalka glede na slabo učinkovitost direktive iz leta 1993 predlaga ohranitev odbora, pristojnega za izvajanje tega akta.

    Poročevalka tudi predlaga, da države članice pripravijo poročilo o izvajanju nove direktive v približno treh letih po sprejetju njenega pregleda; zdi se ji, da je ta sprememba potrebna, da lahko države članice in Komisija v povezavi z Evropskim parlamentom razpravljajo o tem, kako še izboljšati uresničevanje cilja tega pregleda.

    Poročevalka predlaga tudi spremembe v zvezi s sistemom IMI, in sicer da se uvede jasno sklicevanje na spoštovanje zakonskih določb na področju varstva osebnih podatkov.

    Namen drugih predlogov sprememb je le obnoviti določeno skladnost določb Direktive in olajšati njeno izvajanje: to velja za predloge sprememb odstavkov 2 in 3 člena 4. Ti uvajajo predvsem obveznost medsebojnega obveščanja držav članic na področju vračila.

    Poročevalka predlaga tudi spremembe uvodnih izjav, ki so povezane s predlaganimi spremembami različnih členov.

    Predlaga tudi, da je treba države članice in EU pozvati k podpisu in ratifikaciji konvencij UNESCO in UNIDROIT o predmetih kulturne dediščine.

    • [1]  Glej stran 11 ocene učinka: obžalovanja vredno je, da Komisija za razliko od prijateljskih vračil ni natančneje navedla, za katere države članice gre.
    • [2]  Glej stran 11 ocene učinka.
    • [3]  Glej strani 9 in 12 ocene učinka.
    • [4]  Glej stran 9 ocene učinka.
    • [5]  Število kaznivih dejanj se je v obdobju 2007–2009 v Franciji zmanjšalo za skoraj 50 %, manj pa v Nemčiji.
    • [6]  Člen 1 Direktive iz leta 1993.

    PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

     

     

     

    EVROPSKI PARLAMENT

    2009 - 2014

    Odbor za pravne zadeve

    Doris Pack

    predsednica, Odbor za kulturo in izobraževanje

    ASP 10E102

    Zadeva:      Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (prenovitev) 2013/0162(COD) COM(2013)139

    Spoštovana predsednica,

    Odbor za pravne zadeve je v skladu s členom 87 o prenovitvi, navedenem v Poslovniku Parlamenta, preučil navedeni predlog

    Odstavek 3 tega člena se glasi:

    „Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

    V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

    Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.“

    Odbor za pravne zadeve v skladu z mnenjem pravne službe, katere predstavniki so sodelovali na sejah posvetovalne delovne skupine, ki je preučila predlagano prenovljeno različico, in v skladu s priporočili pripravljavca mnenja meni, da zadevni predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take v predlogu ali v mnenju posvetovalne delovne skupine, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

    Odbor za pravne zadeve je po razpravi na svoji seji 5. novembra 2013 soglasno z 21 glasovi sklenil priporočiti, naj Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor začne preučevanje navedenega predloga v skladu s členom 87.

    S spoštovanjem,

    Priloga

    PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

     

     

     

     

    POSVETOVALNA SKUPINA

    PRAVNIH SLUŽB

    Bruselj, 1. oktober 2013

    MNENJE

                                                            ZA EVROPSKI PARLAMENT

                                                                  SVET

                                                                  KOMISIJO

    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta xxx (prenovitev)

    COM(2013)0311 z dne 31.5.2013 – 2013/0162(COD)

    Ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, še posebej njegove devete točke, se je posvetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 4. julija 2013, da bi med drugim preučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

    Skupina je preučila[1] predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta za prenovitev Direktive Sveta št. 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, in soglasno prišla do naslednjih ugotovitev:

    1) Da bi zagotovili polno skladnost obrazložitvenega memoranduma z upoštevnimi določbami medinstitucionalnega dogovora, bi bilo treba natančno navesti določbe predhodnega akta, ki so ostale nespremenjene, kot je to predvideno v točki 6(a)(iii) sporazuma.

    2) V predlogu za prenovitev bi morali biti naslednji deli besedila osenčeni s sivo barvo, ki se običajno uporablja za označitev bistvenih sprememb:

    – v uvodni izjavi 4 črtanje drugega, tretjega in četrtega stavka tretje uvodne izjave Direktive 93/7/EGS (ki se glasijo „ker bi moralo biti izvajanje takšnega režima čim bolj preprosto in učinkovito; ker bi moral biti zaradi lažjega sodelovanja v zvezi z vračilom obseg takšnega režima omejen na predmete, ki pripadajo skupnim kategorijam predmetov kulturne dediščine; ker Priloga k tej direktivi kot posledica tega ni namenjena za določanje predmetov, ki veljajo za ,nacionalno bogastvo‘ v smislu omenjenega člena 36, temveč samo kategorij predmetov, ki se jih lahko uvrsti med ,nacionalno bogastvo‘ in so zato zajeti v postopku vračanja, ki ga uvaja ta direktiva“);

    – vstavitev besed „osrednji organ“ v člen 7(1);

    – črtanje besed „da se prepriča“ iz člena 9 in vstavitev besed „dokaže, da je“.

    Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. Kar zadeva kodifikacijo določb predhodnega akta, ki niso bile vsebinsko spremenjene, je skupina prav tako ugotovila, da predlog vsebuje zgolj kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.

    C. PENNERA                                  H. LEGAL                            L. ROMERO REQUENApravni svetovalec

          pravni svetovalec    generalni direktor

    • [1]        Skupina je imela na voljo nemško, angleško in francosko različico predloga, kot podlago za svoje delo pa je uporabljala francosko besedilo, ki je bilo izvirnik delovnega dokumenta.

    POSTOPEK

    Naslov

    Vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (prenovitev)

    Referenčni dokumenti

    COM(2013)0311 – C7-0147/2013 – 2013/0162(COD)

    Datum predložitve EP

    28.5.2013

     

     

     

    Pristojni odbor

           Datum razglasitve na zasedanju

    CULT

    10.6.2013

     

     

     

    Odbori, zaprošeni za mnenje

           Datum razglasitve na zasedanju

    JURI

    10.6.2013

    JURI

    10.6.2013

     

     

    Poročevalec/-ka

           Datum imenovanja

    Marie-Christine Vergiat

    25.6.2013

     

     

     

    Obravnava v odboru

    17.9.2013

    27.11.2013

     

     

    Datum sprejetja

    21.1.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    24

    1

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Martina Michels, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen, Milan Zver

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Ivo Belet, Nadja Hirsch, Seán Kelly, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Joanna Katarzyna Skrzydlewska

    Datum predložitve

    28.1.2014