POROČILO o mreži SOLVIT

28.1.2014 - (2013/2154(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Morten Løkkegaard

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mreži SOLVIT

(2013/2154(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/461/EU z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo SOLVIT[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2013 z naslovom „Krepitev vloge podjetij in državljanov na evropskem enotnem trgu: akcijski načrt za izboljšanje portala Tvoja Evropa v sodelovanju z državami članicami“ (COM(2013)0636),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Reinforcing effective problem-solving in the Single Market – unlocking SOLVIT’s potential at the occasion of its 10th anniversary“ (Krepitev učinkovitega reševanja težav na enotnem trgu – sprostitev polnega potenciala mreže SOLVIT ob njeni desetletnici) (SWD(2012)0033),

–   ob upoštevanju prvega poročila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Stanje na področju integracije notranjega trga 2013 – Prispevek k letnemu pregledu rasti 2013“ (COM(2012)0752),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga“ (COM(2012)0259),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Making the Single Market deliver – Annual governance check-up 2011“ (Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – Letni pregled upravljanja za leto 2011) (SWD(2012)0025),

–   ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega 4. julija 2013,

–   ob upoštevanju študije z naslovom „A European Single Point of Contact“ (Evropska enotna kontaktna točka) iz julija 2013, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o upravljanju enotnega trga[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o „Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o mreži SOLVIT[5],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0059/2014),

A. ker je treba pravice državljanov in podjetij na enotnem trgu uveljavljati na učinkovit način in ker je treba pravo EU, ki zagotavlja te pravice, učinkovito izvrševati, da bi tako zagotovili, da bodo državljani in podjetja lahko izkoristili možnosti, ki jih ponuja notranji trg;

B.  ker obveščanje državljanov o njihovih pravicah in olajševanje uživanja teh pravic prispevata k boljšemu delovanju notranjega trga;

C. ker mreža SOLVIT trenutno obravnava približno 1 300 primerov letno in uspe najti rešitve za približno 90 % svojih strank v roku 70 dni;

D. ker zanimanje za portal Tvoja Evropa in njegova uporaba hitro naraščata in ker je leta 2012 po podatkih spletnega pregleda enotnega trga na portalu dnevno iskalo informacije več kot 11 000 obiskovalcev, leto prej pa 6 500;

E.  ker je večkrat pozval k nadaljnji krepitvi mreže SOLVIT ter razpoložljivosti več in boljših informacij o pravicah EU;

F.  ker ima SOLVIT pomembno vlogo kot eno glavnih orodij za reševanje težav in s tem kot sredstvo za zagotavljanje večje skladnosti s pravom Unije, ki se nanaša na enotni trg; ker se SOLVIT kljub temu premalo uporablja in ni izpolnil svojega potenciala;

G. ker bo sistem SOLVIT, če bo v celoti izkoriščen, na številnih področjih lahko postal koristen način za preprečevanje pretirane uporabe sodnih poti, kar je lahko zelo zapleteno in je zaradi tega državljanom in podjetjem reševanje težav oteženo;

H. ker je v skladu s študijo o evropski enotni kontaktni točki, ki jo je naročil, evropskim državljanom in podjetjem resda na voljo obsežen izbor spletnih informacij, svetovanja in pomoči, vendar je prepoznavnost teh storitev zelo majhna, saj 91,6 % vprašanih ne ve za spletne storitve, ki bi jih lahko uporabljali za reševanje težav, povezanih z enotnim trgom;

I.   ker je učinkovitost pomoči, ki jo nudi mreža SOLVIT, v veliki meri odvisna od usposobljenosti njegovih zaposlenih;

J.   ker bi si bilo treba bolj prizadevati za večjo povezanost mreže SOLVIT z vrsto storitev pomoči in orodij za izvrševanje prava, ki so na voljo na nacionalni ravni in ravni Unije;

K. ker morajo biti državljani in podjetja seznanjeni s svojimi pravicami na enotnem trgu, da bodo lahko težave, ko se pojavijo, pravilno opredelili in rešili, in ker je treba za boljšo seznanjenost storiti še veliko;

Uvod: učinkovita uporaba pravic in priložnosti na enotnem trgu

1.  znova poudarja, da se potencial enotnega trga lahko razvije samo, če se bodo državljani in podjetja zavedali svojih pravic in priložnosti in jih bodo lahko učinkovito izkoristili; opozarja, da je te cilje mogoče doseči samo, če države članice zagotavljajo učinkovito izvrševanje zakonodaje o enotnem trgu in če so na voljo kakovostne informacije in učinkoviti mehanizmi za reševanje težav;

2.  poudarja, da so številne težave enotnega trga posledica čezmerne regulacije, zapoznelega ali nepravilnega izvajanja s strani ene ali več držav članic ali nacionalnih pravil, ki so v nasprotju s pravom Unije; v zvezi s tem Komisijo odločno poziva, naj začne izvajati pritisk na tiste države članice, ki ne izpolnjujejo pravil enotnega trga;

3.  izpostavlja, da se številne težave v zvezi z izvajanjem pravil enotnega trga odkrijejo prek mreže SOLVIT, in pozdravlja prispevek mreže SOLVIT k upravnim in regulativnim spremembam za odpravo omenjenih težav; poziva Svet, naj sprejme ukrepe za izboljšanje nalog javne uprave, da bi okrepili sodelovanje med nacionalnimi oblastmi in Komisijo;

4.  poudarja, da mora imeti mreža SOLVIT učinkovita sredstva za opozarjanje Komisije na težave na notranjem trgu, ki so posledica primerov neizvajanja zakonodaje EU, s katerimi je bil seznanjen;

5.  poudarja, da so pravilno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu, njeno izvrševanje in skladnost z njo izjemno pomembni za evropske potrošnike in podjetja ter s tem za širše gospodarstvo in za zaupanje državljanov v delovanje enotnega trga; poudarja tudi pravne obveznosti držav članic v zvezi s tem;

6.  ponovno poziva k nadaljnjemu razvoju veljavnih postopkov za ugotavljanje kršitev, tudi z zagotavljanjem strožje uporabe takšnih postopkov za kršitve določb prava Unije na področju enotnega trga in z uporabo hitrejših postopkov;

7.  poudarja tudi, kako pomembno je storiti vse, da se preprečijo, odkrijejo in odpravijo težave pri izvrševanju, preden se izkaže, da je nujen formalen postopek za ugotavljanje kršitev;

8.  izpostavlja uporabo ničelne tolerance za neizpolnjevanje direktive o storitvah ter medsebojnega pregleda pri izvajanju in prenosu direktive o storitvah kot metod, ki zagotavljata učinkovito uporabo prava na področju enotnega trga;

SOLVIT: pomoč posameznikom in podjetjem pri reševanju težav

9.  pozdravlja novo priporočilo Komisije o načelih, ki urejajo SOLVIT, ki utira pot mreži SOLVIT 2.0;

10. ugotavlja, da je mreža SOLVIT dosegla otipljive rezultate in dokazala svojo koristnost; vendar ugotavlja, da ostaja še veliko možnosti za izboljšave, zlasti glede reševanja sporov, povezanih s podjetji, in časa, potrebnega za reševanje primerov;

11. pozdravlja prizadevanja Komisije, da še izboljša učinkovito delo mreže SOLVIT v zvezi z neformalnim in hitrim reševanjem čezmejnih sporov glede notranjega trga – kot orodje za obravnavanje nepravilne uporabe zakonodaje po njenem prenosu –, pri tem pa uporablja postopke, ki so kar se da dostopni državljanom, in državam članicam predlaga, naj tesno sodelujejo s Komisijo, da bi izboljšali sistem SOLVIT kot brezplačno in uporabniku prijazno storitev;

12. meni, da bi se morala učinkovitost svetovalnih centrov SOLVIT nenehno izboljševati, zlasti kar se tiče zadev na področju socialne varnosti, in spodbuja k boljšemu usklajevanju nacionalnih sistemov socialne varnosti;

13. poziva, naj se posebna pozornost posveti vsem čezmejnim vprašanjem o pravicah delavcev, socialnih pravicah in enaki obravnavi ter naj se posebna pozornost nameni vprašanjem v zvezi s pokojninami, delavci Evropske unije in napotenimi delavci;

14. zlasti poudarja pomen mreže SOLVIT za mobilne delavce v zvezi z vprašanji glede enake obravnave in reševanja čezmejnih težav;

15. ugotavlja, da veliko večino strank mreže SOLVIT predstavljajo državljani; poudarja, da je treba izkoristiti velik potencial mreže SOLVIT kot orodja za reševanje težav za podjetja; poudarja, da si je treba bolj prizadevati, da bodo zlasti mala in srednja podjetja bolje seznanjena z mrežo SOLVIT, jih podučiti o njenih možnostih in jim omogočiti, da jo bolje izkoristijo; pozdravlja nedavno posodobitev portala Tvoja Evropa kot pozitiven korak v to smer;

16. poziva k okrepitvi odnosov mreže SOLVIT z javnostjo, da bi vidno povečali njeno prepoznavnost; poziva države članice, Komisijo in poslance Evropskega parlamenta v njihovih volilnih okrožjih, naj sodelujejo v kampanjah za ozaveščanje o vlogi portala Tvoja Evropa in mreže SOLVIT; poudarja, da lahko države članice promovirajo mrežo SOLVIT na lokalni ravni, in hkrati ugotavlja, da se morajo vsi primeri reševati na nacionalni ravni;

17. opozarja, da mreža SOLVIT še vedno pritegne veliko število primerov, ki niso v njeni pristojnosti, to pa upočasnjuje reševanje pritožb v okviru mreže SOLVIT; zato poudarja, da je treba državljanom in podjetjem bolje pojasniti pristojnosti mreže SOLVIT;

18. poziva države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za vzdrževanje mreže SOLVIT glede na pogoje v zvezi z organizacijo centrov SOLVIT, ki so opredeljeni v priporočilu Komisije z dne 17. septembra 2013;

19. poudarja, da je pomembno ohranjati kakovost storitev, ki jih zagotavlja mreža SOLVIT, kljub proračunskim omejitvam in omejenim človeškim virom; poudarja, da je v centrih SOLVIT pomembno zagotavljati dovolj dobro usposobljenega osebja z ustreznim pravnim znanjem in izkušnjami ter poznavanjem ustreznih jezikov Unije in da je treba to osebje temu primerno usposabljati, da lahko nenehno nadgrajujejo svoje znanje in veščine;

20. poudarja, da je pomembno, da centri SOLVIT v različnih državah članicah zagotavljajo podobno raven storitev, saj je to ključnega pomena za učinkovito reševanje težav;

21. poudarja pomen hitrega reševanja težav, ki zahtevajo le pojasnilo zakonodaje Unije, in primerne komunikacije z vlagatelji v zapletenih primerih;

22. poziva k optimizaciji v povezavi z drugimi postopki za obravnavanje pritožb, zlasti s projektom EU Pilot;

23. poudarja pomen usmerjanja mreže SOLVIT k obravnavi več primerov, povezanih s podjetji; ugotavlja, da to zahteva boljše poznavanje mreže SOLVIT v okviru poslovne skupnosti, tesnejše sodelovanje med mrežo SOLVIT in evropskimi in nacionalnimi poslovnimi združenji, na primer v obliki delovnih skupin, v katerih se srečajo centri SOLVIT in poslovna združenja, ter pripravljenost nekaterih centrov SOLVIT, da prevzamejo bolj zapletene primere;

24. obžaluje, da so številni primeri, ki so povezani s podjetji in bi se lahko obravnavali v mreži SOLVIT, zavrnjeni, ker naj bi bili preveč zapleteni; meni, da so primeri, ko nekateri centri SOLVIT presodijo, da so določeni s podjetji povezani primeri preveč zapleteni za obravnavo, težava, ki jo je treba obravnavati lokalno v teh centrih SOLVIT;

25. poudarja, kako pomembno je, da Komisija zagotavlja neformalno pomoč pri obravnavanju primerov, vključno z neformalnim pravnim svetovanjem v zapletenih primerih; poziva centre SOLVIT, naj to pomoč izkoristijo;

26. poudarja pomen izmenjave informacij med centri SOLVIT in priporoča, naj države članice vlagajo v izboljšanje sodelovanja med temi centri; spodbuja centre SOLVIT v vsej Uniji, naj začnejo z bolj poglobljenimi in daljnosežnimi izmenjavami dobrih praks, in poudarja, da so te izmenjave pomembne za izvajanje in promoviranje nudenih storitev;

27. pozdravlja pojasnilo v Priporočilu Komisije 2013/461/EU o mandatu mreže SOLVIT v zvezi s primeri, ko so nacionalna pravila v nasprotju s pravom Unije (znanimi tudi kot strukturni primeri); pozdravlja dejstvo, da nekateri centri SOLVIT prevzemajo takšne primere; poziva vse centre SOLVIT, naj zagotovijo učinkovito pomoč, kadar se pojavijo takšni strukturni problemi, vključno s pomočjo pri odkrivanju možnih težav, ki jih predstavlja predlagana nacionalna zakonodaja;

28. poziva centre SOLVIT, naj bodo drznejši in učinkovitejši v svojih odzivih na pritožbe in zlasti pri obravnavi bolj zapletenih primerov;

29. poudarja, kako pomembno je, da vlagatelj, zadevni centri SOLVIT in Komisija komunicirajo in tesno sodelujejo ves čas postopka; ugotavlja, da se v številnih primerih med postopkom ne opravi posvetovanje z vlagateljem, temveč je ta s centrom SOLVIT v stiku le pri predaji vloge in ko je primer končan;

30. meni, da bi morale vse ravni uprave v državah članicah in mreža SOLVIT tesneje sodelovati;

31. zlasti pozdravlja, kako centri SOLVIT varujejo osebne podatke, in poziva, naj se to varovanje stalno nadzoruje in po potrebi razvija, da bi se izpolnile zahteve uporabnikov v zvezi z varstvom podatkov;

32. poudarja pomen povečanja prepoznavnosti in vidljivosti mreže SOLVIT ter približanja mreže ljudem, ki z njo niso seznanjeni; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo enak dostop do centrov in spletnih portalov mreže SOLVIT za vse, na primer za invalide in za starejše, ter naj v tem okviru razvijejo vse možnosti za vzpostavitev stika med uporabniki in centri SOLVIT; upošteva predlog Komisije za direktivo o dostopnosti spletnih strani organov javnega sektorja (COM(2012)0721);

33. poudarja potrebo po povezovanju in integraciji portalov mreže SOLVIT z drugimi sorodnimi subjekti in platformami, da bi povečali dostopnost in prepoznavnost za vse uporabnike; predlaga, naj države članice tesno sodelujejo s Komisijo pri izboljševanju sistema SOLVIT z zagotavljanjem skladnega pristopa v vsej Uniji in izboljšanjem njegove prepoznavnosti; meni, da bi morale spletne strani ustreznih evropskih institucij vsebovati povezavo do spletnega mesta Tvoja Evropa;

34. poudarja, da je pomembno širiti znanje o zbirki podatkov o zadevah, ki so se reševale v mreži SOLVIT, ter pozdravlja priporočilo Komisije, da je treba zagotoviti informacije o drugih mrežah za reševanje težav ali virih informacij, vključno z drugimi možnimi pravnimi sredstvi, tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, v primerih, ki jih mreža SOLVIT ne more obravnavati;

35. spodbuja centre SOLVIT, naj delujejo proaktivno in z lastnimi pobudami vzpostavijo stik z državljani, podjetji in nacionalnimi parlamenti;

36. pozdravlja spletni pregled enotnega trga, ki prikazuje podatke o uspešnosti držav članic v zvezi z mrežo SOLVIT in projektom Tvoja Evropa ter v zvezi z zakonodajo EU, ki zadeva delovanje enotnega trga;

37. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za razširjanje informacij o razpoložljivosti teh instrumentov med državljani, podjetji in podjetniki s pomočjo vseh vrst medijev, tudi prek spleta, da bi zagotovili, da informacije dosežejo najširši možni krog državljanov in podjetij; poziva države članice, naj organizirajo kampanje obveščanja za posebne ciljne skupine, vključno s podjetji, zlasti malimi in srednjimi;

38. poziva Komisijo, naj v okviru letnega poročila o povezovanju enotnega trga kot del letnega pregleda rasti še naprej spremlja uspešnost mehanizmov Unije za reševanje težav, zlasti mreže SOLVIT; poleg tega Komisijo ponovno poziva, naj okrepi upravljanje enotnega trga z vzpostavitvijo posebnega stebra evropskega semestra, vključno z namenskimi priporočili za posamezne države;

39. ostaja zavezan tesnemu spremljanju napredka mreže SOLVIT; poziva Komisijo, naj vzpostavi merljive mejnike za želeni razvoj mreže SOLVIT; nadalje spodbuja države članice, naj določijo lastne merljive cilje in roke za razvoj obravnave primerov v lokalnih centrih SOLVIT; glede tega meni, da bi bilo razlikovanje med primeri, ki zadevajo državljane, in tistimi, ki zadevajo podjetja, za namene spremljanja korak naprej; meni, da bi bilo, če se ti cilji ne dosežejo, treba ponovno preučiti zamenjavo neformalnega postopka z zakonodajnim aktom ob upoštevanju obstoječih mehanizmov, na primer Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju sporov in Uredbe (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju sporov; poziva Svet, naj v zvezi s tem sledi prizadevanjem Parlamenta; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru evropskega semestra pozorno spremljajo napredek, dosežen v smeri teh ciljev Unije in nacionalnih ciljev v zvezi z mrežo SOLVIT;

Tvoja Evropa: boljši odziv na potrebe državljanov in podjetij

40. ugotavlja, da se uporaba portala Tvoja Evropa nenehno povečuje;

41. spodbuja Komisijo in države članice, naj pri usklajevanju svojih kampanj za večjo prepoznavnost jasno razlikujejo med portaloma Tvoja Evropa in mrežo SOLVIT;

42. pozdravlja cilje, določene v akcijskem načrtu portala Tvoja Evropa, zlasti uresničitev zagotavljanja praktičnih, kakovostnih informacij o pravicah EU na enotnem trgu, povečanje ozaveščenosti o portalu Tvoja Evropa in uresničevanja tesnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami;

43. spodbuja Komisijo, naj portal Tvoja Evropa bolj učinkovito predstavi kot orodje za podjetja in poveča njegovo vidljivost, vključno z boljšo uporabo družabnih medijev; meni, da bi moral portal Tvoja Evropa z oblikovanjem blagovne znamke in vključitvijo mreže SOLVIT postati enotna vstopna točka za evropske potrošnike in podjetja, ko se srečujejo s težavami ali iščejo informacije; meni, da bi tovrstna enotna vstopna točka lahko služila kot referenčna točka za državljane in podjetja ter da bi lahko lažje poenostavila dostop do različnih informacijskih orodij in specializiranih mehanizmov reševanja težav, vključno z mrežo SOLVIT;

44. poziva Komisijo, naj razširi obseg portala Tvoja Evropa, da bo v celoti zajel pravice, obveznosti in priložnosti na enotnem trgu, ter naj ga oblikuje tako, da bo uporabniku karseda prijazen;

45. poziva države članice, naj zagotovijo informacije o nacionalnih pravilih in postopkih v zvezi s pravicami EU; države članice poziva, naj zagotovijo, da bodo te informacije praktične, brez žargonskih izrazov, enako dostopne za vse, posodobljene in na voljo v ustreznih jezikih, ter naj povežejo svoje nacionalne portale (e-uprava) s portalom Tvoja Evropa;

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

• [1]  UL L 249, 19.9.2013, str. 10.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0258.
• [4]  UL C 296 E, 2.10.2012, str. 51.
• [5]  UL C 349 E, 22.12.2010, str. 10.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Da bi enotni trg prinesel koristi za državljane in podjetja, je treba nujno izboljšati informacije, ki so ljudem in podjetjem na voljo o njihovih pravicah na enotnem trgu in o pravilih, ki veljajo v različnih državah članicah; poleg tega je treba ljudem in podjetjem ponuditi tudi potrebno pomoč za reševanje čezmejnih težav. Ti cilji so bili vrsto let med prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta.

Komisija je 17. septembra 2013 predložila priporočilo o mreži SOLVIT in akcijski načrt za portal Tvoja Evropa. Priporočilo Komisije naj bi prispevalo k večji uspešnosti mreže SOLVIT, akcijski načrt za portal Tvoja Evropa pa bi moral prispevati k večji razpoložljivosti in kakovosti informacij o pravicah EU na enotnem trgu ter s tem povečati ozaveščenost državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih, o njihovih pravicah in tudi o dostopu do mreže SOLVIT, kadar se soočajo s težavami pri uveljavljanju teh pravic.

Po številnih poročilih, ki jih je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov pripravil v zadnjih letih, se to poročilo osredotoča na mrežo SOLVIT in obravnava njeno delovanje s širšega vidika upravljanja enotnega trga.

SOLVIT je kot orodje dosegel oprijemljive rezultate ter dokazal svojo koristnost in vrednost za enotni trg. Kljub temu še vedno obstajajo številne možnosti za izboljšave pri omogočanju državljanom in podjetjem, da uveljavljajo svoje pravice na enotnem trgu prek mreže SOLVIT in drugih ukrepov.

Med primeri v mreži SOLVIT se lahko in se tudi dejansko odkrijejo številni primeri čezmerne regulacije, zapoznelega ali nepravilnega izvajanja ali primeri nacionalnih pravil, ki so v nasprotju s pravom EU. Mreža SOLVIT je pogosto prostor, kjer državljani in podjetja opozarjajo organe, da nekaj ne deluje, kot bi moralo. Mreža SOLVIT tako predstavlja velik potencial, ki lahko zagotovi bolj tekoče delovanje celotnega enotnega trga, in veliko več bi bilo treba postoriti, da bi s tem znanjem in temi ugotovitvami kaj popravili.

V velikem motorju se včasih vse vrti okoli navidezno majhnega dela. Tako bi lahko celo trdili, da če je mreža SOLVIT eno od orodij za podmazovanje motorja enotnega trga, je dobro delujoča mreža SOLVIT ključnega pomena za izkoriščanje potenciala enotnega trga in večjo rast. Da bi zares polno izkoristili potencial mreže SOLVIT, pa je treba prizadevanja bistveno okrepiti. Prav tako je treba preveriti, ali lahko mreža SOLVIT doseže želeno raven z neformalnim in prostovoljnim pristopom ali je potrebna zakonodaja.

SOLVIT

Mreža SOLVIT, ustanovljena leta 2002, je spletna mreža za neformalno poravnavo čezmejnih sporov zaradi nepravilne in nenatančne uporabe pravil o enotnem trgu, ki so nastali med državljani ali podjetji in nacionalnimi upravami v vsej EU, če ti spori niso predmet sodnih postopkov na nacionalni ravni ali na ravni EU. Mreža povezuje nacionalne centre SOLVIT v okviru nacionalnih uprav držav članic in Komisijo. SOLVIT je mehanizem za spletno reševanje sporov in istočasno mreža za sodelovanje med nacionalnimi upravami, kar prispeva k večji zmogljivosti za izvajanje prava EU na nacionalni ravni in s tem spodbuja pravilno uporabo prava EU.

V prvih desetih letih obstoja te mreže (2003–2013) je število primerov, predloženih mreži SOLVIT, stalno naraščalo. Mreža SOLVIT, ki je v začetku prejela manj kot 200 pritožb (2003), zdaj prejme približno 3 000 pritožb letno, pri čemer jih približno 1 300 spada v njene pristojnosti in jih mreža tudi dejansko obravnava. Na podlagi pregleda stanja na enotnem trgu je skupno število primerov v obdobju od marca 2012 do februarja 2013 znašalo 3 023, mreža pa jih je obravnavala 1 238. 89 % obravnavanih primerov je bilo rešenih ali razjasnjenih v roku 10 tednov, 2 % (19 primerov) je bilo zavrnjenih, približno 10 % primerov pa je ostalo nerešenih.

V zgoraj navedenem obdobju je obravnava primerov v mreži trajala povprečno 68 dni (in se je izboljšala v primerjavi z letom prej, ko je centrom SOLVIT uspelo obravnavati primere povprečno v 75 dneh).

Opozoriti je treba, da je število primerov z leti nenehno naraščalo veliko bolj na račun pritožb, ki so jih vložili državljani, kot pa na račun tistih, ki so jih vložila podjetja. Čeprav je bila ena glavnih prednostnih nalog Komisije, da bi v mrežo SOLVIT pritegnila poslovne primere, ostaja število poslovnih primerov relativno nespremenjeno in nizko. Leta 2010 je bilo tako zabeleženih 167 poslovnih primerov od skupno 1 363 primerov.

Največji delež primerov, predloženih mreži SOLVIT, so vprašanja socialne varnosti. Medtem ko imajo državljani, ki poiščejo pomoč v mreži SOLVIT, najpogosteje težave v zvezi s socialno varnostjo, pravico do prebivanja in priznavanjem poklicnih kvalifikacij, je glavno področje težav v poslovnih primerih obdavčenje, zlasti vračilo DDV.

Jasno je, da se mreža SOLVIT razvija v pozitivno smer. Obravnava vedno več primerov, povprečni odzivni čas še vedno ne presega 10 tednov in stopnja rešenih primerov je visoka. Zaradi političnih pričakovanj do mreže SOLVIT in potenciala, ki ga vsi priznavajo temu orodju, se kljub temu zdi, da je treba še dodatno okrepiti prizadevanja.

Ukrepi, ki jih je treba predvideti      

Poročevalec predlaga naslednje:

SOLVIT je uspešen projekt, ki prinaša oprijemljive rezultate, in novo priporočilo Komisije pomeni korak naprej pri določanju, katere primere s strukturnim značajem bi morali prevzeti centri SOLVIT. Vendar je potrebnega veliko dela, da bomo dobili pravo različico SOLVIT 2.0. Informacije o mreži SOLVIT je treba bolj razširiti zlasti v poslovnih krogih.

Da bi izkoristili celotni potencial enotnega trga, je potrebno boljše delovanje mreže SOLVIT. V zvezi s tem je velika težava to, da so nacionalna pravila v številnih državah članicah v nasprotju z zakonodajo EU o enotnem trgu. To je treba obravnavati in centri SOLVIT bi morali imeti možnost, da odkrite primere predložijo Komisiji. Toda postopki ugotavljanja kršitev so pogosto prepočasni, kar potrjuje, da jih je treba pospešiti.

Komisija bi morala nadalje raziskati, kako uporabiti načelo imenovanja in izpostavljanja kršiteljev, da bi države članice pravočasno izvedle in prenesle zakonodajo o enotnem trgu, ter izpostaviti primere nacionalnih pravil, ki so v nasprotju z zakonodajo o enotnem trgu, in s tem pritisniti na te države članice.

V zapletenih primerih, ki so pogosto povezani s podjetji, bi bilo treba centre SOLVIT spodbujati, naj pri reševanju primera komunicirajo in sodelujejo z vlagateljem, kar se dandanes pogosto žal ne dogaja. Poleg tega bi bilo treba centre SOLVIT spodbujati, naj izkoristijo vire v Komisiji za pridobitev neformalne pomoči pri obravnavi primerov.

Nenazadnje lahko ugotovimo, da se štiri leta po zadnjem poročilu Evropskega parlamenta o mreži SOLVIT pojavljajo enaka vprašanja. Nikakor ne zadostuje, da ni večjega izboljšanja na področju strukturnih težav mreže SOLVIT, in pereče vprašanje je, kako ukrepati v zvezi s tem.

Zastaviti si je treba vprašanje, ali v tem trenutku delamo dovolj in ali bi lahko naredili več. Obstaja veliko dobrih razlogov za pozorno spremljanje napredka mreže SOLVIT. SOLVIT nima le potenciala za reševanje težav državljanov in podjetij, temveč tudi za reševanje težav celotnega enotnega trga in gospodarstva.

Poročevalec meni, da je treba preučiti, ali bi ta vprašanja lahko rešili, če bi z direktivo vzpostavili formalen okvir za mrežo SOLVIT. Ker v tem trenutku ni opaziti politične volje za delovanje v tej smeri, bi predlagal, da se določi nekaj pomembnih mejnikov za razvoj mreže SOLVIT. Če se ti mejniki ne dosežejo do določenega roka, bi bilo morda treba razmisliti o zamenjavi neformalnega postopka z zakonodajnim aktom.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (17.12.2013)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o mreži SOLVIT
(2013/2154(INI))

Pripravljavec mnenja: Martin Kastler

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da še izboljša uspešno delo mreže SOLVIT v zvezi z neformalnim in hitrim reševanjem čezmejnih sporov glede notranjega trga – kot orodje za obravnavanje nepravilne uporabe zakonodaje po njenem prenosu –, pri tem pa uporablja postopke, ki so kar se da dostopni državljanom, in državam članicam predlaga, naj tesno sodelujejo s Komisijo, da bi izboljšali sistem SOLVIT kot brezplačno in uporabniku prijazno storitev;

2.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo enak dostop do centrov in spletnih portalov mreže SOLVIT za vse, zlasti pa za invalide ali prikrajšane in starejše osebe?, ter naj v tem pogledu razvijejo vse možnosti za vzpostavitev stika med uporabniki in centri SOLVIT;

3.  podpira prizadevanja za razjasnitev in razširitev pristojnosti na vse „strukturne primere“, ki kršijo pravo Unije na področju notranjega trga; opozarja na vlogo nadnacionalnih mrež za reševanje sporov in njihovo usklajevanje pri uveljavljanju, izvrševanju, upravljanju in zagotavljanju vsakodnevnega izvajanja evropske zakonodaje s strani nacionalnih organov, ki vključuje obveščanje o nacionalnih pravilih in postopkih glede pravic EU na praktičen, razumljiv in posodobljen način v ustreznih jezikih;

4.  poziva, naj se posebna pozornost posveti vsem čezmejnim vprašanjem o pravicah delavcev, socialnih pravicah in enakemu obravnavanju ter naj se posebna pozornost nameni vprašanjem v zvezi s pokojninami, delavci Evropske unije in napotenimi delavci;

5.  predlaga, da bi se morala učinkovitost centrov SOLVIT nenehno izboljševati, zlasti v zvezi z zadevami na področju socialne varnosti;

6.  pozdravlja vse ukrepe za izboljšanje nadzora kakovosti, vzpostavitev enotnih minimalnih zahtev v centrih SOLVIT ter boljšo povezanost in sodelovanje z drugimi svetovalnimi mrežami EU; predlaga, da se povezave do spletnega mesta mreže SOLVIT dodajo na spletna mesta vseh evropskih institucij ter da se ustvarijo povezave med nacionalnimi portali in spletnim mestom Tvoja Evropa; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost javnih organov o mreži SOLVIT, da bi lahko državljane in podjetja obveščali o tem, kako naj uveljavljajo svoje pravice na notranjem trgu;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne vire za centre SOLVIT;

8.  poziva k okrepitvi odnosov mreže SOLVIT z javnostjo in povezovanju te mreže z drugimi sorodnimi akterji in platformami, da bi do leta 2020 vidno povečali prepoznavnost centrov SOLVIT; pozdravlja zavezo Komisije, da bo nudila pomoč tovrstnim dejavnostim, ter opozarja na priložnost, da se vzporedno z evropsko volilno kampanjo 2014 pripravi evropsko kampanjo obveščanja o mreži SOLVIT;

9.  poudarja, da je pomembno širiti znanje o zbirki podatkov o zadevah, ki so se reševale v mreži SOLVIT, ter pozdravlja priporočilo Komisije, da je treba zagotoviti informacije o alternativnih mrežah za reševanje težav ali virih informacij, vključno z drugimi možnimi pravnimi sredstvi, tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, za zadeve, ki niso upravičene do reševanja v okviru mreže SOLVIT;

10. ob zavedanju, da mora dejansko reševanje sporov potekati na ravni nacionalnih uprav, predlaga postopno širitev centrov SOLVIT, da bi evropskim regijam omogočili, da ustanovijo regionalne centre SOLVIT („SolvitRegio“), kar lahko pripomore k približevanju mreže SOLVIT državljanom in večji prepoznavnosti ponujenih storitev;

11. izrecno pozdravlja dejstvo, da centri SOLVIT varujejo osebne podatke, in poziva, naj to varovanje stalno nadzorujejo in po potrebi razvijajo, da bi izpolnili zahteve uporabnikov v zvezi z varstvom podatkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.12.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Minodora Cliveti, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Marian Harkin, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Verónica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Elisabeth Schroedter, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Claudette Abela Baldacchino, Philippe De Backer, Edite Estrela, Richard Howitt, Martin Kastler, Anthea McIntyre, Vojtěch Mynář, Evelyn Regner, Tatjana Ždanoka

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Claudette Abela Baldacchino, Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Preslav Borisov (Preslav Borissov), Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Eduard-Raul Hellvig, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Franz Obermayr, Sirpa Pietikäinen, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Ashley Fox, María Irigoyen Pérez, Morten Løkkegaard, Tadeusz Ross, Marc Tarabella, Patricia van der Kammen, Sabine Verheyen, Josef Weidenholzer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Vital Moreira, Oreste Rossi