Poročilo - A7-0084/2014Poročilo
A7-0084/2014
Evropski parlament

POROČILO o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2014

6.2.2014 - (2013/2157(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Philippe De Backer
Pripravljavka mnenja (*): Angelika Werthmann
(*) Pridruženi odbori – člen 50 Poslovnika

Postopek : 2013/2157(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0084/2014
Predložena besedila :
A7-0084/2014
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2014

(2013/2157(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic[2],

–   ob upoštevanju Uredbe  Sveta (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju[3],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[4],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[5],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja[7],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju[8],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo[9],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2013[10],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2013 o letnem pregledu rasti za leto 2014 (COM(2013)0800),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam[11],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o pozivu k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU[12],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (19.–20. decembra 2013[13]),

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A7-0000/2014),

A. ker napoved Komisije kaže, da BDP v evroobmočju počasi spet realno raste, da bo brezposelnost upadla in da inflacija ostaja daleč pod 2 %;

B.  ker je rast na trgih v vzponu zastala, medtem ko v ZDA ostaja trdna in na Japonskem pozitivna;

C. ker je Evropski parlament med 20. in 22. januarjem 2014 organiziral srečanje na visoki ravni s poslanci nacionalnih parlamentov (evropski parlamentarni teden), da bi razpravljali o letnem pregledu rasti za leto 2014 in tudi o splošnih ciljih gospodarske politike za rast in delovna mesta, da bi v večji meri upoštevali učinkovitost politik in možne vplive v EU;

D. ker Komisija priznava, da večina ciljev EU 2020 ne bo izpolnjena niti po najbolj optimističnem scenariju;

E.  pozdravlja uvedbo instrumenta za konkurenčnost in konvergenco kot del prizadevanj za okrepitev okvira upravljanja;

1.  ugotavlja, da se je v EU začelo gospodarsko oživljanje; poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja za rasti naklonjeno javnofinančno konsolidacijo, da se po eni strani vzpostavi skladnost z obstoječim okvirom za ekonomsko upravljanje, po drugi pa omogoči trajnostno srednje- in dolgoročno rast in zaposlovanje;

2.  pozdravlja priznanje, da je potrebna javnofinančna konsolidacija, ki bo spodbujala rast; poziva Komisijo, naj to prednostno nalogo prenese v konkretna priporočila za EU kot celoto in za države članice, tudi za tiste, ki so vključene v programe gospodarskega prilagajanja, da se ne bodo ukvarjale samo s konsolidacijo javnih financ, temveč tudi s strukturnimi reformami, ki prinašajo realno, trajnostno in socialno uravnoteženo rast, zaposlovanje, okrepljeno konkurenčnost in pospešeno konvergenco;

3.  ugotavlja, da so večje razlike v obrestni meri za državna posojila močno zmanjšale javnofinančni manevrski prostor v številnih državah članicah; ugotavlja tudi, da je monetarna politika Evropske centralne banke (ECB) te razlike pomagala zmanjšati; ugotavlja, da bo ECB to politiko prek smernic ohranila v kratko- in srednjeročnem obdobju, s tem pa prispevala k večji rasti;

4.  ugotavlja, da Komisija v priporočilih za posamezne države članice spremlja cilje Evrope 2020 na državni in evropski ravni ter tako pozorno nadzira cilje na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja, izobraževanja, odpravljanja revščine, obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij;

5.  meni, da mora gospodarstvo EU kot celota še bolj okrepiti svojo stroškovno in nestroškovno konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, zlasti s povečanjem konkurenčnosti na trgu proizvodov in storitev, da bi se povečala produktivnost in učinkovita raba virov ter znižale cene, ter z ohranjanjem uravnoteženosti stroškov dela in produktivnosti ter notranjih makroekonomskih neravnovesij;

6.  je seznanjen z ambicioznimi strukturnimi reformami, ki jih izvajajo države članice, ki so v resnih težavah; te države članice spodbuja, naj nadaljujejo svoja prizadevanja; poudarja, da je treba prizadevanja za strukturne reforme odločno nadaljevati in jih spremljati, da bi zagotovili učinkovitost reform in nadgrajevali doseženi napredek; spodbuja sprejetje in izvajanje programov strukturnih reform, ki spodbujajo konvergenco in konkurenčnost na nacionalni in evropski ravni ter povečujejo trajnostno rast in zaposlovanje; poudarja pomen hitrega in učinkovitega izvajanja programov in shem za odpravljanje brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih;

7.  poudarja, kako pomembno je začeti oziroma nadaljevati proces korenitih in trajnostnih strukturnih reform za srednje- in dolgoročno stabilnost; poudarja, da EU ne more konkurirati samo s splošnimi stroški in stroški dela, temveč mora vlagati več v raziskave, inovacije in razvoj, izobraževanje in veščine ter učinkovito rabo virov, tako na nacionalni kot na evropski ravni;

8.  znova zahteva, da se v rednem zakonodajnem postopku sprejme zakonodajni akt o smernicah za zbliževanje, ki bo za določeno obdobje opredelil zelo omejeno število ciljev za najnujnejše reforme, in da države članice uvedejo nacionalne programe reform na podlagi omenjenih smernic za konvergenco, ki jih bo preverila Komisija; poziva države članice EU, naj se obvežejo, da bodo v celoti izvedle svoje nacionalne programe reform; na podlagi tega predlaga, naj države članice vstopijo v konvergenčno partnerstvo z institucijami EU z možnostjo pogojnega financiranja reformnih ukrepov; znova poudarja, da bi moralo biti takšno okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano s finančnim mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, ne sme pa biti omejen z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

9.  je zaskrbljen zaradi splošne javne in zasebne zadolženosti držav članic v evroobmočju; opozarja, da mora EU preseči model rasti, ki temelji na pretiranem kopičenju dolgov in porabi virov;

10. zato poziva države članice, naj pri oblikovanju gospodarskih politik in reform namenijo posebno pozornost vplivu na mlade generacije Evropejcev ter na prihodnje generacije, tako da mladi ne bodo že v začetku prikrajšani za priložnosti; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za odpravljanje dolgoročnih učinkov brezposelnosti in zlasti brezposelnosti mladih;

11. priznava delo tistih organov držav članic, ki so uspešno izvedli programe makroekonomskega prilagajanja ali programe v finančnem sektorju;

12. poudarja, da so solidarnost in pogojenost ter visoka raven odgovornosti in zavezanosti reformam nujni pogoji za uspešnost programov finančne pomoči; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj finančno pomoč in priložnostni sistem trojke vključijo v izboljšano pravno strukturo, ki bo v skladu z okvirom EU za ekonomsko upravljanje in zakonodajo Unije, s čimer bodo zagotovile demokratično odgovornost;

13. poudarja, da ekonomska in monetarna unija še zdaleč ni dokončno vzpostavljena, ter opominja Komisijo na njene obveznosti in zaveze za povečanje rasti in gospodarske konvergence ter krepitev konkurenčnosti v EU; meni, da bi to najlažje dosegli, če bi Komisija končno predložila predloge za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije v skladu z vsemi smernicami iz svojega načrta za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo; ugotavlja, da bi moralo dokončanje EMU temeljiti na metodi Skupnosti;

14. priznava dosežke novih in revidiranih finančnih pravil EU pri premagovanju finančne krize; ugotavlja, da dokončanje treh stebrov bančne unije in izvajanje novih pravil o kapitalskih zahtevah za banke prispevata k ponovni vzpostavitvi zaupanja v odpornost evropskega bančnega sektorja;

15. pozdravlja izjavo Komisije, da je prva prednostna naloga letnega pregleda rasti za leto 2014 krepitev trajnostne, pametne in vključujoče rasti in konkurenčnosti, ki bosta vodili k novim delovnim mestom;

16. se strinja s Komisijo, da morajo države članice nadaljevati konsolidacijo javnih financ, ki bo spodbujala rast; poziva države članice, naj poenostavijo davčne sisteme, znižajo davke in prispevke za socialno varnost, zlasti v nizkem in srednjem dohodkovnem razredu, prenesejo davčno obremenitev z dela na potrošnjo in okolju škodljive dejavnosti, da bi spodbudile rast, zasebne naložbe in ustvarjanje delovnih mest, povečale učinkovitost konsolidacije, okrepile naložbe v izobraževanje, raziskave in razvoj ter aktivne politike trga dela;

17. spodbuja države članice, kjer poteka program prilagajanja, naj začnejo izvajati oziroma nadaljujejo rasti prijazne trajnostne strukturne reforme, hkrati pa si bolj prizadevajo za uresničevanje ciljev Evropa 2020; izraža zaskrbljenost, ker se države članice, ki imajo čezmeren proračunski primanjkljaj ali primanjkljaj na tekočem računu, niso poistovetile z določenimi reformami; meni, da bi bilo treba načelo financiranja v začetnem obdobju in takojšnjega razporejanja uporabljati za vsa sredstva za obdobje 2014–2020, ki so namenjena spodbujanju gospodarske rasti, zaposlovanja in strateških naložb, zlasti pobudi za zaposlovanje mladih;

18. poudarja pomen spremljanja in izvajanja priporočil za posamezne države članice, večstranskega nadzora, izmenjave izkušenj in najboljših praks ter medsebojnih strokovnih pregledov kot sredstev za spodbujanje razprave in medsebojnega pritiska, da se zagotovi usmeritev, ki bo pripomogla k potrebnemu zagonu in sprejetju reform;

19. ponovno poudarja, da bodo zaradi pomanjkanja ambicioznih reform za povečanje konkurenčnosti evropskih gospodarstev in tudi za ohranitev vzdržnosti sistemov socialnega in zdravstvenega varstva čezmerno obremenjene prihodnje generacije; opozarja, da je treba odpraviti čezmerne primanjkljaje in neravnovesja na tekočih računih;

20. ponovno poudarja, da države in finančne institucije kažejo stalno ranljivost v okolju nizke stopnje rasti;

21. poudarja, da je treba strukturne reforme dopolniti z dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave, inovacije in trajnostno energijo; meni, da se javno-zasebna partnerstva lahko obravnavajo tudi kot orodje za spodbujanje naložb ter pametne in trajnostne rasti, ki dopolnjuje javne investicijske programe;

22. poziva, naj se sprejmejo odločnejši in doslednejši ukrepi na podlagi celovitega akcijskega načrta Komisije, da se okrepi boj proti davčnim utajam; poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 vključi oprijemljive in merljive cilje;

23. poudarja, da je dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ena največjih ovir za rast v EU; meni, da je potrebnih več alternativ bančnemu financiranju z izboljšanjem učinkovite razporeditve kapitala prek kapitalskih trgov, spodbujanjem dolgoročnih naložb in polnim izkoriščanjem inovativnih finančnih instrumentov EU, zasnovanih za podporo malim in srednjim podjetjem pri dostopu do kapitalskih trgov; meni, da bo dokončanje bančne unije povečalo dostop do financiranja in ustvarilo enake konkurenčne pogoje za dostop malih in srednjih podjetij do financiranja; poudarja, da je treba dodatno omejiti upravna bremena za mala in srednja podjetja in stalno upoštevati načelo sorazmernosti pri oblikovanju regulativnih ureditev; meni, da ima Evropska investicijska banka (EIB) lahko še dejavnejšo vlogo pri dostopu realnega gospodarstva do financiranja; meni, da bi predlogi o financiranju EIB, podani na zadnjih zasedanjih Sveta, zlasti predlogi o financiranju malih in srednjih podjetij, lahko bili in bi tudi morali biti bolj ambiciozni;

24. ponovno poudarja pomen dokončne vzpostavitve enotnega trga za rast v EU; meni, da države članice in Komisija ne izpolnjujejo svoje zaveze glede dokončne vzpostavitve enotnega trga;

25. poudarja, da nedelujoč notranji trg dela in netrajnostni pristop do priseljevanja ovirata rast v EU; poudarja, da bi imela modernizacija trga delovne sile za države članice makroekonomske koristi, zato spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo posebne ukrepe za okrepitev skupnega trga dela na osnovi prostega gibanja delavcev, učinkovitega konkurenčnega okolja ter načela zbliževanja in izboljševanja socialnih standardov, pa tudi za sodobno in vključujočo politiko priseljevanja na državni in evropski ravni;

26. poziva Komisijo, naj Parlamentu pojasni posebne ukrepe, ki jih namerava sprejeti, da bi omogočila in uresničila cilja višje trajnostne rasti in večje konkurenčnosti;

27. meni, da letni pregled rasti na splošno ni dovolj natančen in ne ponuja načina za uresničitev ciljev;

28. je seznanjen s poročilom o mehanizmu opozarjanja; ugotavlja, da se notranja neravnotežja v gospodarstvu EU postopno zmanjšujejo; opozarja tudi na zunanja neravnovesja, vključno s čezmernimi zunanjetrgovinskimi presežki in zmanjšanjem izvoznih tržnih deležev v večini držav članic;

29. poudarja, da je namen postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem preprečiti, da bi se učinki slabo zasnovanih nacionalnih politik prelili v druge države članice evroobmočja; je zaskrbljen, ker Komisija pri razlagi preglednice premalo upošteva dejstvo, da so evroobmočje in njegove države članice neodvisna in odprta gospodarstva;

30. je seznanjen z oceno Komisije, da se številna pomembna makroekonomska neravnotežja popravljajo; poudarja, da mora Komisija, če želi prispevati k splošni konkurenčnosti EU, upoštevati trenutni presežek plačilne bilance posamezne države članice v razmerju do preostalega dela evroobmočja;

31. je zaskrbljen, ker večina držav članic še vedno izgublja svetovni tržni delež in ima izrazito negativen saldo mednarodnih naložb; obžaluje, da druge pomembne značilnosti, ki močno vplivajo na konkurenčnost, kot so stroški kapitala na enoto, še zdaj niso vključene v preglednico za nadzor makroekonomskih neravnotežij, čeprav je Parlament to večkrat zahteval;

32. je še vedno zaskrbljen zaradi premajhnega napredka pri zmanjševanju čezmernega zasebnega dolga; poudarja, da to ni le problem za finančno stabilnost, temveč tudi omejuje potencial rasti EU;

33. poudarja, da sedanje izjemno nizke obrestne mere v celotni krivulji donosa zbujajo skrbi glede zasebnega varčevanja in pokojninskega zavarovanja za evropske državljane;

34. je seznanjen s prvo oceno Komisije o osnutkih proračunskih načrtov držav članic; poudarja, da preučitev osnutkov proračunskih načrtov izboljšuje večstranski nadzor in spremljanje proračunskega stanja v državah članicah;

35. je zaskrbljen, da sta samo dve državi članici dosegli svoje srednjeročne cilje; poziva države članice, naj nadaljujejo in po potrebi okrepijo svoja prizadevanja za konsolidacijo javnih financ, ki bo spodbujala rast, saj je ta v državah, ki niso izpolnile zahtev, nujna;

36. poudarja, da evropski semester nikakor ne sme ogrožati pristojnosti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta; poudarja, da bi morale biti pristojnosti na ravni EU in na državni ravni jasno razdeljene in da je Evropski parlament sedež odgovornosti na ravni Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno formalno sodelovanje Parlamenta v celotnem procesu evropskega semestra, s čimer bi povečali demokratično legitimnost odločitev;

37. poudarja, da je treba okrepiti demokratično odgovornost bistvenih elementov delovanja evroobmočja − kot so evropski mehanizem za stabilnost, odločitve evroskupine ter spremljanje in vrednotenje programov finančne pomoči − do Evropskega parlamenta in državnih parlamentov; poziva Evropsko komisijo, naj izvede in objavi notranjo naknadno oceno svojih priporočil in sodelovanja v trojki;

38. poudarja, da je v nekaterih državah članicah glavna težava razdrobljenost finančnih trgov, ki povzroča pomanjkanje finančnih sredstev in višje stroške financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja; meni, da bi morali EIB in ECB ohraniti proaktivno vlogo pri odpravljanju razdrobljenosti in da bi lahko EIB še bolj podprla financiranje malih in srednjih podjetij, podjetništva, izvoza in inovacij, ki so temeljnega pomena za oživitev gospodarstva;

Proračun EU

39. ugotavlja, da se letni pregled rasti za leto 2014 le nekoliko razlikuje od pregleda za leto 2013; zato ponovno obžaluje, da Komisija ni podala novih predlogov o vlogi, ki bi jo lahko imel proračun Evropske unije pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

40. obžaluje, da Komisija Parlamentu ni predložila izčrpnega poročila o izvajanju pakta za rast in delovna mesta, ki je bil sprejet junija 2012;

41. poziva Komisijo, naj redno posodablja pregled stanja v zvezi z izvajanjem novih programov ter tako omogoči primerjave med državami članicami, s tem pa bolj ozaveščene odločitve o prednostnih področjih porabe glede na pomembne trende, ki jih sporočajo proračunski organi;

42. opozarja, da ostajata nizka raven sredstev za plačila in nizka zgornja meja plačil glavni problem proračuna Evropske unije in da ima to izjemno negativen učinek na gospodarsko okrevanje, saj so zamude pri izplačilih škodljive zlasti za neposredne prejemnike; poudarja, da je omenjena nizka raven plačil v proračunu EU za leto 2014 v popolnem nasprotju z ukrepi, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca in s katerimi želita zagotoviti začasno povečanje sofinanciranja EU v programih EU v okviru deljenega upravljanja v državah članicah, ki imajo hude težave s finančno stabilnostjo oziroma jim te grozijo; opozarja, da je treba zaradi izvajanja zagotoviti skladen razvoj plačil, da bi preprečili izredni prenos neporavnanih obveznosti v proračun za leto 2015, in v zvezi s tem po potrebi uporabiti različne mehanizme prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; namerava še naprej pozorno spremljati splošno stanje plačil, zlasti visok znesek plačil, ki so še potrebna za dokončanje programov iz prejšnjega večletnega finančnega okvira;

43. ponovno obžaluje, da države članice svoje prispevke v proračun EU še vedno obravnavajo kot prilagodljivo spremenljivko, odvisno od njihovih prizadevanj za konsolidacijo, kar vodi v umetno zniževanje razpoložljivih plačil v proračunu EU; Komisijo poziva, naj ta ponavljajoči se in nevarni trend v celoti upošteva pri oceni proračunskih načrtov držav članic in predlaga konkretne ukrepe za njegovo ustavitev;

44. ponavlja svoje stališče, da se lahko javnofinančni položaj v državah članicah ublaži z novim sistemom lastnih sredstev za financiranje proračuna Unije, ki bo zmanjšal prispevke iz bruto nacionalnega dohodka in tako državam članicam omogočil, da bodo uspešne v prizadevanjih za konsolidacijo, ne da bi to ogrozilo financiranje EU v podporo naložbam v gospodarsko okrevanje in reformne ukrepe; zato poudarja pomembnost nove skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki bo pripomogla k resnični reformi financiranja Evropske unije;

45. znova poudarja, da bi moralo biti okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano z mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, ne sme pa biti omejen z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Evropski centralni banki.

MNENJE Odbora za proračun (*) (23.1.2014)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2014
(2013/2157(INI))

Pripravljavka mnenja(*): Angelika Werthmann

(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da se letni pregled rasti za leto 2014 le delno razlikuje od pregleda za leto 2013; zato ponovno obžaluje, da Komisija ni podala novih predlogov o vlogi, ki bi jo lahko imel proračun Evropske unije pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

2.  poudarja, da se z letnim pregledom rasti za leto 2014 začenja evropski semester 2014 – nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotavljal, da države članice svojo proračunsko in gospodarsko politiko ohranjajo v okviru obvez EU, ki so določene v paktu za stabilnost in rast, v priporočilih za posamezne države in strategiji Evropa 2020;

3.  obžaluje, da Komisija Evropskemu parlamentu ni predložila izčrpnega poročila o izvajanju pakta za rast in delovna mesta, ki je bil sprejet junija 2012;

4.  opozarja, da bo leta 2014 začel veljati novi večletni finančni okvir, in poudarja, da je treba tako na ravni EU kot na ravni držav članic začeti hitro in učinkovito izvajati nove programe, da bi ti lahko pripomogli k procesu gospodarskega okrevanja; poziva k še posebej hitremu izvajanju programov, kot so Obzorje 2020, COSME in Erasmus+; poudarja, da imajo, kar zadeva nacionalne naložbene politike, ti vnaprej zagotovljeni programi učinek finančnega vzvoda ter sinergijsko in katalitično vlogo;

5.  opozarja, da je treba posvetiti posebno pozornost hitremu, učinkovitemu in pravilnemu izvajanju teh programov, da bi zagotovili rast in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za odpravljanje brezposelnosti med mladimi;

6.  poziva Komisijo, naj redno posodablja pregled stanja v zvezi z izvajanjem novih programov ter tako omogoči primerjave med državami članicami, s tem pa bolj ozaveščene odločitve o prednostnih področjih porabe glede na opazne tendence, ki jih sporočajo proračunski organi;

7.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo dodatne možnosti financiranja, ki jih omogočajo Evropska investicijska banka, nova pobuda za mala in srednja podjetja, ki naj bi se začela januarja 2014, in novi inovativni finančni instrumenti, kot so projektne obveznice;

8.  opozarja, da ostajata nizka raven odobritve plačil in nizka zgornja meja plačil glavni problem proračuna Evropske unije in da ima to izjemno negativen učinek na gospodarsko okrevanje, saj so zamude pri plačilu škodljive zlasti za neposredne prejemnike; poudarja, da je omenjena nizka raven plačil v proračunu EU za leto 2014 v popolnem nasprotju z ukrepi, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca in s katerimi želita zagotoviti začasno povečanje stopenj sofinanciranja EU v programih EU znotraj deljenega upravljanja v državah članicah, ki imajo hude težave s finančno stabilnostjo oziroma jim te grozijo; opozarja, da je treba zaradi izvajanja zagotoviti skladen razvoj plačil, da bi preprečili izredni prenos neporavnanih obveznosti (RAL) v proračun za leto 2015, in v zvezi s tem po potrebi uporabiti različne mehanizme prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; namerava še naprej poglobljeno spremljati splošno stanje glede plačil, zlasti v zvezi z visokim zneskom plačil, ki so še potrebna za dokončanje programov iz prejšnjega večletnega finančnega okvira;

9.  ponovno obžaluje, da države članice svoje prispevke v proračun EU še vedno obravnavajo kot prilagodljivo spremenljivko, odvisno od njihovih prizadevanj za konsolidacijo, kar vodi v umetno zniževanje obsega razpoložljivih plačil v proračunu EU; Komisijo poziva, naj ta ponavljajoči se in nevarni trend v celoti upošteva pri oceni proračunskih načrtov držav članic in predlaga konkretne ukrepe za njegovo zaustavitev;

10. ponavlja svoje stališče, da se lahko fiskalni položaj v državah članicah ublaži z novim sistemom lastnih sredstev za financiranje proračuna Unije, ki bo zmanjšal prispevke iz bruto nacionalnega dohodka in tako omogočil državam članicam, da bodo uspešne v svojih prizadevanjih za konsolidacijo, ne da bi to ogrozilo financiranje EU v podporo naložbam v gospodarsko okrevanje in reformne ukrepe; zato poudarja pomembnost nove skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki naj bi pripomogla k resnični reformi financiranja Evropske unije;

11. obžaluje, da v zadnjem letu ni bilo pravega napredka pri razpravi o „pravi ekonomski in monetarni uniji“, in ponavlja svoje prepričanje, da je lahko evropski semester resnično uspešen samo kot del metode Skupnosti z ustrezno udeležbo nacionalnih parlamentov;

12. znova poudarja, da bi moralo biti okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano z mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da morajo biti vsa dodatna sredstva ali instrumenti, denimo solidarnostni mehanizem, neločljiv sestavni del proračuna EU, vendar nad dogovorjenimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

13. verjame, da je bila demokratizacija evropskega semestra in ekonomskega upravljanja na splošno ob tesnem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov izboljšana; vseeno meni, da so potrebne nadaljnje izboljšave pri parlamentarnem nadzoru, da bi imele odločitve, sprejete v okviru semestra in ki neposredno vplivajo na življenje evropskih državljanov, potrebno demokratično legitimnost in odgovornost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, José Manuel Fernandes, Věra Flasarová, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, George Lyon, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Andrej Plenković, Dominique Riquet, László Surján, Helga Trüpel, Oleg Valjalo, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Da Graça Carvalho, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.1.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marino Baldini, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Syed Kamall, Wolf Klinz, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Marlene Mizzi, Sławomir Nitras, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Fabrizio Bertot, Zdravka Bušić, Philippe De Backer, Herbert Dorfmann, Thomas Mann, Andreas Schwab, Catherine Stihler
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov