POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst

4.2.2014 - (COM(2013)0620 – C7‑0264/2013 – 2013/0307(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Pavel Poc

Postopek : 2013/0307(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0088/2014

Predložena besedila :

A7-0088/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2014 - 7.30
CRE 16/04/2014 - 7.30
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0425

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbora za ribištvo
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst

(COM(2013)0620 – C7‑0264/2013 – 2013/0307(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0620),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0264/2013),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. januarja 2014[1],

– po posvetovanju z Odborom regij,

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za ribištvo (A7-0088/2014),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pojav tujerodnih vrst – živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov – na novih lokacijah ni vedno vzrok za zaskrbljenost. Vendar precejšnja podmnožica tujerodnih vrst lahko postane invazivna in ima hude škodljive učinke na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter druge gospodarske in družbene učinke, ki bi jih bilo treba preprečiti. V okolju Unije in drugih evropskih držav je tujerodnih približno 12 000 vrst, od katerih jih je približno 10–15 % ocenjenih kot invazivnih.

(1) Pojav tujerodnih vrst – živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov – na novih lokacijah ni vedno vzrok za zaskrbljenost. Vendar precejšnja podmnožica tujerodnih vrst lahko postane invazivna in ima hude škodljive učinke na biotsko raznovrstnost tako na podeželskih kot mestnih območjih, ekosistemske storitve ter druge gospodarske in družbene učinke, ki bi jih bilo treba preprečiti. V okolju Unije in drugih evropskih držav je tujerodnih približno 12 000 vrst, od katerih je več kot 40 % domorodnih v nekaterih evropskih državah, v druge pa jih je vnesel človek, in od katerih je približno 10–15 % ocenjenih kot invazivnih.

Obrazložitev

Iz uredbe ne bi smeli izključiti vrst, ki so domorodne v eni biogeografski regiji, vendar tujerodne in invazivne v drugi regiji. Vrsta, ki je invazivna in v zvezi s katero bi bili koristni skupni ukrepi EU, zadeva Unijo, ne glede na to, ali je domorodna v EU ali ne.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) V podporo doseganju ciljev iz Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic⁷, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst⁸, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)⁹ in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike¹⁰ bi moral biti glavni cilj te uredbe preprečevati, čim bolj zmanjšati in ublažiti škodljive učinke invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter zmanjšati njihov gospodarski in družbeni vpliv.

(6) V podporo doseganju ciljev iz Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike bi moral biti glavni cilj te uredbe preprečevati, čim bolj zmanjšati in ublažiti škodljive učinke invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in javno zdravje in varnost ter zmanjšati njihov gospodarski in družbeni vpliv.

__________________

⁷ UL L 20, 26.01.2010, str. 7.

⁸ UL L 206, 22.07.1992, str. 7.

⁹ UL L 164, 25.06.2008, str. 19.

¹⁰ UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

Obrazložitev

Invazivne tujerodne vrste lahko močno škodujejo javnemu zdravju in varnosti, npr. na Nizozemskem, kjer poplave pomenijo resno težavo, če se ne omeji navzočnost pižmovke, saj ta invazivna tujerodna vrsta povzroča hudo škodo na vodovodih.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za nekatere vrste je naravno, da se selijo, s čimer se odzivajo na okoljske spremembe. Zato jih v njihovem novem okolju ne bi smeli obravnavati kot tujerodne vrste in so tako izključene s področja uporabe novih pravil o invazivnih tujerodnih vrstah.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Na ravni Unije predlog nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravju živali¹¹ vključuje določbe o živalskih boleznih, nova uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah¹² določa pravila glede škodljivih organizmov na rastlinah, Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS¹³ pa opredeljuje ureditev, ki velja za gensko spremenjene organizme. Zato bi bilo treba nova pravila o invazivnih tujerodnih vrstah uskladiti z navedenimi akti Unije, z njimi se ne bi smela prekrivati niti se ne smejo uporabljati za organizme, ki jih obravnavajo navedeni akti.

(8) Na ravni Unije predlog nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravju živali¹¹ vključuje določbe o povzročiteljih živalskih boleznih, nova uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah¹² določa pravila glede škodljivih organizmov na rastlinah, Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS¹³ pa opredeljuje ureditev, ki velja za gensko spremenjene organizme. Zato bi bilo treba nova pravila o invazivnih tujerodnih vrstah uskladiti z navedenimi akti Unije, z njimi se ne bi smela prekrivati niti se ne smejo uporabljati za organizme, ki jih obravnavajo navedeni akti.

__________________

¹¹ COM(2013) 260 konč.

¹² COM(2013) 267 konč.

¹³ UL L 106, 17.04.2001, str. 1.

Obrazložitev

Ker uredba obravnava vrste, bi bilo ustrezneje in jasneje, če bi k izrazu „živalske bolezni“ dodali izraz „povzročitelji“.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu¹⁴, Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov¹⁵ ter Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS¹⁶ določajo pravila glede registracije za uporabo nekaterih tujerodnih vrst za določene namene. Uporaba nekaterih vrst je že bila odobrena v skladu z navedenimi ureditvami, ko so ta nova pravila začela veljati, saj ne pomenijo nesprejemljivih tveganj za okolje, zdravje ljudi in gospodarstvo. Da bi zagotovili skladen pravni okvir, bi bilo tako treba zadevne vrste izključiti iz novih pravil.

(9) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov¹⁵ ter Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS¹⁶ določata pravila glede registracije za uporabo nekaterih tujerodnih vrst za določene namene. Uporaba nekaterih vrst je že bila odobrena v skladu z navedenimi ureditvami, ko so ta nova pravila začela veljati, saj ne pomenijo nesprejemljivih tveganj za okolje, zdravje ljudi in gospodarstvo. Da bi zagotovili skladen pravni okvir, bi bilo tako treba zadevne vrste izključiti iz novih pravil.

__________________

¹⁴ UL L 168, 28.6.2007, str. 1.

15 UL L 167, 27.06.2012, str. 1.

16 UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

Obrazložitev

Uredba (ES) 708/2007 ureja področje invazivnih tujih vrst, ki se v Uniji uporabljajo v ribogojstvu, vrste na seznamu v njeni Prilogi IV pa so izvzete iz postopkov, ki jih določa. Področje uporabe uredbe o invazivnih vrstah je širše, saj zajema invazivne tujerodne vrste, ki se uporabljajo v drugih sektorjih in na drugih področjih, npr. v trgovini s hišnimi živalmi ali v živalskih vrtovih in akvarijih. Zato je primerno, da se vrste iz Priloge IV k Uredbi (ES) 708/2007 izvzamejo iz postopkov, ki jih ta določa, za namene uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah pa bi morale biti te vrste vključene in bi zanje morali veljati postopki, ki jih uredba določa.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Ker je invazivnih tujerodnih vrst precej, je pomembno zagotoviti prednostno obravnavanje podmnožice invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Zato bi bilo treba oblikovati seznam takih invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Za invazivno tujerodno vrsto bi moralo veljati, da zadeva Unijo, če je škoda, ki jo povzroči v prizadeti državi članici, tako velika, da upravičuje sprejetje posebnih ukrepov, katerih področje uporabe sega čez celotno Unijo, vključno z državami članicami, ki še niso prizadete ali najverjetneje celo ne bodo. Zaradi zagotovitve, da podmnožica invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerna, bi bilo treba oblikovati seznam v skladu s pristopom postopnega uvajanja, vključno z začetno omejitvijo števila invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, na najpomembnejše 3 % od približno 1 500 invazivnih tujerodnih vrst v Evropi, ter se osredotočiti na tiste vrste, ki povzročajo ali bi lahko povzročile znatno gospodarsko škodo, vključno s škodo zaradi izgube biotske raznovrstnosti.

Obrazložitev

Navedeni odstotek je neobjektiven in neutemeljen in zato ni sprejemljiv. Poleg tega bi morala uvrstitev na seznam temeljiti na jasnih merilih, omejitve pa ne bi smelo biti.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Merila za uvrstitev na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, so ključni instrument za uporabo teh novih pravil. Komisija si bo po najboljših močeh prizadevala, da bo predlog seznama, pripravljenega na podlagi navedenih meril, predložila odboru v enem letu po začetku veljavnosti tega akta. Merila bi morala vključevati oceno tveganja v skladu z veljavnimi določbami sporazumov Svetovne trgovinske organizacije o uvedbi omejitve trgovanja z vrstami.	(11) Merila za uvrstitev na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, so ključni instrument za uporabo teh novih pravil. Komisija bi zato morala prvi seznam, pripravljen na podlagi navedenih meril, sprejeti v 18 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Merila bi morala temeljiti na najnovejših znanstvenih dokazih ter upoštevati okvir za odkrivanje tveganja pri glavnih fazah bioloških vdorov: prevozu, naselitvi, širjenju in vplivu. Merila bi morala vključevati tudi oceno tveganja v skladu z veljavnimi določbami ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije o uvedbi omejitve trgovanja z vrstami.

Obrazložitev

Izrecno določen rok za sprejetje prvega seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, je pomemben za učinkovito izvajanje novih določb, poleg tega je z njim celoten postopek bolj pregleden, zainteresirane strani pa imajo možnost, da se prilagodijo novemu zakonodajnemu položaju in se nanj odzovejo. V predlogu uredbe so podrobnosti o ocenah tveganja, ki bi jih bilo treba opraviti za namene izbora vrst, za katere bo veljala uredba, ni pa navedeno, na čem bodo temeljila izbirna merila.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da bi zagotovili skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije in skladno uporabo teh novih pravil, bi bilo treba vzpostaviti skupna merila za izvedbo ocene tveganja. V zadevnih merilih bi bilo treba, kadar je ustrezno, uporabljati obstoječe nacionalne in mednarodne standarde ter zajeti različne vidike značilnosti vrst, tveganje in načine vstopa v Unijo, negativne vplive vrst na gospodarstvo, družbo in biotsko raznovrstnost, morebitne koristi uporabe in stroške ublažitve, da se pretehtajo glede na negativne učinke, ter količinsko opredeljeno napoved okoljskih, gospodarskih in družbenih stroškov škode na ravni Unije, ki pokaže pomembnost za Unijo, s čimer se nadalje upraviči ukrepanje. Da bi sistem progresivno razvijali in gradili na pridobljenih izkušnjah, bi bilo treba po petih letih splošni pristop oceniti.

(12) Da bi zagotovili skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije in skladno uporabo teh novih pravil, bi bilo treba vzpostaviti skupna merila za izvedbo ocene tveganja. V zadevnih merilih bi bilo treba, kadar je ustrezno, uporabljati obstoječe nacionalne in mednarodne standarde ter zajeti različne vidike značilnosti vrst, tveganje in načine vstopa v Unijo, negativne vplive vrst na gospodarstvo, družbo in biotsko raznovrstnost, morebitne koristi uporabe in stroške ublažitve, da se pretehtajo glede na negativne učinke, ter oceno potencialnih stroškov okoljske, gospodarske in družbene škode na ravni Unije, ki pokaže pomembnost za Unijo, s čimer se nadalje upraviči ukrepanje. Da bi sistem progresivno razvijali in gradili na pridobljenih izkušnjah, bi bilo treba po petih letih splošni pristop oceniti.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Nekatere vrste, ki so invazivne v Uniji kot celoti, so v določeni državi članici domorodne. Zato je ustrezno, da se določbe, povezane z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo in ki so domorodne v določeni državi članici, na ozemlju te države članice ne uporabljajo, razen ukrepov za zajezitev, da se prepreči širjenje vrst v druge države članice. Poleg tega bi bilo treba uvesti prožnost, da bi države članice lahko zaprosile za posebna odstopanja od nekaterih določb te uredbe v zvezi s tujerodnimi vrstami, ki na njihovem ozemlju niso invazivne, ali v primeru posebno težkih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih bi bili stroški izjemno visoki in nesorazmerni s koristmi ter bi onemogočili ustrezno izvajanje potrebnih ukrepov.

Obrazložitev

Države članice bi potrebovale več prožnosti, da bi lahko ustrezno ravnale z vrstami, ki so domorodne v določeni regiji in invazivne v drugi. Odstopanja bi bilo treba odobriti le za ozemlje države članice, ki zanj zaprosi. Odstopanja bi bilo treba predvideti tudi v primeru posebno zahtevnih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih zaradi stroškov ne bi bilo mogoče ustrezno izvajati potrebnih ukrepov.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, so lahko v nekaterih najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne in obratno. V sporočilu Komisije z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope“¹⁸ je bilo ugotovljeno, da izjemna biotska raznovrstnost najbolj oddaljenih regij kliče po razvoju in izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst v navedenih regijah, kot so opredeljene v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije¹⁹ in 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije²⁰. Zato bi morale vse določbe teh novih pravil veljati v najbolj oddaljenih regijah Unije, razen določb glede invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in so v navedenih regijah domorodne. Da bi omogočili potrebno zaščito biotske raznovrstnosti v takih regijah, je poleg tega nujno, da zadevne države članice za dopolnitev seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sestavijo posebne sezname invazivnih tujerodnih vrst za svoje najbolj oddaljene regije, za katere bi morala ta pravila prav tako veljati.

(15) Nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, so lahko v nekaterih najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne in obratno. V sporočilu Komisije z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope“¹⁸ je bilo ugotovljeno, da izjemna biotska raznovrstnost najbolj oddaljenih regij kliče po razvoju in izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst v navedenih regijah, kot so opredeljene v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije¹⁹ in 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije²⁰. Zato bi morale vse določbe teh novih pravil veljati v najbolj oddaljenih regijah Unije, razen določb glede invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in so v navedenih regijah domorodne. Da bi omogočili potrebno zaščito biotske raznovrstnosti v takih regijah, je poleg tega nujno, da zadevne države članice v vseh ustreznih primerih za dopolnitev seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sestavijo in posodobijo posebne sezname invazivnih tujerodnih vrst za svoje najbolj oddaljene regije, za katere bi morala ta pravila prav tako veljati. Seznam bi moral biti odprt in dopolnjen, ko se odkrijejo nove invazivne tujerodne vrste, ki po oceni pomenijo tveganje, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da so lahko nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, v nekaterih delih Unije in najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne in obratno.

__________________

¹⁸ COM (2008)642 konč.

¹⁹ UL L 325, 09.12.2010, str. 4.

²⁰ UL L 204, 31.07.2012, str. 131.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Tveganja in skrbi, povezani z invazivnimi tujerodnimi vrstami, pomenijo čezmejni izziv, ki zadeva vso Unijo. Zato je bistveno, da se na ravni Unije sprejme prepoved namernega vnosa v Unijo, razmnoževanja, gojenja, prevoza, kupovanja, prodajanja, uporabe, izmenjave, posedovanja in izpusta invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, zaradi zagotovitve doslednega ukrepanja po vsej Uniji, da bi se izognili izkrivljanju notranjega trga in preprečili situacije, ko ukrepanje v eni državi članici spodkopava neukrepanje v drugi državi članici.

(16) Tveganja in skrbi, povezani z invazivnimi tujerodnimi vrstami, pomenijo čezmejni izziv, ki zadeva vso Unijo. Zato je bistveno, da se na ravni Unije sprejme prepoved namernega vnosa ali vnosa iz malomarnosti v katero koli državo članico, razmnoževanja, gojenja, prevoza, kupovanja, prodajanja, uporabe, izmenjave, posedovanja in izpusta invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, zaradi zagotovitve doslednega ukrepanja po vsej Uniji, da bi se izognili izkrivljanju notranjega trga in preprečili situacije, ko ukrepanje v eni državi članici spodkopava neukrepanje v drugi državi članici.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Da bi omogočili znanstvene raziskave in dejavnosti ohranjanja ex-situ, je treba zagotoviti posebna pravila za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, v skladu z navedenimi dejavnostmi. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v zaprtih objektih, v katerih so organizmi v zaprtem sistemu, in ob sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bi se izognili pobegu ali nezakonitemu izpustu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.

(17) Da bi omogočili znanstvene raziskave in dejavnosti ohranjanja ex-situ ter v nekaterih primerih komercialno pridelavo ali vzrejo vrst z visoko gospodarsko, družbeno ali okoljsko vrednostjo, je treba zagotoviti posebna pravila za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, v skladu z navedenimi dejavnostmi. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v zaprtih objektih, v katerih so organizmi v zaprtem sistemu, in ob sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bi se izognili pobegu ali nezakonitemu izpustu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V nekaterih primerih se lahko tujerodne vrste, ki še niso prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, pojavijo na mejah Unije ali odkrijejo na ozemlju Unije. Zato bi bilo treba državam članicam zagotoviti možnost, da na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov sprejmejo določene izredne ukrepe. Taki izredni ukrepi bi omogočili takojšnje ukrepanje zoper vrste, ki bi lahko pomenile tveganje v povezavi z njihovim vnosom, naselitvijo in širjenjem v zadevnih državah, medtem ko države članice ocenjujejo dejanska tveganja, ki jih pomenijo, v skladu z veljavnimi določbami sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, predvsem z namenom reorganizacije tistih vrst, ki so bile prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Nacionalne izredne ukrepe je treba povezati z možnostjo sprejemanja izrednih ukrepov na ravni Unije, da bi spoštovali določbe sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega bi izredni ukrepi na ravni Unije tej zagotovili mehanizem za hitro ukrepanje v primeru navzočnosti ali neposredne nevarnosti vstopa nove invazivne tujerodne vrste v skladu s previdnostnim načelom.	(18) V nekaterih primerih se lahko tujerodne vrste, ki še niso prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, pojavijo na mejah Unije ali odkrijejo na ozemlju Unije in lahko predstavljajo tveganje zaradi njihovega naključnega ali namernega vnosa v okolje. Zato bi bilo treba državam članicam zagotoviti možnost, da na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov in dobre prakse sprejmejo določene izredne ukrepe. Taki izredni ukrepi bi omogočili takojšnje ukrepanje zoper vrste, ki bi lahko pomenile tveganje v povezavi z njihovim vnosom, naselitvijo in širjenjem v zadevnih državah, medtem ko države članice ocenjujejo dejanska tveganja, ki jih pomenijo, v skladu z veljavnimi določbami ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, predvsem z namenom reorganizacije tistih vrst, ki so bile prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Nacionalne izredne ukrepe je treba povezati z možnostjo sprejemanja izrednih ukrepov na ravni Unije, da bi spoštovali določbe ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega bi izredni ukrepi na ravni Unije tej zagotovili mehanizem za hitro ukrepanje v primeru navzočnosti ali neposredne nevarnosti vstopa nove invazivne tujerodne vrste v skladu s previdnostnim načelom. Če izredni ukrepi zahtevajo izkoreninjenje, nadzor ali zajezitev, bi bilo treba pri njih upoštevati dobrobit ciljnih in neciljnih živali. Pristojni organi bi morali sprejeti potrebne ukrepe, da bi preprečili bolečino, stisko in trpljenje živali med postopkom, pri čemer bi morali čim bolj upoštevati dobre prakse na tem področju.

Obrazložitev

Pri ukrepanju proti invazivnim tujerodnim vrstam je ključno upoštevati dobrobit živali. To je ključno tudi za zagotovitev podpore državljanov pri ukrepanju proti tem vrstam. Dobre prakse vključujejo npr. Vodilna načela o dobrobiti živali, ki jih je oblikovala Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE).

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Države članice bi morale imeti možnost, da za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila, ki so strožja od pravil iz te uredbe.

Obrazložitev

Države članice trenutno izvajajo različne prepovedi uvoza, prodaje in/ali oglaševanja invazivnih tujerodnih vrst: uvedlo jih je že 13 držav članic. Glede na to, da je lahko zaradi omejenih virov izvajanje nekaterih ukrepov onemogočeno, mora biti sistem zasnovan tako, da po možnosti dopušča prožnost in upošteva, da države članice že izvajajo nekatere ukrepe v zvezi s problemom invazivnih tujerodnih vrst. Zato je treba pojasniti, da lahko države članice uvedejo ali ohranijo strožje ukrepe.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Države članice bi morale imeti možnost sprejeti strožje ukrepe za obravnavanje invazivnih tujerodnih vrst in proaktivno ukrepati v zvezi s katero koli vrsto, ki ni na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Tako bi bilo treba zaradi bolj proaktivne drže v zvezi z vrstami, ki niso na seznamu, zahtevati dovoljenje za izpust, če se izpustijo v okolje invazivne tujerodne vrste, ki niso uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, vendar za katere so države članice ugotovile, da pomenijo nevarnost. Podrobna pravila glede odobritve tujerodnih vrst za uporabo v ribogojstvu so že bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 708/2007 in bi jih morale države članice v teh okoliščinah upoštevati.	(19) Države članice bi morale imeti možnost proaktivno sprejeti vse potrebne ukrepe, kot so predpisi za trgovanje, uporabo, prevoz in izpust v okolje, v zvezi s katero koli vrsto, ki ni na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Tako bi bilo treba zaradi bolj proaktivne drže v zvezi z vrstami, ki niso na seznamu, zahtevati dovoljenje za izpust, če se izpustijo v okolje invazivne tujerodne vrste, ki niso uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, vendar za katere so države članice ugotovile, da pomenijo nevarnost. Podrobna pravila glede odobritve tujerodnih vrst za uporabo v ribogojstvu so že bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 708/2007 in bi jih morale države članice v teh okoliščinah upoštevati.

Obrazložitev

Treba bi bilo pripraviti odprt seznam s primeri najustreznejših ukrepov. Možnost, da države sprejmejo strožje ukrepe, se obravnava ločeno v drugi uvodni izjavi. Treba bi bilo pojasniti, da lahko države članice za boj proti invazivnim vrstam sprejmejo vse potrebne ukrepe za varstvo svojih domorodnih rastlin in živali, vključno z omejitvami trgovanja na nacionalni ravni.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Velik del invazivnih tujerodnih vrst se v Unijo vnese nenamerno. Zato je bistveno obvladovati poti nenamernega vnosa. Ukrepi na tem področju bi morali biti postopni, saj je izkušenj z njim relativno malo. Ukrepanje bi moralo vključevati prostovoljne ukrepe, kot so ukrepi, predlagani v smernicah Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in obvladovanje biološkega obraščanja organizmov na ladjah, in obvezne ukrepe, graditi pa bi bilo treba na izkušnjah, pridobljenih v Uniji in državah članicah z obvladovanjem določenih poti vnosa, vključno z ukrepi, vzpostavljenimi na podlagi Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti. Komisija bi morala zato sprejeti vse ustrezne ukrepe, da bi države članice spodbudila k ratifikaciji konvencije, vključno s spodbujanjem možnosti za razpravo na ministrski ravni. Ne glede na določbe o akcijskih načrtih držav članic bi morala Komisija najpozneje do [tri leta od začetka veljavnosti te uredbe] poročati o izvajanju zgoraj omenjenih prostovoljnih ukrepov držav članic in po potrebi predložiti zakonodajne predloge, da bi te ukrepe vključili v pravo Unije.

Obrazložitev

Do takrat, ko je Komisija pripravljala oceno učinka, so konvencijo ratificirale samo štiri članice; Inštitut za evropsko okoljsko politiko v poročilu za Komisijo (2010) pa ugotavlja, da sta izpuščanje neobdelanih balastnih voda in obraščanje na ladjah daleč najpomembnejša vzroka za nenameren vnos tujerodnih vrst. Če se prostovoljni ukrepi ne bodo izkazali za uspešne, bi morala zato Komisija razmisliti o zakonodajnem ukrepu na tem področju.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Za razvoj primerne zbirke znanja za obravnavanje problemov, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste, je pomembno, da se države članice lotijo raziskovanja in spremljanja takih vrst ter nadzora nad njimi. Ker so sistemi nadzora najprimernejši način za zgodnje odkrivanje novih invazivnih tujerodnih vrst in ugotavljanje razširjenosti že naseljenih, bi morali vključevati ciljno usmerjene in splošne raziskave ter izkoristiti vključenost različnih panog in deležnikov, vključno z lokalnimi skupnostmi. Sistemi nadzora bi morali pomeniti nenehno posvečanje pozornosti vsem novim invazivnim tujerodnim vrstam povsod v Uniji. Zaradi uspešnosti in stroškovne učinkovitosti bi bilo treba uporabiti obstoječe sisteme za kontrolo, nadzor in spremljanje meja, ki so že vzpostavljeni v zakonodaji Unije, zlasti v direktivah 2009/147/ES, 92/43/EGS, 2008/56/ES in 2000/60/ES.

(21) Za razvoj primerne zbirke znanja za obravnavanje problemov, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste, je pomembno, da se države članice lotijo raziskovanja in spremljanja takih vrst ter nadzora nad njimi in izmenjave najboljših praks pri preprečevanju in obvladovanju invazivnih tujerodnih vrst. Ker so sistemi nadzora najprimernejši način za zgodnje odkrivanje novih invazivnih tujerodnih vrst in ugotavljanje razširjenosti že naseljenih, bi morali vključevati ciljno usmerjene in splošne raziskave ter izkoristiti vključenost različnih panog in deležnikov, vključno z regionalnimi organi. Sistemi nadzora bi morali pomeniti nenehno posvečanje pozornosti vsem novim invazivnim tujerodnim vrstam povsod v Uniji, njihov namen pa bi moral biti zlasti oblikovanje čim bolj resnične in usklajene slike na ravni Unije. Zaradi uspešnosti in stroškovne učinkovitosti bi bilo treba uporabiti obstoječe sisteme za kontrolo, nadzor in spremljanje meja, ki so že vzpostavljeni v zakonodaji Unije, zlasti v direktivah 2009/147/ES, 92/43/EGS, 2008/56/ES in 2000/60/ES.

Obrazložitev

Sistemi (opozarjanja, obveščanja, spremljanja), s katerimi se vzpostavlja zbirka znanja, ne bi smeli ostati samo v okviru posameznih držav, pač pa bi se morala z njimi oblikovati čim bolj resnična in usklajena slika celotnega cikla obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst na ravni EU.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Izkoreninjenje in obvladovanje nekaterih invazivnih tujerodnih vrst sta sicer potrebni, vendar lahko živalim povzročita bolečino, stisko, strah ali druge oblike trpljenja, čeprav se uporabijo najboljša razpoložljiva tehnična sredstva. Zato bi morale države članice in vsi drugi subjekti, ki sodelujejo pri izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi invazivnih tujerodnih vrst, sprejeti potrebne ukrepe, da čim bolj zmanjšajo bolečino, stisko in trpljenje živali med postopkom, ob tem pa čim bolj upoštevati najboljše prakse na tem področju, na primer Vodilna načela o dobrobiti živali, ki jih je razvila Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE).

(24) Izkoreninjenje in obvladovanje nekaterih invazivnih tujerodnih vrst, če se ocenita kot potrebni, lahko živalim povzročita bolečino, stisko, strah ali druge oblike trpljenja, čeprav se uporabijo najboljša razpoložljiva tehnična sredstva. Zato bi morale države članice in vsi drugi subjekti, ki sodelujejo pri izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi invazivnih tujerodnih vrst, sprejeti potrebne ukrepe, da bi preprečile bolečino, stisko in trpljenje živali med postopkom, ob tem pa čim bolj upoštevati najboljše prakse na tem področju, na primer Vodilna načela o dobrobiti živali, ki jih je razvila Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE). Ob preučitvi možnosti izkoreninjenja ali obvladovanja bi bilo treba uporabiti humane in znanstveno preizkušene metode, države članice pa bi morale v postopku odločanja sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi in znanstvenimi strokovnjaki. Upoštevati bi bilo treba neletalne metode, vsi sprejeti ukrepi pa bi morali čim manj vplivati na neciljne vrste.

Obrazložitev

Omemba dobrobiti živali v uvodni izjavi 24 je dobrodošla, vendar ne zadostuje. Bolečina, stres in trpljenje so nesprejemljivi in bi jih bilo treba preprečiti, ne pa čim bolj zmanjšati. Če se nadzor pokaže za nujnega (na podlagi zadostnih znanstvenih dokazov), bi bilo treba pri njem uporabljati le humane metode, države članice pa bi morale biti dolžne v postopek odločanja vključiti zainteresirane strani, kot so organizacije za dobrobit žival.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Invazivne tujerodne vrste na splošno povzročajo škodo ekosistemom in zmanjšujejo njihovo odpornost. Zato so potrebni ukrepi za obnovo, da se okrepi odpornost ekosistemov proti vdorom, popravi povzročena škoda in izboljša stanje ohranjenosti vrst in njihovih habitatov v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES in členom 6 Direktive 92/43/EGS, ekološko stanje celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES ter okoljsko stanje morskih voda v skladu s členom 13 Direktive 2008/56/ES.

(25) Invazivne tujerodne vrste na splošno povzročajo škodo ekosistemom in zmanjšujejo njihovo odpornost. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za obnovo, da bi se okrepila odpornost ekosistemov proti vdorom, popravila povzročena škoda in izboljšalo stanje ohranjenosti vrst in njihovih habitatov v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES in členom 6 Direktive 92/43/EGS, ekološko stanje celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES ter okoljsko stanje morskih voda v skladu s členom 13 Direktive 2008/56/ES. Če se ugotovi, da so subjekti odgovorni za vnos ali širjenje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, bodisi da sta storjena namerno bodisi iz malomarnosti, bi morali za to odgovarjati in prispevati k plačilu stroškov obnove v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Sistem za obravnavanje invazivnih tujerodnih vrst bi moral biti podprt s centraliziranim informacijskim sistemom, ki primerja obstoječe informacije o tujerodnih vrstah v Uniji in omogoča dostop do informacij o navzočnosti vrst, njihovi razširjenosti, ekologiji, zgodovini vdora in vseh drugih informacij, ki so potrebne za podporo odločitvam glede politike in upravljanja ter izmenjavi dobrih praks. Za uspešnost te zakonodaje sta potrebna čezmejno sodelovanje, zlasti s sosednjimi državami, in usklajevanje med državami članicami, zlasti v isti biogeografski regiji Unije, kot je določeno v Direktivi Sveta 92/43/EGS. Informacijski sistem o invazivnih tujerodnih vrstah bi moral zajemati tudi informacije iz obstoječih podatkovnih zbirk, ki se nanašajo na posamezne države članice, evropske regije (Nobanis) in Evropo kot celoto (Daisie). Pri vzpostavljanju centraliziranega informacijskega sistema bi morala Komisija imeti možnost uporabiti pomoč Evropske agencije za okolje, kadar je to glede na vrsto dejavnosti in strokovno znanje agencije upravičeno. Pri tem bi morala Komisija upoštevati, kakšen bo učinek tega na strukturo upravljanja ter finančne in človeške vire agencije.

Obrazložitev

Direktiva o habitatih (92/43/EEC) navaja devet biogeografskih regij EU z njihovimi posebnimi značilnostmi: alpsko, atlantsko, črnomorsko, borealno, celinsko, makaroneško, sredozemsko, panonsko in stepsko regijo. Usklajen centralni informacijski sistem je ključen za uspeh predlaganih ukrepov in Komisija bi morala za izvajanje uporabiti vse razpoložljive vire, zlasti strokovno znanje Evropske agencije za okolje, ki je za ta namen zelo pomembno. Osebje bi bilo treba razporediti v skladu s potrebami in seveda z upoštevanjem stroškovne učinkovitosti prenosa nalog.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem²¹ vzpostavlja okvir za javna posvetovanja glede odločitev, povezanih z okoljem. Pri opredeljevanju ukrepanja na področju invazivnih tujerodnih vrst bi moralo biti javnosti z učinkovito udeležbo omogočeno, da izrazi, odločevalcu pa, da upošteva mnenja in pomisleke, ki so lahko pomembni za zadevne odločitve, s čimer se povečuje odgovornost in preglednost procesa odločanja ter prispeva k ozaveščenosti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam.	(27) Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem²¹ vzpostavlja okvir za javna posvetovanja glede odločitev, povezanih z okoljem. Pri opredeljevanju ukrepanja na področju invazivnih tujerodnih vrst bi moralo biti javnosti z učinkovito udeležbo omogočeno, da izrazi, odločevalcu pa, da upošteva mnenja in pomisleke, ki so lahko pomembni za zadevne odločitve, s čimer se povečuje odgovornost in preglednost procesa odločanja ter prispeva k ozaveščenosti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Sodelovanje javnosti je pomembno zlasti med postopkom sprejemanja ali posodabljanja seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ter pri določanju akcijskih načrtov in ukrepov v državah članicah. V odločanje držav članice v zvezi z obvladovanjem invazivnih vrst bi morali biti vključeni tudi lokalni in regionalni organi, saj imajo ključno vlogo pri izvajanju teh odločitev, ozaveščanju javnosti in obveščanju.
____________	_____________
²¹ UL L 156, 25.06.2003, str. 17.	²¹ UL L 156, 25.06.2003, str. 17.

Obrazložitev

Javnost je vedno zelo občutljiva na omejevalne ukrepe. Pri reševanju problema invazivnih tujerodnih vrst brez dejanske podpore javnosti ne more biti napredka.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Izvajanje te uredbe – zlasti v zvezi z določitvijo in posodabljanjem seznama invazivnih vrst, ki zadevajo Unijo, elementi za oceno tveganja, izrednimi ukrepi in ukrepi za hitro izkoreninjenje v zgodnji fazi vdora – bi moralo temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih, zato bi morali v tem procesu stalno in učinkovito sodelovati ustrezni člani znanstvene skupnosti. Zato bi si bilo treba aktivno prizadevati za prispevek znanstvenikov prek posvetovanja z njimi, zlasti z ustanovitvijo namenskega organa (znanstvenega foruma) za svetovanje Komisiji.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Da bi zagotovili enotne pogoje za uporabo te uredbe, sprejemanje in posodabljanje seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, zagotavljanje odstopanj od obveznosti hitrega izkoreninjenja in sprejetje izrednih ukrepov Unije, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Komisiji. Zadevna pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije²².	(28) Da bi zagotovili enotne pogoje za uporabo te uredbe, zagotavljanje posebnih nacionalnih odstopanj in odstopanj od obveznosti hitrega izkoreninjenja in sprejetje izrednih ukrepov Unije, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Komisiji. Zadevna pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije²².
______________	_____________
²² UL L 55, 28.2.2011, str. 13.	²² UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Da bi upoštevali najnovejša znanstvena dognanja na okoljskem področju, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede presoje, kako ugotoviti, da so se invazivne tujerodne vrste zmožne naseliti kot preživetja sposobne populacije in se širiti, ter določanja skupnih elementov za razvoj ocen tveganja. Predvsem je pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(29) Da bi upoštevali najnovejša znanstvena dognanja na okoljskem področju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo in posodabljanjem seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, presojo, kako ugotoviti, da so se invazivne tujerodne vrste zmožne naseliti kot preživetja sposobne populacije in se širiti, ter določanjem skupnih elementov za razvoj ocen tveganja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov v okviru posvetovanja z znanstvenim forumom. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Za zagotovitev skladnosti s to uredbo je pomembno, da države članice uvedejo odvračilne, učinkovite in sorazmerne sankcije za kršitve ob upoštevanju narave in resnosti kršitve.

(30) Za zagotovitev skladnosti s to uredbo je pomembno, da države članice uvedejo odvračilne, učinkovite in sorazmerne sankcije za kršitve ob upoštevanju narave in resnosti kršitve. Pri sankcijah bi bilo treba upoštevati načelo odgovornosti povzročitelja, uporabljati pa bi se morale za vse osebe (komercialne in nekomercialne subjekte), ki so odgovorne za nameren ali nenameren vnos tujerodnih vrst.

Obrazložitev

Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode vzpostavlja precedens za uporabo načela odgovornosti povzročitelja v zakonodaji, zlasti v zvezi z zaščito vrst in naravnih habitatov.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Da bi komercialnim subjektom, ki imajo lahko legitimna pričakovanja, na primer tistim, ki so prejeli dovoljenje v skladu z Uredbo (ES) št. 708/2007, omogočili, da izčrpajo zalogo invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ob začetku veljavnosti teh novih pravil, jim je upravičeno odobriti dve leti do zakola, prodaje ali predaje primerkov raziskovalnim ustanovam ali ustanovam za ohranjanje ex-situ.

(32) Da bi komercialnim subjektom, na primer tistim, ki so prejeli dovoljenje v skladu z Uredbo (ES) št. 708/2007, omogočili, da izčrpajo zalogo invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ob začetku veljavnosti teh novih pravil, jim je upravičeno odobriti dve leti do humane izločitve, prodaje ali po potrebi predaje primerkov raziskovalnim ustanovam ali ustanovam za ohranjanje ex-situ.

Obrazložitev

Beseda „zakol“ na tem mestu ni primerna, saj se pogosto nanaša na usmrtitev živali za prehrano ali za uporabo krzna, zato bi jo bilo treba zamenjati z izrazom „humana izločitev“.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba se uporablja za vse invazivne tujerodne vrste v Uniji, kot so opredeljene v členu 3(2).

1. Ta uredba se uporablja za vse invazivne tujerodne vrste, kot so opredeljene v členu 3(2).

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) regulirane živalske bolezni, kot so opredeljene v členu 4(1)(14) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [o zdravju živali – COM(2013) 260 final];

(c) povzročitelje reguliranih živalskih bolezni, kot so opredeljene v členu 4(1)(14) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [o zdravju živali – COM(2013) 260 konč.];

Obrazložitev

Ker uredba obravnava vrste, bi bilo ustrezneje in jasneje, če bi uporabili izraz „povzročitelji“ kot pa samo „živalske bolezni“.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) vrste, navedene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 708/2007;

črtano

Obrazložitev

Skladni pravni okvir za tujerodne invazivne vrste (glej tudi uvodno izjavo 9) zahteva, da se vrste ali dejavnosti izvzamejo iz področja uporabe te uredbe le, če druga zakonodaja ne zajema njihovega škodljivega vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Vrste, navedene v Prilogi IV k Uredbi št. 708/2007, so izvzete iz postopkov, ki jih ta uredba predpisuje za ribogojstvo, področje uporabe uredbe o tujerodnih invazivnih vrstah pa je širše, saj zajema tudi vrste, ki se uporabljajo na drugih področjih, npr. v trgovini s hišnimi živalmi ali v živalskih vrtovih in akvarijih, zato bi bilo treba te vrste vključiti v uredbo, zanje pa bi morali veljati njeni postopki.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „tujerodna vrsta“ pomeni vsak živ primerek vrste, podvrste ali nižjega taksona živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov, vnesen zunaj njegovega preteklega ali sedanjega naravnega območja razširjenosti; vključuje kateri koli del, gamete, semena, jajčeca ali propagule take vrste ter hibride, sorte ali pasme, ki bi lahko preživeli in se pozneje razmnoževali;

(1) „tujerodna vrsta“ pomeni vsak živ primerek vrste, podvrste ali nižjega taksona živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov, ki je vnesen na območje zunaj njegovega preteklega ali sedanjega naravnega območja razširjenosti ali se je naselil na sedanje območje razširjenosti; vključuje kateri koli del, gamete, semena, jajčeca ali propagule take vrste ter podivjane domače živali, hibride, sorte ali pasme, ki bi lahko preživeli in se pozneje razmnoževali;

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „invazivna tujerodna vrsta“ pomeni tujerodno vrsto, za katere vnos ali širjenje je bilo z oceno tveganja ugotovljeno, da ogroža biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, in ki bi lahko tudi negativno vplivala na zdravje ljudi ali gospodarstvo;

(2) „invazivna tujerodna vrsta“ pomeni tujerodno vrsto, za katere vnos in širjenje je bilo z oceno tveganja ugotovljeno, da ogrožata ali vplivata na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, in ki bi lahko tudi negativno vplivala na zdravje ljudi, gospodarstvo in širšo družbo;

Obrazložitev

Manjši predlog spremembe zagotavlja skladnost s členom 4(2)(b) in členom 5(1)(b), (c) in (d). Pojasnitev je v skladu z glavnim ciljem te uredbe, navedenim v členu 1.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo“ pomeni invazivne tujerodne vrste, za katerih negativni vpliv se šteje, da je tak, da zahteva usklajeno delovanje na ravni Unije v skladu s členom 4(2);

(3) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo,“ pomenijo invazivne tujerodne vrste, ki so tujerodne za ozemlje Unije, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije, ali so za določene biogeografske regije Unije tujerodne, za druge pa domorodne, in za katerih negativni vpliv v eni ali več državah članicah se šteje, da je tak, da zahteva usklajeno delovanje na ravni Unije v skladu s členom 4(2);

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico“ pomenijo invazivne tujerodne vrste, ki ne zadevajo Unije, za katere pa država članica na podlagi znanstvenih dokazov meni, da bi bil škodljiv vpliv, povzročen z njenim izpustom ali širjenjem, čeprav ni popolnoma potrjen, znatnega pomena za njeno ozemlje ali del njega in zahteva ukrepanje na ravni te države članice;

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „raziskava“ pomeni opisno ali eksperimentalno delo, opravljeno v reguliranih pogojih, da bi pridobili novo znanje ali razvili nove produkte, vključno z začetnimi fazami identifikacije, karakterizacije in izolacije genetskih lastnosti, razen invazivnosti, invazivnih tujerodnih vrst, le kolikor je nujno, da se omogoči vzgojitev teh lastnosti v neinvazivnih vrstah;

(7) „raziskava“ pomeni opisno ali eksperimentalno delo, opravljeno v reguliranih pogojih, da bi pridobili nova znanstvena spoznanja ali razvili nove produkte, vključno z začetnimi fazami identifikacije, karakterizacije in izolacije genetskih lastnosti – razen tistih, zaradi katerih je vrsta invazivna – invazivnih tujerodnih vrst, le kolikor je nujno, da se omogoči vzgojitev teh lastnosti v neinvazivnih vrstah;

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) „izkoreninjenje“ pomeni popolno in trajno odstranitev populacije invazivnih tujerodnih vrst s fizikalnimi, kemičnimi ali biološkimi sredstvi;

(12) „izkoreninjenje“ pomeni popolno in trajno odstranitev populacije invazivnih tujerodnih vrst z letalnimi ali neletalnimi fizikalnimi, kemičnimi ali biološkimi sredstvi;

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) „obvladovanje“ pomeni kakršno koli fizikalno, kemično ali biološko ukrepanje, namenjeno izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi populacije invazivne tujerodne vrste;

(14) „obvladovanje“ pomeni vsako letalno ali neletalno fizikalno, kemično ali biološko ukrepanje, namenjeno izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi populacije invazivne tujerodne vrste, ob hkratnem preprečevanju vpliva na neciljne vrste in njihove habitate;

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) „nadzor nad populacijo“ pomeni fizikalne, kemične ali biološke ukrepe, uporabljene za populacijo invazivnih tujerodnih vrst, da bi se ohranjalo čim manjše število primerkov, tako da se čim bolj zmanjšajo invazivna zmožnost vrste in njeni škodljivi učinki na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ali zdravje ljudi in gospodarstvo, medtem ko same vrste ni mogoče izkoreniniti.

(16) „nadzor nad populacijo“ pomeni letalne ali neletalne fizikalne, kemične ali biološke ukrepe, uporabljene za populacijo invazivnih tujerodnih vrst ob hkratnem preprečevanju vpliva na neciljne vrste in njihove habitate, da bi se ohranjalo čim manjše število primerkov, tako da se čim bolj zmanjšajo invazivna zmožnost vrste in njeni škodljivi učinki na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ali zdravje ljudi in gospodarstvo, medtem ko same vrste ni mogoče izkoreniniti.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sprejme in posodablja Komisija z izvedbenimi akti na podlagi meril iz odstavka 2. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 v zvezi z določitvijo seznama invazivnih tujerodnih vrst in taksonomskih skupin vrst, ki zadevajo Unijo, na podlagi meril, določenih v odstavku 2. Seznam se predloži v obliki priloge k tej uredbi.

Obrazložitev

Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, bi bilo treba priložiti temeljnemu aktu, saj je bistvenega pomena in tesno povezan s področjem uporabe akta. Poleg tega je s priložitvijo seznama temeljnemu aktu pravna jasnost večja, kot pa če bi bil od njega ločen. V skladu s tem je za določitev in posodabljanje seznama ustrezno uporabiti postopek delegiranih in ne izvedbenih aktov. Uredba bi morala po potrebi vključevati tudi taksonomske skupine vrst s podobnimi ekološkimi zahtevami, da bi preprečili nadomeščanje vrst, s katerimi se trguje v Uniji, s podobnimi vrstami, ki jih ni na seznamu (ko je bila na primer v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97 dodana rdečevratka, se je trgovina preprosto preusmerila k rumenovratki).

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Delegirani akti iz odstavka 1 se sprejmejo do...* [UL: prosimo, vstavite datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Obrazložitev

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 v zvezi s posodabljanjem seznama iz odstavka 1 na podlagi meril iz odstavka 2.

Obrazložitev

Postopek posodabljanja seznama bi bilo treba jasno ločiti od postopka njegove določitve.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Invazivne tujerodne vrste se vključijo na seznam iz odstavka 1 le, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

2. Invazivne tujerodne vrste ali taksonomske skupine vrst se uvrstijo na seznam iz odstavka 1 le, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

Obrazložitev

Uredba vključuje tudi taksonomske skupine sorodnih vrst s podobnimi ekološkimi zahtevami, da bi preprečili nadomeščanje vrst, s katerimi se trguje v Uniji, s podobnimi vrstami, ki jih ni na seznamu (ko je bila na primer v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97 dodana rdečevratka, se je trgovina preprosto preusmerila k rumenovratki).

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so tujerodne za ozemlje Unije, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;

(a) na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so invazivne vrste, ki so tujerodne za eno ali več držav članic, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije, ali tujerodne za določene biogeografske regije Unije in domorodne za druge.

Obrazložitev

Uredba trenutno zajema le vrste, ki so tujerodne za celotno ozemlje EU. Predlog spremembe je potreben, da bi se v področje uporabe uredbe vključile tudi vrste, ki so za en del Unije invazivne, za drugi del pa domorodne.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so se zmožne naseliti kot preživetja sposobne populacije in se širiti v okolju v sedanjih razmerah ali ob predvidljivih podnebnih spremembah kjer koli v Uniji, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;

(b) ob upoštevanju najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so se zmožne naseliti kot preživetja sposobne populacije in se širiti v okolju v sedanjih razmerah ali ob predvidljivih podnebnih spremembah kjer koli v Uniji, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za uvrstitev invazivnih tujerodnih vrst na seznam iz odstavka 1. Ti zahtevki vključujejo vsa naslednja merila:

Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za uvrstitev invazivnih tujerodnih vrst na seznam iz odstavka 1. Ti zahtevki vključujejo vse naslednje podatke:

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ime vrste;

(a) ime vrste ali taksonomske skupine vrste;

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dokaze, da vrsta izpolnjuje merila iz odstavka 2.	(c) dokaze, da vrsta ali taksonomska skupina vrste izpolnjuje merila iz odstavka 2.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Vrste, uvrščene na seznam iz odstavka 1, se izberejo na podlagi meril, ki upoštevajo, v kolikšni meri vrsta je ali bi lahko postala invazivna za ozemlje Unije, stopnjo dejanskega ali potencialnega vpliva na biotsko raznovrstnost ali ekosistemske storitve ter zdravje ljudi ali gospodarske interese.

Obrazložitev

V predlogu uredbe so podrobnosti o ocenah tveganja, ki bi jih bilo treba opraviti za namene izbora vrst, za katere bo veljala uredba, ni pa navedeno, na čem bodo temeljila izbirna merila.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. V seznamu iz odstavka 1 se zabeleži tudi, ali je država članica zaprosila za odstopanja na podlagi člena 4a oziroma so ta odobrena.

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Seznam iz odstavka 1 vsebuje največ petdeset vrst, vključno z vrstami, ki se lahko dodajo zaradi izrednih ukrepov, predvidenih v členu 9.

črtano

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4a

Nacionalna odstopanja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo

1. Za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo in ki so v določeni državi članici domorodne, na ozemlju te države članice ne veljajo omejitve iz točk (b) do (g) člena 7(1) in členov 8, 11 do 13 in 15.

2. Države članice lahko Komisiji predložijo prošnjo za odstopanje od katerih koli ali vseh omejitev iz točk (b) do (g) člena 7(1) in členov 8, 11 do 15 in 19 v zvezi z invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva Unijo.

3. Prošnja za odstopanje se predloži, le če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) na podlagi trdnih znanstvenih dokazov je ugotovljeno, da ta vrsta ni invazivna na ozemlju te države članice in ne povzroča znatne škode v sosednjih državah članicah;

(b) analiza stroškov in koristi na podlagi razpoložljivih podatkov s precejšnjo gotovostjo kaže, da bodo stroški dolgoročno izjemno visoki in nesorazmerni s koristmi, pri čemer se upoštevajo družbeno-gospodarske razmere v tej državi članici.

4. Prošnja za odstopanje je ustrezno utemeljena in opremljena z dokazi iz točke (a) ali (b) odstavka 3.

5. Komisija z izvedbenimi akti prošnjo odobri ali zavrne. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

6. Države članice zagotovijo ukrepe za zajezitev, da se prepreči nadaljnje širjenje vrst, dokler ni sprejeta odločitev iz odstavka 5.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Ocena tveganja in delegirani akti

1. Komisija ali države članice, kar je primerno, opravijo oceno tveganja iz člena 4(2)(c) in člena (3)(b) ob upoštevanju naslednjih elementov:

1. Komisija po potrebi s pomočjo držav članic opravi oceno tveganja iz člena 4(2)(c) in člena (3)(b) ob upoštevanju naslednjih elementov:

(a) opisa vrste z njeno taksonomsko opredelitvijo, zgodovino, naravnim območjem razširjenosti in potencialnim območjem razširjenosti;

(b) opisa njenih vzorcev razmnoževanja in širjenja, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, ki so potrebne za razmnoževanje in širjenje;

(b) opisa njenih vzorcev in dinamike razmnoževanja in širjenja, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, ki so potrebne za razmnoževanje in širjenje;

(c) opisa potencialnih poti namernega in nenamernega vnosa in širjenja, vključno s proizvodi, s katerimi se vrste na splošno povezujejo, če je ustrezno;

(d) temeljite ocene tveganja vnosa, naselitve in širjenja v zadevnih biogeografskih regijah v sedanjih razmerah in ob predvidljivih podnebnih spremembah;

(e) opisa sedanje razširjenosti vrste, vključno z vprašanjem, ali je vrsta že navzoča v Uniji ali sosednih državah;

(e) opisa sedanje razširjenosti vrste, vključno z navedbo, ali je vrsta kot domorodna ali tujerodna vrsta že navzoča v Uniji ali sosednih državah in projekcije njene verjetne razširjenosti v prihodnosti;

(f) opisa negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, vključno z učinkom na domorodne vrste, zaščitena območja, ogrožene habitate, zdravje ljudi in gospodarstvo, vključno z oceno velikosti prihodnjega vpliva;

(f) opisa ali ocene na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega znanja negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, vključno z učinkom na domorodne vrste, zaščitena območja, ogrožene habitate, gospodarstvo ter javno zdravje in varnost;

(g) količinske napovedi stroškov škode na ravni Unije, ki kažejo pomen za Unijo, da se nadalje upraviči ukrepanje, ker bi celotna škoda prevladala nad stroški ublažitve;

(g) ocene potencialnih stroškov škode na ravni Unije, v kateri se dokaže pomen za Unijo;

(h) opisa morebitnih načinov uporabe in koristi, ki izhajajo iz teh načinov uporabe vrste.

(ha) ocene in izbora možnih rešitev za zmanjšanje tveganja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

2. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, da nadalje opredeli vrsto dopustnih znanstvenih dokazov iz člena 4(2)(b) in zagotovi podroben opis uporabe elementov iz odstavkov 1(a) do (h) tega člena, vključno z metodologijo, ki se uporablja pri oceni takih elementov, ob upoštevanju ustreznih nacionalnih in mednarodnih standardov ter potrebe po prednostnem razvrščanju ukrepov zoper vrste, ki so povezane s povzročitvijo znatne gospodarske škode oziroma bi jo lahko povzročile, vključno s škodo, ki je posledica izgube biotske raznovrstnosti.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, da nadalje opredeli vrsto dopustnih znanstvenih dokazov iz člena 4(2)(b) in zagotovi podroben opis uporabe elementov iz odstavkov 1(a) do (ha) tega člena, vključno z metodologijo, ki se uporablja pri oceni takih elementov, ob upoštevanju ustreznih nacionalnih in mednarodnih standardov ter potrebe po prednostnem razvrščanju ukrepov zoper vrste, ki so povezane s povzročitvijo znatne škode za zdravje ljudi in gospodarstvo oziroma bi jo lahko povzročile, vključno s škodo, ki je posledica izgube biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za vrste, uvrščene na seznam iz člena 4(1), ki so domorodne v najbolj oddaljeni regiji, ne veljajo določbe členov 7, 8, 11 in od 13 do 17 v najbolj oddaljenih regijah, v katerih so domorodne.

1. Za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo in ki so domorodne v kateri od najbolj oddaljenih regij, ne veljajo določbe členov 7, 8, 11 in od 13 do 17 v najbolj oddaljeni regiji, v kateri so domorodne.

Obrazložitev

Ker je na voljo opredelitev invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, je ustrezneje, da se v celotnem besedilu sklicujemo nanjo.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Prepoved invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo

Omejitve v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo

1. Vrste, uvrščene na seznam iz člena 4(1), se ne smejo namerno:

1. Invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, se ne smejo namerno ali iz malomarnosti:

(a) vnašati na ozemlje Unije ali prenašati čezenj;

(a) vnašati v državo članico ali skozi njo prenašati;

(b) pustiti razmnoževati;

(d) dajati na trg;

(d) dajati na trg ali ponujati v prodajo;

(e) uporabljati ali izmenjavati;

(f) gojiti ali pridelovati, vključno z zadrževanjem v zaprtem sistemu;

(f) ne glede na člen 8 gojiti ali pridelovati, vključno z zadrževanjem v zaprtem sistemu;

(g) izpustiti v okolje.

2. Države članice preprečijo nenamerni vnos invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z določbami člena 11(3) in (4).

2. Države članice preprečijo kakršen koli drug nenamerni vnos invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z določbami člena 11(3) in (4).

2a. Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožja nacionalna pravila za preprečevanje vnosa, naselitve in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.

(Sprememba „prepovedi“ v „omejitev“ velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

Dovoljenja za raziskave in ohranjanje ex-situ

Dovoljenja

1. Države članice lahko z odstopanjem od prepovedi iz točk (a), (b), (c), (e) in (f) člena 7(1) vzpostavijo sistem dovoljenj, ki omogoča naselitve, odobrene zaradi izvajanja raziskav ali ohranjanja ex-situ, namenjenega izvajanju takih dejavnosti na invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo Unijo.

1. Države članice z odstopanjem od omejitev iz točk (a), (b), (c), (d), (e) in (f) člena 7(1) vzpostavijo sistem dovoljenj, ki omogoča ustanovam, ki imajo dovoljenje za izvajanje raziskav ali ohranjanje ex-situ, da pri teh dejavnostih uporabijo invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Države članice lahko vzpostavijo sistem dovoljenj, ki omogoča ustanovam, ki izvajajo gojenje rastlinskih vrst v komercialne namene ali tovrstno vzrejo živali, ki ju zajema Direktiva Sveta 98/58/ES, da pri teh dejavnostih uporabijo invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, če imajo te vrste visoko gospodarsko, družbeno ali okoljsko vrednost in če se s tem ne posega v točko (b) člena 22 Direktive 92/43/EGS in člen 11 Direktive 2009/147/ES.

2. Države članice pooblastijo ustrezne pristojne organe za izdajo dovoljenj iz odstavka 1 za dejavnosti, ki se izvajajo v zaprtem sistemu, ob izpolnitvi vseh naslednjih pogojev:

(a) invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, se zadržuje in obravnava v zaprtih objektih iz odstavka 3;

(b) dejavnosti izvaja osebje z znanstvenimi in tehničnimi kvalifikacijami, ki so jih predpisali pristojni organi;

(b) dejavnosti izvaja osebje z znanstvenimi ali tehničnimi kvalifikacijami, ki so jih predpisali pristojni organi;

(c) prevoz v zaprt objekt in iz njega odobri pristojni organ, izvaja pa se pod pogoji, ki izključujejo pobeg invazivnih tujerodnih vrst;

(d) če so invazivne tujerodne vrste živali, se označijo, kjer je to mogoče;

(d) če so invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, živali, se po možnosti označijo z uporabo metod, ki ne povzročajo bolečine, stresa ali trpljenja;

(e) tveganje pobega, širjenja ali premestitve se učinkovito obvladuje, ob upoštevanju identitete, biologije in razpršitve vrste, predvidene dejavnosti in zaprtega obrata, interakcije z okoljem ter drugih pomembnih dejavnikov, povezanih s tveganjem, ki ga pomeni ta vrsta;

(f) nenehen nadzor in pripravljen načrt ukrepov za primer morebitnega pobega ali razširitve, vključno z načrtom za izkoreninjenje;

(f) nenehen nadzor in pripravljen načrt ukrepov za primer morebitnega pobega ali razširitve, vključno z načrtom za izkoreninjenje kot zadnjo možnostjo;

(g) dovoljenje iz odstavka 1 je omejeno na število vrst in primerkov, ki je potrebno za zadevno raziskavo ali ohranjanje ex-situ, in ne presega zmogljivosti zaprtega objekta. Vključuje omejitve, ki so potrebne za zmanjšanje tveganja pobega ali širjenja zadevne vrste. Invazivno tujerodno vrsto, na katero se nanaša, spremlja ves čas njenega posedovanja, vnosa in prevoza znotraj Unije.

(g) dovoljenje iz odstavka 1 je omejeno na število vrst in primerkov, ki ne presega zmogljivosti zaprtega objekta. Vključuje omejitve, ki so potrebne za zmanjšanje tveganja pobega ali širjenja zadevne vrste. Invazivno tujerodno vrsto, na katero se nanaša, spremlja ves čas njenega posedovanja, vnosa in prevoza znotraj Unije.

3. Za primerke velja, da se zadržujejo v zaprtih objektih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) so fizično izolirani in ne morejo pobegniti ali se širiti niti jih nepooblaščene osebe ne morejo premestiti iz objekta, v katerem se zadržujejo; protokoli čiščenja in vzdrževanja zagotavljajo, da noben primerek ali del, ki se lahko razmnožuje, ne more pobegniti ali se širiti oziroma ga nepooblaščene osebe ne morejo premestiti;

(a) so fizično izolirani in ne morejo pobegniti ali se širiti niti jih nepooblaščene osebe ne morejo premestiti iz objekta, v katerem se zadržujejo; protokoli čiščenja, ravnanja z odpadki in vzdrževanja zagotavljajo, da noben primerek ali del, ki se lahko razmnožuje, ne more pobegniti ali se širiti oziroma ga nepooblaščene osebe ne morejo premestiti;

(b) njihova premestitev iz objektov ali odstranitev ali uničenje se izvede na način, ki izključuje širjenje ali razmnoževanje zunaj objektov.

(b) njihova premestitev iz objektov, odstranitev, uničenje ali humana izločitev se izvede na način, ki izključuje širjenje ali razmnoževanje zunaj objektov.

4. Ko ustanova zaprosi za dovoljenje, predloži vse potrebne dokaze, da lahko pristojni organ oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

4. Ko prosilec zaprosi za dovoljenje, predloži vse potrebne dokaze, da lahko pristojni organ oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

4a. Države članice zagotovijo, da inšpekcijske preglede opravljajo pristojni organi, da bi zagotovili, da objekti iz odstavka 3 izpolnjujejo pogoje, določene v izdanem dovoljenju.

4b. Komisija lahko z izvedbenim aktom nasprotuje dovoljenju, izdanemu na podlagi odstavka 2, če kateri koli od pogojev iz navedenega odstavka ni izpolnjen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zadevna država članica za vrsto, za katero veljajo izredni ukrepi, nemudoma opravi oceno tveganja v skladu s členom 5 ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih informacij, v vsakem primeru pa v 24 mesecih od dneva sprejetja odločitve o uvedbi izrednih ukrepov, z namenom uvrstitve te vrste na seznam iz člena 4(1).

3. Zadevna država članica ali po potrebi Komisija za vrsto, za katero veljajo izredni ukrepi, nemudoma opravi oceno tveganja v skladu s členom 5 ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih informacij, v vsakem primeru pa v 12 mesecih od dneva sprejetja odločitve o uvedbi izrednih ukrepov, z namenom uvrstitve te vrste na seznam iz člena 4(1).

Obrazložitev

Če je Komisija že opravila oceno tveganja v skladu s členom 5(1), bi morale države članice imeti možnost, da te informacije uporabijo.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

Omejitve namernega izpusta invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo državo članico

Omejitve v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo državo članico

1. Države članice prepovejo kakršen koli namerni izpust v okolje, to je proces, s katerim se organizem iz katerega koli namena umesti v okolje brez potrebnih ukrepov za preprečitev njegovega pobega ali širjenja, ko gre za invazivno tujerodno vrsto, ki ni invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, za katero države članice na podlagi znanstvenih dokazov menijo, da bi bil škodljiv vpliv, povzročen z njenim izpustom ali širjenjem, čeprav ni popolnoma potrjen, znatnega pomena na njihovem nacionalnem ozemlju („invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico“).

1. Države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo državo članico, in sicer so to katere koli omejitve iz člena 7(1), ali pa ohranijo ali določijo strožja nacionalna pravila, da bi preprečile vnos teh vrst ali nadzorovale naselitev ali razvoj njihove populacije.

2. Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vrstah, za katere menijo, da so invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico.

2. Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vrstah, za katere menijo, da so invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, in o omejitvah, določenih v skladu z odstavkom 1.

2a. Pri sprejemanju ukrepov za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, na nacionalnem ozemlju, države članice usklajujejo svoje dejavnosti z zadevnimi sosednjimi državami članicami, da bi pripravile skupne akcijske načrte za te vrste, če obstaja znatno tveganje širjenja teh invazivnih tujerodnih vrst na ozemlje sosednjih držav članic ali če bi se skupno ukrepanje izkazalo za učinkovitejše.

3. Pristojni organi držav članic lahko izdajo dovoljenja za določene namerne izpuste invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo državo članico, če so v celoti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) ni alternativnih neinvazivnih vrst, ki bi lahko bile uporabljene za pridobitev podobnih koristi;

(b) koristi izpusta zadevne vrste so izjemno velike v primerjavi s tveganji za škodo, ki bi jo povzročila;

(c) izpust bo vključeval ukrepe za ublažitev tveganj, tako da se bo čim bolj zmanjšal vpliv na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter zdravje ljudi in gospodarstvo;

(d) vzpostavljen je primeren nadzor in pripravljen načrt ukrepov za izkoreninjenje vrste, ki se uporabi v primeru škode, povzročene zaradi te vrste, ki je po mnenju pristojnega organa nesprejemljiva.

4. Vsako dovoljenje za vnos tujerodne vrste za uporabo v kmetijstvu se izda v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 708/2007.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] celovito analizirajo poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst na svojem ozemlju ter opredelijo, za katere poti so potrebni prednostni ukrepi („prednostne poti“) zaradi količine vrst ali škode, ki so jo povzročile vrste, ki v Unijo vstopajo po teh poteh. Pri tem se še posebej osredotočijo na analizo poti vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.

1. Države članice v dveh letih od sprejetja seznama iz člena 4(1) celovito analizirajo poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, na svojem ozemlju ter opredelijo, za katere poti so potrebni prednostni ukrepi („prednostne poti“) zaradi količine vrst ali potencialnega tvegana, povezanega z vrstami, ki v Unijo vstopajo po teh poteh.

Obrazložitev

Postopek mora biti usklajen v celoti: države članice ne morejo izdelati akcijskega načrta, dokler ni na voljo seznam invazivnih vrst. Predlaga se tudi daljši rok za izvedbo analize, saj utegne biti prvotni rok neuresničljiv. Podobni predlogi sprememb so predstavljeni tudi v členih 11(2), 12(1) in 13(1).

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica najpozneje do [3 leta po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] vzpostavi in izvaja akcijski načrt za obravnavanje prednostnih poti, ki jih je opredelila skladno z odstavkom 1. Ta akcijski načrt vsebuje časovnico za ukrepanje in opisuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obravnavanje prednostnih poti ter preprečitev nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Unijo in okolje oziroma znotraj okolja.

2. Vsaka država članica v treh letih od sprejetja seznama iz člena 4(1) vzpostavi in izvaja akcijski načrt za obravnavanje prednostnih poti, ki jih je opredelila skladno z odstavkom 1. Ta akcijski načrt vsebuje časovnico za ukrepanje in opisuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obravnavanje prednostnih poti ter preprečitev nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Unijo in okolje oziroma znotraj okolja.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Akcijski načrt iz odstavka 2 vsebuje ukrepe, oblikovane na podlagi analize stroškov in koristi, ki zajemajo vsaj naslednje:

3. Akcijski načrt iz odstavka 2 vsebuje med drugim ukrepe, ki po potrebi vključujejo regulativne ali prostovoljne ukrepe ter kodekse dobrega ravnanja za:

(a) ukrepe za ozaveščanje;

(a) ozaveščanje;

(b) regulativne ukrepe za čim večje zmanjšanje kontaminacije blaga in proizvodov ter vozil in opreme z invazivnimi tujimi vrstami, vključno z ukrepi, ki obravnavajo prevoz tujerodnih vrst iz tretjih držav;

(b) čim manjše tveganje vnosa invazivnih tujerodnih vrst kot slepih potnikov pri prevozu blaga in proizvodov ter premikanju vozil in opreme, vključno z ukrepi, ki obravnavajo prevoz tujerodnih vrst iz tretjih držav;

(d) ukrepe Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti.

Obrazložitev

Ukrepi v akcijskih načrtih za poti bi morali biti čim ustreznejši in ne bi smeli biti omejeni le na regulativne ukrepe. Ni primerno, da mora Evropska unija izpolnjevati zahteve konvencije, ki so jo podpisale samo štiri države članice. Poleg tega je balastna voda samo ena od mnogih poti, zato njeno izpostavljanje ni primerno. Ukrepi v akcijskih načrtih za poti bi morali biti čim ustreznejši in ne bi smeli biti omejeni na primer na regulativne ukrepe.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] vzpostavijo uradni sistem nadzora, ki zbira in evidentira podatke o pojavnosti invazivnih tujerodnih vrst v okolju, tako da nadzoruje, spremlja ali uporablja druge postopke za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Unijo.

1. Države članice v 18 mesecih od sprejetja seznama iz člena 4(1) vzpostavijo uradni sistem nadzora, ki zbira in evidentira podatke o pojavnosti invazivnih tujerodnih vrst v okolju, tako da nadzoruje, spremlja ali uporablja druge postopke za potrditev odsotnosti, odkrivanje prvega vstopa ali preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Unijo.

Obrazložitev

Predlagano besedilo bolje odraža cilje sistema spremljanja. Pri spremljanju je beleženje odsotnosti določene vrste pomembno, ker lahko pomaga pri izračunu verjetnosti, da je vrsta v resnici navzoča, vendar še ni bila odkrita.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice uvedejo zahtevo, v skladu s katero morajo lastniki prijaviti hišne živali, ki se ne vzgajajo v komercialne namene, sodijo pa v eno od vrst na seznamu iz člena 4(1).

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] vzpostavijo popolnoma delujoče strukture za izvajanje uradnega nadzora nad živalmi in rastlinami, vključno z njihovimi semeni, jajčeci ali propagulami, vnesenimi v Unijo, ki je potreben za preprečevanje namernega vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Unijo.

1. Države članice v 12 mesecih od sprejetja seznama iz člena 4(1) vzpostavijo popolnoma delujoče strukture za izvajanje uradnega nadzora in spremljanja nad živalmi in rastlinami, vključno z njihovimi semeni, jajčeci, razvojnimi stopnjami ali propagulami, vnesenimi v Unijo, ki je potreben za preprečevanje namernega vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Unijo.

Obrazložitev

Omemba razvojnih stopenj je pomembna zlasti v zvezi z ličinkami nevretenčarjev, nimfami, bubami ali zarodki vretenčarjev in ontogenetskimi stopnjami dvoživk ali rib.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Organi države članice za izvajanje nadzora na mejah vodijo evidenco o invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo državo članico, o katerih so prejeli informacije iz člena 10(2) in ki jih odkrijejo pri svojem nadzoru.

Obrazložitev

Pomembno je, da se informacije o odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo državo članico, ne izgubijo.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice razvijejo smernice in programe usposabljanja, da olajšajo ugotavljanje in odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, s sodelovanjem med vsemi organi, ki sodelujejo pri preverjanjih iz odstavka 2. Programi usposabljanja za carinske organe vključujejo informacije o izpolnjevanju enotne upravne listine, na kateri je carinska deklaracija.

7. Komisija na podlagi najboljše prakse skupaj z državami članicami razvije smernice in programe usposabljanja, da olajša ugotavljanje in odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ter v možnem obsegu tistih, ki zadevajo državo članico, s sodelovanjem med vsemi organi, ki so vključeni v preverjanja iz odstavka 2.

Obrazložitev

Pomembno je, da se v možnem obsegu vključijo informacije o invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo državo članico, saj bodo te najverjetneje v prihodnost postale vrste, ki zadevajo Unijo, njihov učinek pa se je izkazal za učinek invazivnih tujerodnih vrst.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje zagotovijo, da so uporabljene metode učinkovite pri doseganju popolne in trajne odstranitve populacije zadevne invazivne tujerodne vrste, ob ustreznem upoštevanju zdravja ljudi in okolja, ter zagotavljanju, da so ciljnim živalim prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

2. Države članice pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje zagotovijo, da so uporabljene metode učinkovite pri doseganju popolne in trajne odstranitve populacije zadevne invazivne tujerodne vrste, ob ustreznem upoštevanju zdravja ljudi in okolja, ter zagotavljanju, da so tako ciljnim kot neciljnim živalim prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

Obrazložitev

S tem se zagotovi, da se potrebna pozornost nameni tudi neciljnim živalim.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Prošnje za odstopanje temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih in se predložijo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2. Prošnje za odstopanje temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih in se predložijo le, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

Obrazložitev

Našteti upravičeni razlogi za odstopanja v zvezi s potrebo po izvedbi hitrega izkoreninjenja se obravnavajo ločeno in ne skupno. Za odobritev odstopanja ni potrebno izpolnjevanje vseh pogojev, pač pa le enega ali več.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) metod za izkoreninjenje ni na voljo ali pa so na voljo, vendar zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi ali gospodarstvo.

(c) metod za izkoreninjenje ni na voljo ali pa so na voljo, vendar zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, okolje ali druge vrste.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) zadevna invazivna tujerodna vrsta nima pomembnih škodljivih čezmejnih učinkov.

Obrazložitev

Če države članice zaprosijo za odstopanje za določen tip vrste, to odstopanje ne bi smelo imeti negativnih učinkov za (sosednje) države članice.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje 12 mesecev po uvrstitvi invazivne tujerodne vrste na seznam iz člena 4(1) vzpostavijo ukrepe za obvladovanje tistih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, za katere so ugotovile veliko razširjenost na svojem ozemlju, tako da čim bolj zmanjšajo njihove vplive na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje ljudi in gospodarstvo. Navedeni ukrepi za obvladovanje temeljijo na analizi stroškov in koristi ter vključujejo tudi ukrepe za obnovo iz člena 18.

1. Države članice najpozneje 12 mesecev po uvrstitvi invazivne tujerodne vrste na seznam iz člena 4(1) vzpostavijo ukrepe za obvladovanje tistih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, za katere so ugotovile veliko razširjenost na svojem ozemlju, tako da čim bolj zmanjšajo njihove vplive na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje ljudi in gospodarstvo. Navedeni ukrepi za obvladovanje vključujejo analizo stroškov in koristi, pri čemer se upošteva vpliv na okolje, ter tudi ukrepe za obnovo iz člena 18.

Obrazložitev

Beseda „vključujejo“ državam članicam zagotavlja večjo prožnost pri določanju ustreznih ukrepov za obvladovanje. Ni dovolj niti ni ustrezno, da odločitve temeljijo le na gospodarskih vidikih (opozoriti velja na primer na orjaškega dežna).

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ukrepi za obvladovanje vključujejo fizikalno, kemično ali biološko ukrepanje, namenjeno izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi populacije invazivne tujerodne vrste. Po potrebi vključujejo ukrepe za sprejemni ekosistem, namenjene povečanju njegove odpornosti proti sedanjemu in prihodnjim vdorom.

2. Ukrepi za obvladovanje vključujejo letalno ali neletalno fizikalno, kemično ali biološko ukrepanje, namenjeno izkoreninjenju, nadzoru ali zajezitvi populacije invazivne tujerodne vrste. Po potrebi vključujejo ukrepe za sprejemni ekosistem, namenjene povečanju njegove odpornosti proti sedanjemu in prihodnjim vdorom.

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Sistem nadzora iz člena 12 je oblikovan in se uporablja za spremljanje, kako učinkoviti so ukrepi za izkoreninjenje, nadzor nad populacijo ali zajezitev pri čim večjem zmanjševanju vplivov na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje ljudi ali gospodarstvo.

Obrazložitev

Spremljanje lahko prispeva k izpopolnitvi ukrepov za obvladovanje.

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Če se s spremljanjem ugotovi, da so ukrepi za izkoreninjenje, nadzor ali zajezitev populacije pri zmanjševanju vplivov, navedenih v odstavku 4, neučinkoviti, je treba preučiti, ali je treba izvajanje ukrepa spremeniti ali končati.

Obrazložitev

Če bo ukrep neučinkovit, je treba opraviti oceno in ugotoviti, ali je treba izvajanje ukrepa spremeniti ali končati, da bi se izognili nepotrebni rabi virov in neželenim vplivom.

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Če je tveganje za razširitev invazivne tujerodne vrste, ki zadeva Unijo, v sosednjo državo članico precejšnje, država članica, v kateri je vrsta močno razširjena, takoj obvesti sosednje države članice in Komisijo. Zadevne države članice po potrebi vzpostavijo skupaj dogovorjene ukrepe za obvladovanje. V primerih, ko bi bile zaradi širjenja lahko prizadete tudi tretje države, prizadeta država članica preuči potrebo po obvestitvi zadevnih tretjih držav.

Obrazložitev

Obveščanje zadevnih tretjih držav je tudi v interesu držav članic EU in v skladu s ciljem uredbe, tj. preprečevanjem širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18

Obnova poškodovanih ekosistemov

1. Države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe za obnovo, s katerimi pripomorejo k okrevanju ekosistema, ki ga je degradirala, poškodovala ali uničila invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo.

1. Države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe za obnovo, s katerimi pripomorejo k okrevanju ekosistema, ki ga je degradirala, poškodovala ali uničila invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, razen če analiza stroškov in koristi na podlagi razpoložljivih podatkov s precejšnjo gotovostjo pokaže, da bodo stroški teh ukrepov izjemno visoki in nesorazmerni s koristmi.

2. Ukrepi za obnovo iz odstavka 1 vključujejo vsaj naslednje:

(a) ukrepe za povečanje zmožnosti ekosistema, izpostavljenega motnji, da se ubrani motnje, jo absorbira, se ji prilagodi in si opomore od njenih posledic;

(b) ukrepe, ki preprečujejo ponoven vdor po kampanji za izkoreninjenje.

(b) ukrepe v podporo preprečevanju ponovnega vdora po kampanji za izkoreninjenje.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18a

Odgovornost

1. Da bi države članice preprečile in popravile škodo v ekosistemu zaradi invazivnih tujerodnih vrst, na podlagi načela odgovornosti povzročitelja sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da subjekt (fizična ali pravna oseba, zasebni ali javni subjekt), za katerega se ugotovi, da je namerno ali iz malomarnosti povzročil vnos in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, za to odgovarja in bistveno prispeva k plačilu stroškov obnove.

2. Subjekt, za katerega se ugotovi, da je nenamerno ali iz malomarnosti povzročil vnos in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, je odgovoren za obnovo vse do dejanske odstranitve teh vrst in obnove ekosistema.

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) razširjenost na njihovem ozemlju navzočih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo;

(b) razširjenost invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in ki so navzoče na njihovem ozemlju in v morskih vodah, vključno z informacijami o vzorcih selitev in razmnoževanja;

Obrazložitev

Te informacije bodo prispevale k obveščenosti drugih držav o potencialnem tveganju nekaterih morskih invazivnih tujerodnih vrst.

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) podatke, povezane z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo in državo članico v skladu s členom 10(2) ter so uvožene v Unijo ali se čeznjo prenašajo;

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) obliki dovoljenj iz člena 8.

(f) informacije o obliki in številu dovoljenj iz člena 8(2) in rezultatih inšpekcijskih pregledov iz člena 8(4a);

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) stroške izvajanja te uredbe.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka f b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) informacije o sprejetih ukrepih za obveščanje javnosti o navzočnosti tujerodnih vrst in o morebitnih zahtevah državljanom glede ravnanja.

Obrazložitev

Državljani lahko v mnogih primerih sodelujejo pri preprečevanju nadaljnjega širjenja tujerodnih vrst. Zato je pomembno, da države članice sprejmejo ukrepe za redno obveščanje javnosti.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Komisija v petih letih od [datuma sprejetja] oceni učinkovitost te uredbe, vključno s seznamom iz člena 4(1), akcijskimi načrti iz člena 11(3), sistemom nadzora, pregledi na mejah, obveznostjo izkoreninjenja in obveznostmi obvladovanja, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki ga lahko spremljajo predlogi za spremembo Uredbe, vključno s spremembami seznama iz člena 4(1).

(3) Komisija v petih letih od [datuma sprejetja] oceni učinkovitost te uredbe, vključno s seznamom iz člena 4(1), akcijskimi načrti iz člena 11(3), sistemom nadzora, pregledi na mejah, obveznostjo izkoreninjenja in obveznostmi obvladovanja, pa tudi ustreznostjo financiranja izvajanja, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki ga lahko spremljajo predlogi za spremembo Uredbe, vključno s spremembami seznama iz člena 4(1), in v katerega vključi predlog za financiranje s sredstvi Unije v naslednjem finančnem obdobju, oblikovan na podlagi pregleda finančnega ozadja.

Obrazložitev

Za pomoč pri izvajanju te uredbe ni na voljo namenskih finančnih virov, čeprav po doslej objavljenih ocenah stroški boja proti invazivnim tujerodnim vrstam na ravni EU znašajo 12 milijard EUR letno. Zato bi bilo izjemno pomembno, da bi revizija po petletnem obdobju zajela tudi finančne vidike in da bi poročilo, predloženo Parlamentu in Svetu, vsebovalo predlog o poteku financiranja, ki bi ga lahko bolje izvajali med pripravami in pogajanji o naslednjem finančnem obdobju.

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 20 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mehanizem informacijske podpore

Sistem informacijske podpore

Obrazložitev

Ustrezneje je uporabiti izraz „sistem“ kot pa „mehanizem“; tako se tudi izognemo zamenjavi z mehanizmom za podatkovno podporo iz odstavka 2 tega člena.

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija postopoma vzpostavi mehanizem informacijske podpore, potreben za lajšanje uporabe te uredbe.

1. Komisija v 12 mesecih od sprejetja seznama iz člena 4(1) vzpostavi sistem informacijske podpore, potreben za lajšanje uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Sistem informacijske podpore je bistveni del podpore IT za celoten proces, zato mora biti vzpostavljen kot celota in do določenega roka.

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sistem v začetni fazi vključuje mehanizem za podatkovno podporo, ki med seboj povezuje obstoječe podatkovne sisteme o invazivnih tujerodnih vrstah, posebno pozornost pa posveča informacijam o invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo Unijo, da se omogoči poročanje v skladu s členom 19.

2. Sistem vključuje mehanizem za podatkovno podporo, ki med seboj povezuje obstoječe podatkovne sisteme o invazivnih tujerodnih vrstah, posebno pozornost pa posveča informacijam o invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo Unijo, da se omogoči poročanje v skladu s členom 19.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Mehanizem za podatkovno podporo iz odstavka 2 v drugi fazi postane orodje, ki je v pomoč Komisiji pri obravnavanju ustreznih priglasitev iz člena 14(2).

3. Mehanizem za podatkovno podporo iz odstavka 2 se vzpostavi kot orodje, ki je v pomoč Komisiji pri obravnavanju ustreznih priglasitev iz člena 14(2).

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Mehanizem za podatkovno podporo iz odstavka 2 v tretji fazi postane mehanizem za izmenjavo informacij o drugih vidikih uporabe te uredbe.

4. Sistem informacijske podpore iz odstavka 1 vključuje mehanizem za izmenjavo informacij o drugih vidikih uporabe te uredbe, zlasti v zvezi z zgodnjim odkrivanjem in hitrim izkoreninjenjem invazivnih tujerodnih vrst.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Komisija lahko za dejavnosti v okviru sistema informacijske podpore delno ali v celoti pooblasti Evropsko agencijo za okolje, pri čemer upošteva stroškovno učinkovitost prenosa teh nalog nanjo in njegov učinek na strukturo upravljanja ter finančne in človeške vire agencije.

Obrazložitev

Usklajen centralni informacijski sistem je ključen za uspeh predlaganih ukrepov in Komisija bi morala njegovo izvajanje podpreti z vsemi razpoložljivimi viri, med katerimi je zlasti strokovno znanje Evropske agencije za okolje, ki je za ta namen zelo pomembno. Osebje bi bilo treba razporediti v skladu s potrebami in seveda z upoštevanjem stroškovne učinkovitosti prenosa nalog.

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 21

Sodelovanje javnosti

Sodelovanje javnosti in deležnikov

1. Države članice pri vzpostavljanju akcijskih načrtov iz člena 11 in ukrepov iz člena 17 zagotovijo, da lahko javnost zgodaj in učinkovito sodeluje pri njihovi pripravi, spreminjanju ali pregledu, za kar uporabijo ureditve, ki so jih že določile v skladu z drugim pododstavkom člena 2(3) Direktive 2003/35/ES.

1. Države članice pri vzpostavljanju akcijskih načrtov iz člena 11 in ukrepov iz člena 17 zagotovijo, da lahko javnost in deležniki zgodaj in učinkovito sodelujejo pri njihovi pripravi, spreminjanju ali pregledu, za kar uporabijo ureditve, ki so jih že določile v skladu z drugim pododstavkom člena 2(3) Direktive 2003/35/ES.

1a. Komisija zagotovi uravnoteženo sodelovanje predstavnikov držav članic in drugih zainteresiranih strani, vključno z deležniki, v zadevah v zvezi z izvajanjem te uredbe, tudi pri pripravi in posodabljanju seznama iz člena 4(1) in sprejemanju izrednih ukrepov v skladu s členom 9(4). Te zainteresirane strani se sestanejo na posvetovalnem forumu. Komisija uporablja forum tudi za spodbujanje izmenjave informacij, povezanih z razširjenostjo vrst in možnimi rešitvami za njihovo obvladovanje, vključno s humanimi metodami nadzora.

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22a

Znanstveni forum

1. Komisija ustanovi znanstveni forum kot namenski organ. Komisiji in odboru iz člena 22 svetuje glede znanstvenih ali tehničnih vprašanj, povezanih z izvajanjem te uredbe, zlasti njenih členov 4 in 5, 9(4) in 16. Znanstveni forum zlasti:

(a) pripravi mnenja v zvezi z vrstami, za katere bi se lahko opravila ocena tveganja, da bi se po možnosti uvrstile na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, glede na obstoječe ali potencialno tveganje, da postanejo invazivne v Uniji. Komisija se pred črtanjem vrste s seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, posvetuje z znanstvenim forumom;

(b) na zahtevo opravi oceno tveganja.

2. Znanstvenemu forumu predseduje Komisija. V forumu so predstavniki znanstvene skupnosti, ki jih imenujejo države članice na podlagi njihovih izkušenj in strokovnega znanja, ustreznih za opravljanje nalog iz odstavka 1. Število članov znanstvenega foruma se določi v skladu s potrebami in z upoštevanjem geografske porazdeljenosti, ki odraža raznolikost znanstvenih problemov in pristopov v Uniji.

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 23

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se podeli Komisiji pod pogoji, določenimi v tem členu.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 5(2) se podeli Komisiji za nedoločen čas po začetku veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastilo iz člena 4(1) in (1b) ter člena 5(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 5(2) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati podelitev pooblastila, navedena v zadevnem sklepu. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Pooblastilo iz člena 4(1) in (1b) ter člena 5(2) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati podelitev pooblastila, navedena v zadevnem sklepu. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(1) in (1b) ter členom 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 24

Upravni ukrepi in sankcije

1. Države članice določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe. Države članice sprejmejo vse potrebno za zagotovitev njihovega izvrševanja. Opredeljeni ukrepi in sankcije morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

1a. Pristojni organi so brez poseganja v njihova nadzorna pooblastila pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne ukrepe in sankcije:

(a) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, naj preneha z zadevnim ravnanjem in se odreče njegovi ponovitvi;

(b) odredbo, ki zahteva zaplembo zadevnih neskladnih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo;

(d) trajni odvzem dovoljenja za dejavnost;

(e) upravne denarne kazni;

(f) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva popravne ukrepe ali/in znaten prispevek k plačilu stroškov za ukrepe za obnovo.

1b. Pristojni organi pri določanju vrste upravnih ukrepov in sankcij upoštevajo vse pomembne okoliščine, kar vključuje:

(a) resnost in trajanje kršitve;

(b) stopnjo vpletenosti osebe, ki je odgovorna za vdor;

(d) okoljsko, družbeno in gospodarsko škodo, povzročeno zaradi kršitve;

(e) raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom;

(f) prejšnje kršitve odgovorne osebe;

(g) gospodarski učinek povzročene škode in načelo odgovornosti povzročitelja.

1c. Države članice zagotovijo, da se je na odločitve pristojnih organov v skladu s tem členom mogoče pritožiti.

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 25

črtano

Pooblastila za sankcioniranje

1. Pristojni organi so pooblaščeni, da naložijo upravne ukrepe in sankcije kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ne spoštuje te uredbe.

2. Pristojni organi so brez poseganja v njihova nadzorna pooblastila pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne ukrepe in sankcije:

(a) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, naj preneha zadevno ravnanje in se odreče njegovi ponovitvi;

(b) odredbo, ki zahteva zaplembo zadevnih neskladnih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo;

(d) trajni odvzem dovoljenja za dejavnost;

(e) upravne denarne kazni;

3. Pristojni organi pri določanju vrste upravnih ukrepov in sankcij upoštevajo vse pomembne okoliščine, kar vključuje:

(a) resnost in trajanje kršitve;

(b) stopnjo vpletenosti osebe, ki je odgovorna za vdor;

(d) okoljsko, družbeno in gospodarsko škodo, povzročeno zaradi kršitve;

(e) raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom;

(f) prejšnje kršitve odgovorne osebe.

4. Države članice zagotovijo, da se je na odločitve pristojnih organov v skladu s tem členom mogoče pritožiti.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Z odstopanjem od člena 7(1)(c) in (f) se lastnikom hišnih ljubljenčkov, ki se ne vzgajajo za komercialne namene, so pa na seznamu vrst iz člena 4(1), dovoli, da jih obdržijo do naravnega izteka življenjske dobe živali, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Z odstopanjem od člena 7(1)(c) in (f) se lastnikom hišnih živali, ki se ne vzgajajo za komercialne namene, so pa na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, dovoli, da jih obdržijo do naravnega izteka življenjske dobe živali, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) lastništvo je bilo prijavljeno pristojnim organom;

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) primerki so označeni v skladu s členom 8(2)(d);

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice nekomercialnim lastnikom, ki ne morejo zagotoviti izpolnitve pogojev iz odstavka 1, ponudijo možnost, da se od njih njihovi primerki prevzamejo, pri ravnanju z živalmi pa se ustrezno upošteva njihova dobrobit.

3. Države članice nekomercialnim lastnikom, ki ne morejo izpolniti zahtev iz odstavka 1, primerke odvzamejo ter pri tem zagotovijo, da se jim prihrani nepotrebna bolečina, stres ali trpljenje.

Obrazložitev

Predlagana sprememba je potrebna, da lastniki hišnih živali ne bodo mogli obdržati, če ne morejo izpolniti zahtev iz odstavka 1 za preprečitev pobega ali izpustitve živali.

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Primerki iz odstavka 3 lahko bivajo v objektih iz člena 8 ali v prostorih, posebej prilagojenih za ta namen.

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Upraviteljem komercialne zaloge primerkov invazivnih tujerodnih vrst, pridobljenih pred njihovo uvrstitvijo na seznam iz člena 4(1), se po uvrstitvi vrst na seznam omogočita dve leti za prodajo in prevoz zaradi prodaje ali predaje živih primerkov oziroma njihovih delov, ki se lahko razmnožujejo, raziskovalnim ustanovam ali ustanovam za ohranjanje ex-situ iz člena 8, če se ti primerki prodajajo in prevažajo v zaprtem sistemu in so vzpostavljeni vsi ustrezni ukrepi za onemogočitev pobega ali razmnoževanja, oziroma za zakol teh živali, da se izčrpa njihova zaloga.

1. Upraviteljem komercialne zaloge primerkov invazivnih tujerodnih vrst, pridobljenih pred njihovo uvrstitvijo na seznam iz člena 4(1), se omogoči, da v obdobju do 12 mesecev po uvrstitvi vrst na seznam žive primerke obdržijo ali prevažajo za namene prodaje ali predaje njih oziroma njihovih delov, ki se lahko razmnožujejo, če se ti primerki hranijo in prevažajo v zaprtem sistemu in so vzpostavljeni vsi ustrezni ukrepi za onemogočitev pobega ali razmnoževanja, ali pa da te živali na human način izločijo in da se tako izčrpa njihova zaloga.

Obrazložitev

Obstaja tveganje, da bodo zaradi omejitve prodaje živali, pridobljenih pred sprejetjem te uredbe, raziskovalnim ustanovam ali ustanovam za ohranjanje ex-situ, prodajalci živali utrpeli izgubo vrednosti. Kompromisna rešitev je, da se ta omejitev črta, rok za prodajo pa se skrajša na 12 mesecev. Poleg tega beseda „zakol“ na tem mestu ni primerna, saj se pogosto nanaša na usmrtitev živali za prehrano ali za uporabo krzna, zato bi jo bilo treba zamenjati z izrazom „humana izločitev“.

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

Tujerodne vrste se zaradi neposrednega ali posrednega človekovega delovanja prenašajo prek ekoloških ovir iz svojega naravnega območja razširjenosti. Nekatere od njih se ne morejo prilagoditi novemu okolju in hitro izumrejo, druge pa lahko preživijo, se razmnožujejo in širijo.

Invazivne tujerodne vrste so vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da njihov vnos ali širjenje ogroža biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ali negativno vpliva na okolje, zdravje ljudi in družbeno-gospodarski razvoj. Invazivne tujerodne vrste vključujejo živali, rastline, glive in mikroorganizme ter vplivajo na celinsko zemeljsko površje in vode ter morja in otoke.

Od 12 000 tujerodnih vrst, ki so jih zabeležili v Evropi, jih samo 11 odstotkov vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, 13 odstotkov pa jih vpliva na gospodarstvo.

Vendar imajo invazivne tujerodne vrste znatne učinke na biotsko raznovrstnost in veljajo za drugi najpomembnejši vzrok njene izgube, medtem ko je prvi izguba habitatov, znane pa so tudi kot pomemben vzrok izumiranja vrst.

Kar zadeva družbene in gospodarske učinke, te vrste lahko prenašajo bolezni ali neposredno povzročajo zdravstvene težave (npr. astmo, dermatitis in alergije). Povzročajo lahko škodo na infrastrukturnih in rekreacijskih objektih, ovirajo gozdarstvo ali povzročajo izgube v kmetijstvu.

Po predvidevanjih se bodo biološki vdori v Evropo povečali. Ocene na podlagi zanesljivih razpoložljivih podatkov kažejo, da se je v zadnjih 35 letih v Evropi število invazivnih tujerodnih vrst vzorčnih taksonomskih skupin ter vrst habitatov ali delov celin, ki jih zadevajo, povečalo za 76 odstotkov.

Sedanja gibanja, povezana z naselitvijo novih vrst, kažejo, da problem še zdaleč ni pod nadzorom, učinki na biotsko raznovrstnost pa se bodo po predvidevanjih povečali zaradi večjega števila vrst, ki jih ta pojav zadeva, in večje ranljivosti ekosistemov ob vdorih zaradi drugih dejavnikov, kot so izguba habitatov, degradacija, razdrobljenost, čezmerno izkoriščanje in podnebne spremembe.

Ocenjuje se, da v zadnjih dvajsetih letih invazivne tujerodne vrste EU stanejo vsaj 12 milijard EUR letno, stroški škode pa še naprej rastejo. Stroški za preprečevanje širjenja, regulacijo in izkoreninjenje invazivnih vrst v EU znašajo od 40 do 100 milijonov eurov letno.

Ozadje predloga

V Konvenciji o biološki raznovrstnosti se invazivne tujerodne vrste obravnavajo prednostno, s posebej določenim ciljem po Nagoji (cilj 9 glede biotske raznovrstnosti iz Aičija), da se „do leta 2020 odkrijejo in prednostno obravnavajo invazivne tujerodne vrste in poti, nadzorujejo in izkoreninijo se prednostne vrste ter izvajajo ukrepi za obvladovanje poti, da bi preprečili njihov vnos in naselitev“.

Leta 2009 sta Evropski parlament in Svet za okolje odločno podprla oblikovanje strategije o invazivnih tujerodnih vrstah za EU.

Te vrste so bile med 10 prednostnimi cilji akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, pa tudi peti cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, katerih namen je bil zagotoviti celovito in usklajeno ukrepanje na ravni EU, da bi preprečili in nadzorovali vnos in širjenje škodljivih invazivnih tujerodnih vrst po vsej EU.

Komisija naj bi v okviru nove strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2012 predlagala namenski zakonodajni instrument za spopadanje s skupnimi izzivi, povezanimi z invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU.

Predlog Komisije

Evropska komisija je 9. septembra 2013 objavila zakonodajni predlog o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Komisija je pred tem že ugotovila, da bo vprašanje invazivnih tujerodnih vrst učinkovito in primerno rešeno le s temeljnim zakonodajnim instrumentom. To je potrdila tudi ocena učinka. Komisija je nato predstavila predlog Uredbe. Da bi bila uredba učinkovita, bi jo morala dopolnjevati obveznost hitrega izkoreninjenja novo naseljenih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.

V skladu s to rešitvijo morajo države članice ukrepati brez odlašanja in se med sabo obveščati. Odstopanja so mogoča, če jih odobri Komisija.

Poglavitni del osnutka predloga je seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, katerih negativni vpliv zahteva usklajeno delovanje na ravni Unije. Komisija bo seznam pripravila v sodelovanju z državami članicami. Vrste, uvrščene na seznam kot vrste, ki zadevajo EU, bodo z nekaterimi izjemami prepovedane. Države članice bodo morale sprejeti ukrepe, da bi preprečile vnos, prodajo, posedovanje, vzrejo ali izpust teh vrst v EU. Te vrste lahko povzročajo škodo po vsej Uniji ali le v nekaterih njenih delih, vendar je zaradi resnosti njihovega vpliva upravičeno pozvati na pomoč druge države članice EU.

Komisija predlaga, naj se število vrst, ki zadevajo EU, na začetku omeji na 50, da bi se v prizadevanjih osredotočili na najbolj nevarne vrste in državam članicam zagotovili zadostno regulativno varnost za vzpostavitev potrebnih struktur upravljanja.

V predlogu je predviden tudi sistem zgodnjega opozarjanja. Če bo država članica opazila, da se je na njenem ozemlju nenadoma pojavila invazivna tujerodna vrsta, bo morala o tem takoj obvestiti Komisijo in druge države članice, da bi se ustavilo nadaljnje širjenje.

Če je določena vrsta s seznama vrst, ki zadevajo EU, že navzoča v nekaterih državah članicah, bodo morale te sprejeti ukrepe za njeno izkoreninjenje ali obvladovanje ter zagotoviti nadzor nad njo.

Predlog poročevalca:

Poročevalec se s Komisijo strinja, da bi moral predlog temeljiti na treh ključnih načelih:

• PREPREČEVANJE

Namen preprečevanja bo zmanjšati število novih invazivnih tujerodnih vrst, ki vstopajo v EU, in s tem omejiti ogrožanje biotske raznovrstnosti in negativne vplive na družbo in gospodarstvo.

• PREDNOSTNE NALOGE

Z določitvijo prednostnih nalog bo mogoče učinkovito delovanje z usmerjanjem virov v najhujše primere invazivnih tujerodnih vrst, tj. kjer bo to najbolj koristno za biotsko raznovrstnost ter družbo in gospodarstvo.

• USKLAJEVANJE

Z enotnim in usklajenim delovanjem po vsej EU se bo povečala učinkovitost ukrepov na ravni EU, saj ukrepanje ene države članice ne bo izničeno zaradi neukrepanja v drugi državi članici.

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, vendar meni, da ga je treba v več pogledih spremeniti.

Glavne spremembe, predlagane v osnutku poročila

• Omejitev števila vrst na seznamu

Velika pomanjkljivost v predlogu je predlagana omejitev števila invazivnih tujerodnih vrst na 50, z možnostjo pregleda šele po petih letih. Omejitev na 50 vrst se ne obravnava v oceni učinka, v njenem povzetku pa je celo navedeno, da „je vnaprej nemogoče vedeti, s koliko in katerimi vdori se bo treba spopasti ter katere in koliko vrst bo uvrščeno na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU“.

Število invazivnih tujerodnih vrst v Evropi bi bilo treba čim bolj omejiti in sprejeti ukrepe, s katerimi bi vpliv vsaj najbolj nevarnih med njimi zmanjšali na sprejemljivo raven. Vendar za ta kazalnik ni kvantitativno določenega cilja.

Znanstvena skupnost se strinja, da predlagana omejitev uporabe te uredbe na omejen seznam 50 vrst nima znanstvene podlage in bo zagotovo onemogočila izpolnitev cilja 9 iz Aičija glede biotske raznovrstnosti do leta 2020. Omejitev bi bilo treba odpraviti in ta sistem zamenjati s prožnim in odzivnim sistemom, ki bi se lahko posodabljal tako pogosto, ko bi bilo potrebno.

• Določitev in posodabljanje seznama invazivnih tujerodnih vrst

Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, bi bilo treba priložiti temeljnemu aktu, saj je bistvenega pomena in tesno povezan s področjem uporabe akta. Poleg tega bo s priložitvijo seznama temeljnemu aktu pravna jasnost večja, kot pa če bo od njega ločen. V skladu s tem je za določitev in posodabljanje seznama ustrezno uporabiti postopek delegiranih in ne izvedbenih aktov.

• Vrste, ki so v nekaterih delih Evrope domorodne, v drugih pa invazivne

Skupni ukrepi na ravni Unije so lahko koristni za obvladovanje posameznih vrst, ki so invazivne v nekaterih delih ozemlja Unije, bodisi da so domorodne v kakšnem njenem drugem delu bodisi da so bile prinesene od zunaj. Če bi bile v seznam vključene vse invazivne vrste, ne glede na to, ali so v nekaterih delih EU domorodne ali ne, bi morale vse države članice razmisliti, kakšna raven skupnih ukrepov bi bila potrebna ali upravičena za preprečevanje ali obvladovanje možnih vplivov.

• Invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo države članice (prostovoljno ukrepanje)

Koristno je, da se na ravni držav članic omogoči ukrepanje v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki niso uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU, za katere pa države članice menijo, da bi lahko njihov izpust povzročil znatno škodo, čeprav to ni v celoti preverjeno. Odločitev, ali določena tujerodna vrsta zadeva državo članico, bo prepuščena posamezni državi članici. Edina obveznost v zvezi s tem bo, da države članice uvedejo sistem dovoljenj za izpuščanje vrst, ki jih po njihovi oceni zadevajo, v okolje.

• Možnost strožjih ukrepov

Glede na to, da je lahko zaradi omejenih virov izvajanje nekaterih ukrepov ovirano, mora biti sistem zasnovan tako, da po možnosti dopušča prožnost in upošteva, da države članice že izvajajo nekatere ukrepe v zvezi s problemom invazivnih tujerodnih vrst. Poročevalec si zato prizadeva zagotoviti, da bi lahko države članice uvedle ali ohranile strožje ukrepe.

• Odstopanja

Namen in učinek odstopanj od večine omejitev in obveznosti, ne pa vseh, je dopuščanje regionalnih razlik v zvezi z upravičenostjo in potrebo po ukrepih za preprečevanje naselitve ali širjenja zadevnih vrst, da bi lahko države članice dale prednost ukrepom, ki so ustrezni glede na razmere na njihovem ozemlju, in tako zmanjšale stroške na podlagi biogeografskih dejavnikov.

• Sistem informacijske podpore

Poročevalec meni, da je sistem informacijske podpore osnovni pogoj za uspešno izvajanje uredbe in da ga je treba vzpostaviti v 12 mesecih od začetka njene veljavnosti. Za sistem bi lahko bilo koristno ustrezno strokovno znanje Evropske agencije za okolje.

• Sodelovanje javnosti

Določbe za sodelovanje javnosti bi bilo treba okrepiti, saj bi javnost z učinkovitim sodelovanjem lahko izrazila mnenja in pomisleke, ki so lahko pomembni pri sprejemanju odločitev, nosilci odločitev pa te upoštevali, s tem pa bi se povečala odgovornost in preglednost postopka odločanja ter seznanjenost javnosti z okoljskimi vprašanji in njena podpora sprejetim odločitvam.

• Znanstveni forum

Glede na široko področje uporabe, ki ga zajema uredba, je pomembno ustanoviti namenski strokovni/znanstveni organ, ki bo v postopku odločanja zagotovil podporo s strokovnim znanjem.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (24.1.2014)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst
COM(2013)0620 – C7-0264/2013– 2013/0307(COD))

Poročevalka: Catherine Bearder

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalka pozdravlja dolgo pričakovani predlog uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki ga je pripravila Komisija, da bi se vzpostavil pravni okvir, ki bi vključeval načela preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, hitrega izkoreninjenja ter dolgoročnega obvladovanja in nadzora. Ta načela bodo zagotovila, da bo v prihodnosti poskrbljeno za neprecenljivo biotsko raznovrstnost v Evropi in da bo EU popolnoma pripravljena za usklajeno ukrepanje na tem področju. 12 000 živalskih in rastlinskih vrst, kolikor jih po ocenah ni naravno navzočih v EU, je posledica namernih ali naključnih dejanj.

Poročevalka se strinja s Komisijo, da je trden in usklajen pristop k obvladovanju in nadzoru invazivnih tujerodnih vrst najboljši način za zaščito naše dragocene biotske raznovrstnosti ter za zmanjšanje potencialno uničujoče gospodarske, okoljske in ekološke škode, ki lahko nastane z namerno ali naključno uvedbo invazivnih tujerodnih vrst in je trenutno ocenjena na 12 milijard evrov letno zaradi škode in izgube proizvodnje.

Poročevalka ceni, da predlog uredbe podrobneje obravnava okoljske posledice, a tudi pomemben socialni in gospodarski učinek vnosa invazivnih tujerodnih vrst v EU, vendar meni, da je omejitev seznama vrst, ki se aktivno spremljajo, na 50, nepotrebna in v nasprotju s potrebo po globalnem obsegu ukrepanja, bi se problem invazivnih tujerodnih vrst resnično rešil. Omejitev ni skladna s predloženo oceno učinka. Z razširitvijo „vrste“ na taksonomsko skupino se bo zato preprečilo, da bi se določena vrsta, ki zadeva Unijo in je uvrščena na seznam, pri trgovanju nadomestila s podobno vrsto znotraj iste taksonomske skupine, ki pa je ni na seznamu.

Zakonita trgovina s hišnimi živalmi in hrano je bila leta 2010 samo v Združenem kraljestvu vredna 5,9 milijarde funtov. Vendar vsa trgovina ni zakonita; preprodaja in tihotapljenje ogroženih in/ali eksotičnih živali pa je donosen posel, ki se skriva za zakonitimi potmi ter predstavlja znatno grožnjo za prostoživeče rastlinske in živalske vrste. Ocenjuje se, da je nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami na svetovni ravni vredna 7,8–10 milijard dolarjev. Ta uredba obravnava potencialne posledice zakonite trgovine, a glede na dejstvo, da je vrednost črnega trga z lesom ocenjena na 7 milijard dolarjev in vrednost črnega trga ribiških proizvodov na 4,2–9,6 milijarde dolarjev, so nujni spremljevalni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi bili mejni organi sposobni izvajati učinkovito mejno kontrolo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu¹⁴, Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov¹⁵ ter Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS¹⁶ določajo pravila glede registracije za uporabo nekaterih tujerodnih vrst za določene namene. Uporaba nekaterih vrst je že bila odobrena v skladu z navedenimi ureditvami, ko so ta nova pravila začela veljati, saj ne pomenijo nesprejemljivih tveganj za okolje, zdravje ljudi in gospodarstvo. Da bi zagotovili skladen pravni okvir, bi bilo tako treba zadevne vrste izključiti iz novih pravil.	(9) Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu¹⁴, Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov¹⁵ ter Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS¹⁶ določajo pravila glede registracije za uporabo nekaterih tujerodnih vrst za določene namene. Uporaba nekaterih vrst je že bila odobrena v skladu z navedenimi ureditvami, ko so ta nova pravila začela veljati, saj te vrste ne pomenijo nesprejemljivih tveganj za okolje, preživetje endemičnih vrst, zdravje ljudi, zdravje živali in gospodarstvo. Da bi zagotovili skladen pravni okvir, bi bilo tako treba zadevne vrste izključiti iz novih pravil.
_______________	_______________
14 UL L 168, 28.6.2007, str. 1.	14 UL L 168, 28.6.2007, str. 1.
15 UL L 167, 27.6.2012, str. 1.	15 UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
16 UL L 309, 24.11.2009, str. 1	16 UL L 309, 24.11.2009, str. 1
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi zagotovitve, da podmnožica invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerna, bi bilo treba oblikovati seznam v skladu s pristopom postopnega uvajanja, vključno z začetno omejitvijo števila invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, na najpomembnejše 3 % od približno 1 500 invazivnih tujerodnih vrst v Evropi, ter se osredotočiti na tiste vrste, ki povzročajo ali bi lahko povzročile znatno gospodarsko škodo, vključno s škodo zaradi izgube biotske raznovrstnosti.	(10) Zaradi zagotovitve, da podmnožica invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerna, in se v skladu z zastavljenim ciljem ohrani poudarek na preprečevanju, je bistveno, da se seznam nenehno pregleduje in posodablja. Ob upoštevanju 1500 invazivnih tujerodnih vrst, kolikor jih je po ocenah trenutno navzočih v Uniji, in dejstva, da se število vdorov povečuje, bi moral biti seznam odprt ter bi moral vključevati vse taksonomske skupine oz. skupine vrst s podobnimi ekološkimi zahtevami, da bi se preprečilo nadomeščanje vrst, s katerimi se trguje v Uniji, s podobnimi vrstami, ki niso uvrščene na seznam. Seznam bi se moral osredotočiti na tiste vrste, ki povzročajo ali bi lahko povzročile znatno gospodarsko škodo, vključno s škodo zaradi izgube biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Merila za uvrstitev na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, so ključni instrument za uporabo teh novih pravil. Komisija si bo po najboljših močeh prizadevala, da bo predlog seznama, pripravljenega na podlagi navedenih meril, predložila odboru v enem letu po začetku veljavnosti tega akta. Merila bi morala vključevati oceno tveganja v skladu z veljavnimi določbami sporazumov Svetovne trgovinske organizacije o uvedbi omejitve trgovanja z vrstami.	(11) Merila za uvrstitev na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, so ključni instrument za uporabo teh novih pravil. Komisija predlog seznama, pripravljenega na podlagi navedenih meril, predloži odboru v enem letu po začetku veljavnosti tega akta. Merila bi morala temeljiti na najnovejših znanstvenih dokazih in vključevati oceno tveganja v skladu z veljavnimi določbami ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije o uvedbi omejitve trgovanja z vrstami.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Tveganja in skrbi, povezani z invazivnimi tujerodnimi vrstami, pomenijo čezmejni izziv, ki zadeva vso Unijo. Zato je bistveno, da se na ravni Unije sprejme prepoved namernega vnosa v Unijo, razmnoževanja, gojenja, prevoza, kupovanja, prodajanja, uporabe, izmenjave, posedovanja in izpusta invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, zaradi zagotovitve doslednega ukrepanja po vsej Uniji, da bi se izognili izkrivljanju notranjega trga in preprečili situacije, ko ukrepanje v eni državi članici spodkopava neukrepanje v drugi državi članici.	(16) Tveganja in skrbi, povezani z invazivnimi tujerodnimi vrstami, pomenijo čezmejni izziv, ki zadeva vso Unijo. Zato je bistveno, da se na ravni Unije sprejme prepoved namernega vnosa v Unijo, razmnoževanja, gojenja, prevoza, kupovanja, prodajanja, uporabe, izmenjave, posedovanja in izpusta invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, zaradi zagotovitve zgodnjega in doslednega ukrepanja po vsej Uniji, da bi se izognili izkrivljanju notranjega trga in preprečili situacije, ko ukrepanje v eni državi članici spodkopava neukrepanje v drugi državi članici.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V nekaterih primerih se lahko tujerodne vrste, ki še niso prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, pojavijo na mejah Unije ali odkrijejo na ozemlju Unije. Zato bi bilo treba državam članicam zagotoviti možnost, da na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov sprejmejo določene izredne ukrepe. Taki izredni ukrepi bi omogočili takojšnje ukrepanje zoper vrste, ki bi lahko pomenile tveganje v povezavi z njihovim vnosom, naselitvijo in širjenjem v zadevnih državah, medtem ko države članice ocenjujejo dejanska tveganja, ki jih pomenijo, v skladu z veljavnimi določbami sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, predvsem z namenom reorganizacije tistih vrst, ki so bile prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Nacionalne izredne ukrepe je treba povezati z možnostjo sprejemanja izrednih ukrepov na ravni Unije, da bi spoštovali določbe sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega bi izredni ukrepi na ravni Unije tej zagotovili mehanizem za hitro ukrepanje v primeru navzočnosti ali neposredne nevarnosti vstopa nove invazivne tujerodne vrste v skladu s previdnostnim načelom.	(18) V nekaterih primerih se lahko tujerodne vrste, ki še niso prepoznane kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, pojavijo na mejah Unije ali odkrijejo na ozemlju Unije in lahko predstavljajo tveganje zaradi njihovega naključnega ali namernega vnosa v okolje. Zato bi bilo treba državam članicam zagotoviti možnost, da na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov in dobre prakse sprejmejo določene izredne ukrepe. Taki izredni ukrepi bi omogočili takojšnje ukrepanje zoper vrste, ki bi lahko pomenile tveganje v povezavi z njihovim vnosom, naselitvijo in širjenjem v zadevnih državah, medtem ko države članice ocenjujejo dejanska tveganja, ki jih pomenijo, v skladu z veljavnimi določbami ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, predvsem da bi te vrste priznali kot invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Nacionalne izredne ukrepe je treba povezati z možnostjo sprejemanja izrednih ukrepov na ravni Unije, da bi spoštovali določbe ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega bi izredni ukrepi na ravni Unije tej zagotovili mehanizem za hitro ukrepanje v primeru navzočnosti ali neposredne nevarnosti vstopa nove invazivne tujerodne vrste v skladu s previdnostnim načelom.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst, ki so strožja od pravil iz te uredbe.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Velik del invazivnih tujerodnih vrst se v Unijo vnese nenamerno. Zato je bistveno obvladovati poti nenamernega vnosa. Ukrepi na tem področju bi morali biti postopni, saj je izkušenj z njim relativno malo. Ukrepanje bi moralo vključevati prostovoljne ukrepe, kot so ukrepi, predlagani v smernicah Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in obvladovanje biološkega obraščanja organizmov na ladjah, in obvezne ukrepe, graditi pa bi bilo treba na izkušnjah, pridobljenih v Uniji in državah članicah z obvladovanjem določenih poti vnosa, vključno z ukrepi, vzpostavljenimi na podlagi Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti.	(20) Velik del invazivnih tujerodnih vrst se v Unijo vnese nenamerno. Zato je bistveno učinkovitejše obvladovanje poti nenamernega vnosa. Ukrepi na tem področju bi morali biti postopni, saj je izkušenj z njim relativno malo. Ukrepanje bi moralo vključevati prostovoljne ukrepe, kot so ukrepi, predlagani v smernicah Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in obvladovanje biološkega obraščanja organizmov na ladjah, in obvezne ukrepe, graditi pa bi bilo treba na izkušnjah, pridobljenih v Uniji in državah članicah z obvladovanjem določenih poti vnosa, vključno z ukrepi, vzpostavljenimi na podlagi Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Države članice lahko za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ohranijo ali sprejmejo nacionalne predpise, ki so strožji od predpisov iz te uredbe za invazivne vrste, ki zadevajo Unijo, ter lahko razširijo določbe, ki se nanašajo na invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, tudi na tuje invazivne vrste, ki zadevajo državo članico.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) vrste, ki se uporabljajo v zaprtih ribogojskih objektih v skladu z Uredbo (ES) št. 708/2007.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „tujerodna vrsta“ pomeni vsak živ primerek vrste, podvrste ali nižjega taksona živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov, vnesen zunaj njegovega preteklega ali sedanjega naravnega območja razširjenosti; vključuje kateri koli del, gamete, semena, jajčeca ali propagule take vrste ter hibride, sorte ali pasme, ki bi lahko preživeli in se pozneje razmnoževali;	(1) „tujerodna vrsta“ pomeni vsak živ primerek vrste, podvrste ali nižjega taksona živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov, vnesen zunaj njegovega preteklega ali sedanjega naravnega območja razširjenosti; vključuje kateri koli del, gamete, semena, jajčeca ali propagule take vrste ter podivjane domače živali, hibride, sorte ali pasme, ki bi lahko preživeli in se pozneje razmnoževali;
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico“, pomenijo invazivne tujerodne vrste, ki ne zadevajo Unije, za katere pa država članica meni, da bi bil škodljiv vpliv, povzročen z njihovim izpustom ali širjenjem, čeprav ni popolnoma potrjen, znatnega pomena na njenem ozemlju;
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sprejme in posodablja Komisija z izvedbenimi akti na podlagi meril iz odstavka 2. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).	1. Seznam invazivnih tujerodnih vrst ali taksonomskih skupin vrst, ki zadevajo Unijo, sprejme in posodablja Komisija z izvedbenimi akti na podlagi meril iz odstavka 2. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Invazivne tujerodne vrste se vključijo na seznam iz odstavka 1 le, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:	2. Invazivne tujerodne vrste ali taksonomske skupine, v katere te vrste spadajo, se vključijo na seznam iz odstavka 1 le, če vsaka od njih izpolnjuje vsa naslednja merila, ob upoštevanju mednarodnih standardov:
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so tujerodne za ozemlje Unije, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;	(a) (a) ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so invazivne vrste, ki so tujerodne v eni ali več državah članicah, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ime vrste;	(a) ime vrste ali taksonomske skupine vrst;
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
c) dokaze, da vrsta izpolnjuje merila iz odstavka 2.	c) dokaze, da vrsta ali taksonomska skupina vrst izpolnjuje merila iz odstavka 2.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Seznam iz odstavka 1 vsebuje največ petdeset vrst, vključno z vrstami, ki se lahko dodajo zaradi izrednih ukrepov, predvidenih v členu 9.	črtano
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vrste, uvrščene na seznam iz člena 4(1), se ne smejo namerno:	1. Vrste, uvrščene na seznam iz člena 4(1), se ne smejo namerno ali iz malomarnosti:
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) če so invazivne tujerodne vrste živali, se označijo, kjer je to mogoče;	(d) če so invazivne tujerodne vrste živali, se označijo, kjer je to mogoče; z identifikacijo in registracijo teh živali bosta omogočena sledljivost lastništva in lažji nadzor;
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice najpozneje do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] vzpostavijo popolnoma delujoče strukture za izvajanje uradnega nadzora nad živalmi in rastlinami, vključno z njihovimi semeni, jajčeci ali propagulami, vnesenimi v Unijo, ki je potreben za preprečevanje namernega vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Unijo.	1. Države članice najpozneje do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – vstaviti datum] vzpostavijo popolnoma delujoče strukture za izvajanje uradnega nadzora in spremljanja živali in rastlin, vključno z njihovimi semeni, jajčeci ali propagulami, paraziti in patogenimi okužbami, vnesenih v Unijo, ki sta potrebna za preprečevanje namernega ali naključnega vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Unijo.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje zagotovijo, da so uporabljene metode učinkovite pri doseganju popolne in trajne odstranitve populacije zadevne invazivne tujerodne vrste, ob ustreznem upoštevanju zdravja ljudi in okolja, ter zagotavljanju, da so ciljnim živalim prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.	2. Države članice pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje zagotovijo, da so uporabljene metode učinkovite pri doseganju popolne in trajne odstranitve populacije zadevne invazivne tujerodne vrste, ob ustreznem upoštevanju zdravja ljudi, zdravja in preživetja endemičnih vrst ter okolja, in zagotavljanju, da so ciljnim živalim prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) metod za izkoreninjenje ni na voljo ali pa so na voljo, vendar zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi ali gospodarstvo.	(c) metode za izkoreninjenje niso na voljo ali pa so na voljo, vendar zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, zdravje endemičnih vrst ali gospodarstvo.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice pri uporabi ukrepov za obvladovanje zagotovijo, da uporabljene metode ustrezno upoštevajo zdravje ljudi in okolje, živalim – če gre za živali – pa so prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.	3. Države članice pri uporabi ukrepov za obvladovanje zagotovijo, da uporabljene metode ustrezno upoštevajo zdravje ljudi, zdravje endemičnih vrst in okolje, živalim – če gre za živali – pa so prizaneseni bolečine, stres ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) podatke o invazivnih tujerodnih vrstah, ki zadevajo Unijo in državo članico v skladu s členom 10(2) ter so uvožene v Unijo ali so v tranzitu čez Unijo.

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst
Referenčni dokumenti	COM(2013)0620 – C7-0264/2013 – 2013/0307(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.9.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 24.10.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Catherine Bearder 27.11.2013
Datum sprejetja	21.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Bearder, Béla Glattfelder, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Katarína Neveďalová, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Peter Skinner, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Auconie, Franco Frigo

MNENJE Odbora za ribištvo (23.1.2014)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst
(COM(2013)0620 – C7‑0264/2013 – 2013/0307(COD))

Pripravljavec mnenja: Chris Davies

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V Evropski uniji po ocenah živi 12 000 živalskih in rastlinskih vrst, ki se v njej niso naselile po naravni poti. Njihovo število še narašča s pretokom ljudi, večjim obsegom trgovine in podnebnimi spremembami. Okrog 10 do 15 % teh vrst se lahko razmnožuje hitro in nenadzorovano, kar ima resne gospodarske in okoljske posledice.

Komisija je v oceni učinka navedla, da stroški te škode morda že dosegajo 12 milijard eurov na leto, zaradi škode in izgubljene proizvodnje. Resne so tudi posledice za biotsko raznovrstnost. Problem se zaostruje, sega prek meja in zahteva usklajeno ukrepanje. Predlogi Komisije so namenjeni preprečevanju širjenja teh vrst, njihovemu izkoreninjenju in po potrebi njihovemu obvladovanju.

Določen bo seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere bodo prepovedani vnos v Unijo, posedovanje, prodaja, pridelava ali izpust v okolje. Države članice lahko po potrebi sprejmejo izredne ukrepe za nadzor ter bodo morale pripravite akcijske načrte za odkrivanje prihoda teh vrst in ravnanje z njimi, če so že navzoče.

Sprejeti bodo morale tudi različne ukrepe za obnovo prizadetih ekosistemov.

Ker bo to vključevalo omejitve trgovanja, bo morda treba urediti vprašanja v zvezi z notranjim trgom in Svetovno trgovinsko organizacijo.

Razume se, da Svet ne nasprotuje načelu pristopa, ki ga predlaga Komisija, čeprav bo treba o stroških in učinkovitosti predlaganih ukrepov še razpravljati.

V Parlamentu je za to zadevo pristojen Odbor za okolje. V tem osnutku se je zato pripravljavec mnenja pri predlogih omejil na vidike, ki so lahko pomembni za morsko okolje ali ribogojstvo.

Bistveni prvi korak mora biti sprememba predloga Komisije, naj se število vrst na seznamu, ki zadevajo Unijo, omeji na 50. Zamisel je povsem nestvarna in v nasprotju z lastno oceno Komisije, da bodo posledice, če se problem ne odpravi, drage. Samo v Belgiji, na primer, so za 28 rastlinskih vrst ugotovili, da se ne smejo saditi. Prednostno razvrščanje je potrebno, vendar bi bilo treba seznam Unije pripraviti na podlagi ustreznega mnenja znanstvene svetovalne skupine.

Nekatere vrste, ki so naravno navzoče v nekaterih delih Evropske unije, se lahko izkažejo za problematične, če se izpuščajo v državah članicah z drugačnimi okoljskimi razmerami. Pripravljavec mnenja meni, da bi morale v tem primeru veljati enake omejitve ter da bi bili potrebni enaki ukrepi kot za tuje vrste, ki zadevajo Unijo.

Pomemben dejavnik pri vnosu tujerodnih invazivnih vrst v vodno okolje je izpuščanje balastnih voda z ladij, ki plujejo po celem svetu. Do trenutka pisanja osnutka so samo štiri članice že ratificirale konvencijo o balastnih vodah. Parlament bi moral pozvati k skupnemu prizadevanju, da bi vse obalne države članice prepričali v sprejetje konvencije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ker je invazivnih tujerodnih vrst precej, je pomembno zagotoviti prednostno obravnavanje podmnožice invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Zato bi bilo treba oblikovati seznam takih invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Za invazivno tujerodno vrsto bi moralo veljati, da zadeva Unijo, če je škoda, ki jo povzroči v prizadeti državi članici, tako velika, da upravičuje sprejetje posebnih ukrepov, katerih področje uporabe sega čez celotno Unijo, vključno z državami članicami, ki še niso prizadete ali najverjetneje celo ne bodo. Zaradi zagotovitve, da podmnožica invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerna, bi bilo treba oblikovati seznam v skladu s pristopom postopnega uvajanja, vključno z začetno omejitvijo števila invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, na najpomembnejše 3 % od približno 1 500 invazivnih tujerodnih vrst v Evropi, ter se osredotočiti na tiste vrste, ki povzročajo ali bi lahko povzročile znatno gospodarsko škodo, vključno s škodo zaradi izgube biotske raznovrstnosti.	(10) Ker je invazivnih tujerodnih vrst precej, je pomembno zagotoviti prednostno obravnavanje podmnožice invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Zato bi bilo treba oblikovati seznam takih invazivnih tujerodnih vrst, za katere velja, da zadevajo Unijo. Za invazivno tujerodno vrsto bi moralo veljati, da zadeva Unijo, če je škoda, ki jo povzroči v prizadeti državi članici, tako velika, da upravičuje sprejetje posebnih ukrepov, katerih področje uporabe sega čez celotno Unijo, vključno z državami članicami, ki še niso prizadete ali najverjetneje celo ne bodo. Zaradi zagotovitve, da podmnožica invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerna, bi bilo treba oblikovati seznam v skladu s pristopom postopnega uvajanja ter se osredotočiti na tiste vrste, ki povzročajo ali bi lahko povzročile znatno gospodarsko škodo, vključno s škodo zaradi izgube biotske raznovrstnosti.

Obrazložitev

Če bo število invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, omejeno, bo izvajanje zakonodaje neučinkovito.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Merila za uvrstitev na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, so ključni instrument za uporabo teh novih pravil. Komisija si bo po najboljših močeh prizadevala, da bo predlog seznama, pripravljenega na podlagi navedenih meril, predložila odboru v enem letu po začetku veljavnosti tega akta. Merila bi morala vključevati oceno tveganja v skladu z veljavnimi določbami sporazumov Svetovne trgovinske organizacije o uvedbi omejitve trgovanja z vrstami.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, so lahko v nekaterih najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne in obratno. V sporočilu Komisije z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope¹⁸ “ je bilo ugotovljeno, da izjemna biotska raznovrstnost najbolj oddaljenih regij kliče po razvoju in izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst v navedenih regijah, kot so opredeljene v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy¹⁹ v razmerju do Evropske unije in 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije²⁰. Zato bi morale vse določbe teh novih pravil veljati v najbolj oddaljenih regijah Unije, razen določb glede invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in so v navedenih regijah domorodne. Da bi omogočili potrebno zaščito biotske raznovrstnosti v takih regijah, je poleg tega nujno, da zadevne države članice za dopolnitev seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sestavijo posebne sezname invazivnih tujerodnih vrst za svoje najbolj oddaljene regije, za katere bi morala ta pravila prav tako veljati.

(15) Nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, so lahko v nekaterih najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne in obratno. V sporočilu Komisije z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope“¹⁸ je bilo ugotovljeno, da izjemna biotska raznovrstnost najbolj oddaljenih regij kliče po razvoju in izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst v navedenih regijah, kot so opredeljene v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije¹⁹ in 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije²⁰. Zato bi morale vse določbe teh novih pravil veljati v najbolj oddaljenih regijah Unije, razen določb glede invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in so v navedenih regijah domorodne. Da bi omogočili potrebno zaščito biotske raznovrstnosti v takih regijah, je poleg tega nujno, da zadevne države članice v vseh ustreznih primerih za dopolnitev seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, sestavijo in posodobijo posebne sezname invazivnih tujerodnih vrst za svoje najbolj oddaljene regije, za katere bi morala ta pravila prav tako veljati. Seznam je odprt in se dopolnjuje, ko se odkrijejo nove invazivne tujerodne vrste, ki po oceni pomenijo tveganje. Nekatere vrste, ki so v Uniji invazivne, so lahko v nekaterih delih Unije in najbolj oddaljenih regijah Unije domorodne, in obratno.

__________________

¹⁸ COM(2008)642 konč.

¹⁹ UL L 325, 09.12.2010, str. 4.

²⁰ UL L 204, 31.07.2012, str. 131.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Velik del invazivnih tujerodnih vrst se v Unijo vnese nenamerno. Zato je bistveno obvladovati poti nenamernega vnosa. Ukrepi na tem področju bi morali biti postopni, saj je izkušenj z njim relativno malo. Ukrepanje bi moralo vključevati prostovoljne ukrepe, kot so ukrepi, predlagani v smernicah Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in obvladovanje biološkega obraščanja organizmov na ladjah, in obvezne ukrepe, graditi pa bi bilo treba na izkušnjah, pridobljenih v Uniji in državah članicah z obvladovanjem določenih poti vnosa, vključno z ukrepi, vzpostavljenimi na podlagi Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti.	(20) Velik del invazivnih tujerodnih vrst se v Unijo vnese nenamerno. Zato je bistveno obvladovati poti nenamernega vnosa. Ukrepi na tem področju bi morali biti postopni, saj je izkušenj z njim relativno malo. Ukrepanje bi moralo vključevati prostovoljne ukrepe, kot so ukrepi, predlagani v smernicah Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in obvladovanje biološkega obraščanja organizmov na ladjah, in obvezne ukrepe, graditi pa bi bilo treba na izkušnjah, pridobljenih v Uniji in državah članicah z obvladovanjem določenih poti vnosa, vključno z ukrepi, vzpostavljenimi na podlagi Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti. Komisija v skladu s tem sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi države članice spodbudila k ratifikaciji konvencije, vključno s spodbujanjem možnosti za razpravo med državnimi ministri. Ne glede na določbe o akcijskih načrtih držav članic iz člena 11 Komisija tri leta od začetka izvajanja te uredbe poroča o izvajanju zgoraj omenjenih prostovoljnih ukrepov držav članic in po potrebi predstavi zakonodajne predloge, da bi te ukrepe vključili v pravo Unije. Komisija bi si morala v primeru zamude pri začetku veljavnosti Konvencije prizadevati za usklajeno delovanje držav članic, pomorskih držav, ki niso članice EU, in mednarodnih organizacij za pomorski prevoz, da bi pripravile ukrepe za preprečevanje nenamernega vnosa vrst po tej poti.

Obrazložitev

Do takrat, ko je Komisija pripravljala oceno učinka, so samo štiri članice ratificirale konvencijo; Inštitut za evropsko okoljsko politiko v poročilu za Komisijo (2010) pa ugotavlja, da sta izpuščanje neobdelanih balastnih voda in obraščanje na ladjah daleč najpomembnejša vzroka za nenameren vnos tujerodnih vrst. Če se prostovoljni ukrepi ne bodo izkazali za uspešne, bi morala zato Komisija razmisliti o zakonodajnem ukrepu na tem področju.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Izvajanje te uredbe, zlasti določanje in posodabljanje seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, elementi ocene tveganja, izredni ukrepi in ukrepi za hitro izkoreninjenje v zgodnji fazi vdora, morajo temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih. Zato je potrebno učinkovito sodelovanje ustreznih članov znanstvene skupnosti. Mnenje znanstvenikov bi bilo treba dejavno pridobiti v okviru rednega posvetovanja z njimi, zlasti tako da bi se ustanovil namenski organ („znanstvena svetovalna skupina“), ki bi svetoval Komisiji.

Obrazložitev

Z znanstvenim svetovanjem strokovnjakov ustreznega področja bo zagotovljeno učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo“ pomeni invazivne tujerodne vrste, za katerih negativni vpliv se šteje, da je tak, da zahteva usklajeno delovanje na ravni Unije v skladu s členom 4(2);	(3) „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo,“ pomenijo invazivne tujerodne vrste, ki bodisi niso domorodne v Uniji bodisi so domorodne v nekaterih regijah Unije, vendar tujerodne v drugih, ali taksonomske skupine vrst, za katerih negativni vpliv se šteje, da je tak, da zahteva usklajeno delovanje na ravni Unije v skladu s členom 4(2);

Obrazložitev

Nekatere vrste, ki so v eni regiji Unije domorodne, so lahko v drugi tujerodne in invazivne. V skladu s tem bi bilo treba za te vrste uvesti pristop diferenciacije med državami članicami. Vključitev taksonomskih skupin vrst s podobnimi ekološkimi zahtevami na seznam Unije bo prispevala k preprečevanju preusmeritev trgovanja k drugim vrstam in olajšala izvajanje uredbe.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „namerni izpust“ pomeni proces, s katerim se organizem za kakršne koli namene umesti v okolje brez potrebnih ukrepov za preprečitev njegovega pobega ali širjenja.

Obrazložitev

Dodatna opredelitev v skladu s spremembami v predlogu spremembe 12 (člen 10(1)).

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so tujerodne za ozemlje Unije, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;

(a) ob upoštevanju najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov je zanje ugotovljeno, da so tujerodne za ozemlje Unije, kamor se ne štejejo najbolj oddaljene regije;

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Za primere invazivnih vrst, ki zadevajo Unijo in so domorodne v nekaterih njenih regijah in tujerodne v drugih, lahko države članice Komisijo zaprosijo za odstopanje od določb iz člena 7(1). Komisija odstopanje odobri na podlagi ocene predloženih dokazov, ki vključujejo:
	a) dokaz, da je vrsta v zadevni državi članici domorodna in/ali neinvazivna;
	b) dokaz, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe na podlagi previdnostnega načela in po možnosti skupaj z drugimi zadevnimi državami članicami, da se vrsta ne bi razširila v druge regije Unije, kjer lahko pomeni invazivno tveganje.

Obrazložitev

Če država članica ugotovi, da je vrsta, ki je v drugi državi članici domorodna in neinvazivna, na njenem ozemlju invazivna, bi morala druga država članica imeti možnost, da ob izpolnjevanju določenih obveznosti nadzor te vrste izvaja z diferenciranim pristopom.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Seznam iz odstavka 1 vsebuje največ petdeset vrst, vključno z vrstami, ki se lahko dodajo zaradi izrednih ukrepov, predvidenih v členu 9.	črtano

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija vsako leto oceni odstopanja v skladu z odstavkom 3a člena 4. Pri oceni upošteva mnenje znanstvene svetovalne skupine iz člena 21a.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) opisa sedanje razširjenosti vrste, vključno z vprašanjem, ali je vrsta že navzoča v Uniji ali sosednih državah;	(e) opisa sedanje razširjenosti vrste, vključno z navedbo, ali je vrsta kot domorodna ali tujerodna vrsta že navzoča v Uniji ali sosednih državah;

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka g


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) količinske napovedi stroškov škode na ravni Unije, ki kažejo pomen za Unijo, da se nadalje upraviči ukrepanje, ker bi celotna škoda prevladala nad stroški ublažitve;	(g) ocene potencialnih stroškov na ravni Unije;

Obrazložitev

Potencialna tveganja in stroške, ki jih prinašajo invazivne tujerodne vrste, je težko izmeriti.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka h


(h) opisa morebitnih načinov uporabe in koristi, ki izhajajo iz teh načinov uporabe vrste.	(h) opisa možnih načinov uporabe in koristi v zvezi s to vrsto.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice prepovejo kakršen koli namerni izpust v okolje, to je proces, s katerim se organizem iz katerega koli namena umesti v okolje brez potrebnih ukrepov za preprečitev njegovega pobega ali širjenja, ko gre za invazivno tujerodno vrsto, ki ni invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, za katero države članice na podlagi znanstvenih dokazov menijo, da bi bil škodljiv vpliv, povzročen z njenim izpustom ali širjenjem, čeprav ni popolnoma potrjen, znatnega pomena na njihovem nacionalnem ozemlju („invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico“).	1. Države članice prepovejo kakršen koli namerni izpust v okolje, ko gre za invazivno tujerodno vrsto, ki ni invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, za katero države članice na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov menijo, da bi bil škodljiv vpliv, povzročen z njenim izpustom ali širjenjem, znatnega pomena na njihovem nacionalnem ozemlju („invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico“).

Obrazložitev

Opredelitve bi morale biti v členu 3.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) razširjenost na njihovem ozemlju navzočih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo;	(b) razširjenost invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in ki so navzoče na njihovem ozemlju ter v njihovih sladkih in morskih vodah, vključno z informacijami o vzorcih selitev in razmnoževanja;

Obrazložitev

S temi informacijami bodo druge države lažje obveščene o potencialnem tveganju nekaterih morskih invazivnih tujerodnih vrst.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka f a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) informacije o sprejetih ukrepih za obveščanje javnosti o navzočnosti tujerodnih vrst in o morebitnih zahtevah državljanom glede ravnanja.

Obrazložitev

Državljani lahko v mnogih primerih sodelujejo pri preprečevanju nadaljnjega širjenja tujerodnih vrst. Zato je pomembno, da države članice sprejmejo ukrepe za redno obveščanje javnosti.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 21 a
	Znanstvena svetovalna skupina
	1. Komisija ustanovi znanstveno svetovalno skupino, ki jo sestavljajo neodvisni znanstveniki z ustreznim strokovnim znanjem na posebnem področju preprečevanja in obvladovanja vnosa invazivnih tujerodnih vrst. Naloge te skupine so zlasti, da:
	a) odkriva nove invazivne vrste, ki bi lahko zadevale Unijo, in predlaga, naj se uvrstijo na seznam Unije;
	b) pregleda oceno tveganja, ki jo opravijo države članice;
	c) pregleda prošnje držav članic za odstopanje od določb iz člena 4(1) in (2), v skladu s členom 4(3)(a) in (4)(a).

Obrazložitev

Z znanstvenim svetovanjem strokovnjakov ustreznega področja bo zagotovljeno učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 21b

Skupina za znanstveno presojo

1. Ustanovi se skupina za znanstveno presojo.

Naloga skupine za znanstveno presojo je, da za Komisijo in odbor iz člena 22 pripravi mnenje o naslednjih zadevah:

(a) pripravljanju in posodabljanju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo;

(b) znanstvenih in tehničnih vprašanjih v zvezi z vrsto dopustnih znanstvenih dokazov iz člena 4(2)(b) in uporabo elementov iz člena 5(1)(a) do (h), vključno z metodologijo, ki se uporablja pri oceni takih elementov, v skladu s členom 5(2);

(d) izrednih ukrepih, ki se sprejmejo za Unijo v skladu s členom 9(4) glede invazivnih tujerodnih vrst, ki niso uvrščene na seznam iz člena 4(1)

(e) na zahtevo Komisije ali pristojnih organov držav članic o katerih koli drugih znanstvenih ali tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem te uredbe.

2. Komisija imenuje člane skupine za znanstveno presojo na podlagi njihovih izkušenj in strokovnega znanja, ustreznih za izvajanje nalog iz odstavka 1, pri čemer upošteva geografsko porazdeljenost, ki odraža raznolikost znanstvenih problemov in pristopov v Uniji. Komisija določi število članov v skladu s potrebami.

Obrazložitev

Za uspešno izvajanje te uredbe, zlasti njenih ukrepov za preprečevanje, je potreben neodvisen svetovalni organ. Da bi lahko napovedali, kateri organizmi bi lahko bili vneseni ali kateri bi lahko povzročili težave, potrebujemo znanstveno in tehnično svetovanje. Zato bi bilo treba ustanoviti skupino neodvisnih znanstvenih in tehničnih strokovnjakov. Ključni nalogi te skupine bi bili med drugim priprava mnenja, katere vrste je treba uvrstiti na seznam, in pregledovanje ocen tveganja.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 21 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sodelovanje javnosti

Sodelovanje javnosti in zainteresiranih strani ter izmenjava informacij

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Da bi olajšala učinkovito in pregledno izmenjavo informacij o izvajanju različnih vidikov uredbe, Komisija ustanovi in redno sklicuje forum za invazivne tujerodne vrste, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, zadevnih panog in sektorjev ter nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja in dobrobit živali.

Komisija zlasti upošteva priporočila foruma o sestavljanju in posodabljanju seznama iz člena 4(1) in izrednih ukrepih, ki se sprejmejo za Unijo na podlagi člena 9(4), v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki niso uvrščene na seznam iz člena 4(1). Komisija uporablja forum tudi za spodbujanje izmenjave informacij o razširjenosti vrst in možnimi načini za njihovo obvladovanje, vključno s humanimi metodami nadzora.

Obrazložitev

Zainteresirane strani bi morale imeti možnost, da se vključijo v pripravo seznama vrst, ki zadevajo Evropo, in ukrepov za podporo preprečevanja in uporabo humanih metod nadzora. Za učinkovito in dejavno izmenjavo informacij med državami članicami, zadevnimi panogami in sektorji, zadevnimi nevladnimi organizacijami in Komisijo je potreben forum, ki bo deloval na pregleden način.

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst
Referenčni dokumenti	COM(2013)0620 – C7-0264/2013 – 2013/0307(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.9.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	PECH 12.9.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Chris Davies 23.9.2013
Obravnava v odboru	17.10.2013
Datum sprejetja	22.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Antonello Antinoro, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Ole Christensen, Jens Nilsson

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst
Referenčni dokumenti	COM(2013)0620 – C7-0264/2013 – 2013/0307(COD)
Datum predložitve EP	9.9.2013
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.9.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 24.10.2013	ITRE 12.9.2013	REGI 12.9.2013	AGRI 12.9.2013
	PECH 12.9.2013
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ITRE 25.9.2013	REGI 24.9.2013	AGRI 30.9.2013
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Pavel Poc 23.9.2013
Obravnava v odboru	16.12.2013
Datum sprejetja	30.1.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Sandrine Bélier, Biljana Borzan, Martin Callanan, Tadeusz Cymański, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Chris Davies, Esther de Lange, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Martin Kastler, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Claus Larsen-Jensen, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Julie Girling, Jutta Haug, Filip Kaczmarek, James Nicholson, Vittorio Prodi, Christel Schaldemose, Birgit Schnieber-Jastram, Renate Sommer, Bart Staes, Rebecca Taylor, Vladimir Urutchev, Andrea Zanoni
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Fabrizio Bertot, Hiltrud Breyer, Vojtěch Mynář, Bill Newton Dunn
Datum predložitve	4.2.2014

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov