Poročilo - A7-0095/2014Poročilo
A7-0095/2014
Evropski parlament

POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)

6.2.2014 - (COM(2013)0410 – C7‑0171/2013 – 2013/0186(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Marian-Jean Marinescu
(Prenovitev – člen 87 Poslovnika)


Postopek : 2013/0186(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0095/2014
Predložena besedila :
A7-0095/2014
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)

(COM(2013)0410 – C7‑0171/2013 – 2013/0186(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0410),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0171/2013),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju obrazloženega mnenja malteške poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2013[1],

–       po posvetovanju z Odborom regij,

–       ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[2],

–       ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne … Odboru za promet in turizem v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–       ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0095/2014),

A.     ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.      sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varne in redne operacije služb zračnega prevoza in s tem olajšuje prost pretok blaga, oseb in storitev.

črtano

Obrazložitev

Uvodna izjava je odvečna glede na uvodno izjavo 5. Bolje je ohraniti slednjo, ker je popolnejša.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Da pričakovano povečanje zračnega prometa ne bi povzročilo ali povečalo preobremenjenosti evropskega zračnega prostora, kar bi pomenilo večje ekonomske in okoljske stroške ter stroške za varnost, je treba zaustaviti drobitev zračnega prostora in začeti izvajati to uredbo čim prej.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b) Izvajanje enotnega evropskega neba bi moralo imeti pozitiven učinek na rast, zaposlovanje in konkurenčnost v Evropi, zlasti s spodbujanjem povpraševanja po visoko kvalificiranih delovnih mestih.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato razmisliti o uvedbi načel „kulture pravičnosti“.

(6) Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Zato bi bilo treba poleg uvedbe načel „kulture pravičnosti“ v načrt izvedbe enotnega evropskega neba uvesti tudi ustrezne kazalnike uspešnosti.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Države članice so sprejele splošno izjavo glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom18. V skladu s to izjavo bi morale države članice vzpodbujati zlasti sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi ter olajšati sodelovanje med svojimi oboroženimi silami v vseh zadevah, povezanih z upravljanjem zračnega prometa, če menijo, da je to potrebno, in v takšnem obsegu, kakršen se jim zdi potreben.

(7) Države članice so sprejele splošno izjavo glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom.18. V skladu s to izjavo bi morale države članice za omogočanje prilagodljive uporabe zračnega prostora vzpodbujati zlasti sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi ter olajšati sodelovanje med svojimi oboroženimi silami v vseh zadevah, povezanih z upravljanjem zračnega prometa, če menijo, da je to potrebno, in v takšnem obsegu, kakršen se jim zdi potreben.

 

__________________

__________________

18 Glej stran 9 tega uradnega lista.

18 Glej stran 9 tega uradnega lista.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Da se zagotovi dosleden in jasen pregled nad izvajanjem služb v Evropi, bi morali biti nacionalni nadzorni organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru.

(10) Da se zagotovi dosleden, jasen in neodvisen pregled nad izvajanjem služb v Evropi, bi morali imeti nacionalni letalski organi potrebne finančne in človeške vire. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba, zato bi jim morala Komisija za izmenjavo najboljših praks in razvoj skupnega pristopa omogočiti sodelovanje, vključno z okrepljenim sodelovanjem na regionalni ravni. To sodelovanje bi moralo biti redno.

(11) Nacionalni letalski organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba. Komisija in Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA) bi jim zato morali omogočiti sodelovanje za izmenjavo najboljših praks in razvoj skupnega pristopa, vključno z okrepljenim sodelovanjem na regionalni ravni, in sicer z zagotavljanjem platforme za tovrstne izmenjave. To sodelovanje bi moralo biti redno.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Socialne partnerje bi bilo treba bolje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Unije , z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES19.

(12) Za izvajanje enotnega evropskega neba bi bilo treba socialne partnerje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Unije, z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES19.

__________________

__________________

19 UL L 225, 12.8.1998, str. 27.

19 UL L 225, 12.8.1998, str. 27.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izvajanje komunikacijskih, navigacijskih ter nadzornih služb kakor tudi meteoroloških in letalskih informacijskih služb je treba organizirati pod tržnimi pogoji, pri čemer je treba upoštevati posebne lastnosti teh služb in ohraniti visoko raven varnosti.

(13) Izvajanje komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb kakor tudi služb načrtovanja zračnega prostora ter meteoroloških in letalskih informacijskih služb, skupaj s službami, ki formatirajo in posredujejo podatke splošnemu zračnemu prometu, bi lahko organizirali pod tržnimi pogoji, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebne lastnosti teh služb, zagotoviti visoko raven varnosti in zmanjšati vpliv na podnebje.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, kot je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES20 v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007, ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju razvoja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva vseevropskih prometnih omrežij ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in v zvezi s tem pretehtale, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(15) Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, kot je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES20 v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007, ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju razvoja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva instrumenta za povezovanje Evrope, Obzorja 2020 ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in v zvezi s tem pretehtale, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Kjer pride v poštev, bi bilo treba s skupnimi projekti omogočiti vzpostavitev sklopa osnovnih interoperabilnih zmogljivosti v vseh državah članicah.

__________________

__________________

20 UL L 95, 9.4.2009, str. 41

20 UL L 95, 9.4.2009, str. 41

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Če ne bodo vzpostavljeni posebni mehanizi, bi lahko naložbeni projekti v zraku in na tleh, ki so povezani z osrednjim načrtom ATM, potekali brez usklajevanja, kar bi lahko upočasnilo učinkovito namestitev tehnologij SESAR.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Koncept upravljavca omrežja je ključnega pomena za izboljšanje uspešnosti upravljanja zračnega prometa na ravni omrežja zaradi centralizacije določenih služb, ki se najučinkoviteje izvajajo na ravni omrežja. Da bi se olajšalo obravnavanje kriznih razmer v letalstvu, bi moral upravljavec omrežja zagotavljati usklajevanje v takih kriznih razmerah.

(16) Koncept upravljavca omrežja je ključnega pomena za izboljšanje uspešnosti upravljanja zračnega prometa na ravni omrežja zaradi centralizacije določenih služb, ki se najučinkoviteje izvajajo na ravni omrežja. Da bi se olajšalo obravnavanje kriznih razmer v letalstvu, bi moral upravljavec omrežja zagotavljati usklajevanje ukrepov za preprečevanje teh razmer in odzivanje nanje. Ob tem bi morala Komisija zagotoviti, da da med delovanjem centraliziranih služb in vlogo organa za oceno uspešnosti ne pride do navzkrižja interesov.

Obrazložitev

Organ EU kot gospodarski regulator za sektor ATM v okviru pristojnosti Komisije bi zagotovil večjo neodvisnost in prožnost.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Komisija je prepričana, da se lahko varna in učinkovita uporaba zračnega prostora doseže le s tesnim sodelovanjem civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora, predvsem na podlagi koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora in učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja, kot ga uvaja ICAO, in poudarja pomembnost okrepitve civilno-vojaškega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora.

(17) Komisija je prepričana, da se lahko varna in učinkovita uporaba zračnega prostora doseže le s tesnim sodelovanjem civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora, predvsem na podlagi koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora in učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja, kot ga uvaja ICAO, in poudarja pomembnost okrepitve civilno-vojaškega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora z namenom omogočanja njegove prilagodljive uporabe.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Natančnost informacij o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu ter njihovo pravočasno posredovanje civilnim in vojaškim kontrolorjem, neposredno vplivata na varnost in učinkovitost operacij. Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse stranke, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letenja izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora.

(18) Natančnost informacij o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu ter njihovo pravočasno posredovanje civilnim in vojaškim kontrolorjem neposredno vplivata na varnost in učinkovitost operacij, izboljšati pa bi morala tudi njihovo predvidljivost. Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse stranke, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letenja izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Geografsko področje uporabe te uredbe v regiji NAT ICAO je treba spremeniti, da se upoštevajo obstoječe in načrtovane ureditve o izvajanju služb ter potreba po zagotavljanju doslednosti pri izvajanju predpisov za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in uporabnike zračnega prostora, ki operirajo na tem območju.

črtano

Obrazložitev

Vključitev severnoatlantske regije ICAO NAT ni primerna, saj je to zračni prostor nad odprtim morjem in ne sodi na področje uporabe pogodb EU.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Koncept funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so namenjeni izboljšanju sodelovanja med izvajalci služb zračnega prometa, je pomembno orodje za izboljšanje uspešnosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Za dodatno okrepitev tega instrumenta bi morali biti funkcionalni bloki zračnega prostora bolj osredotočeni na uspešnost delovanja in temeljiti na sektorskem partnerstvu, sektor pa bi moral imeti večjo svobodo pri njihovem spreminjanju, da bi se dosegli oziroma, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti.

(24) Koncept funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so namenjeni izboljšanju sodelovanja med izvajalci služb zračnega prometa, je pomembno orodje za izboljšanje uspešnosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Kot dopolnitev tega orodja bi morali imeti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa možnost, da neovirano sklepajo sektorska partnerstva na podlagi uspešnosti, ki se lahko prekrivajo z opredeljenimi funkcionalnimi bloki zračnega prostora.

Obrazložitev

Funkcionalni bloki zračnega prostora so pobuda na ravni države in ne bi smeli omejevati možnosti za sklepanje sektorskih partnerstev. Z označevanjem sektorskih partnerstev kot druge vrste funkcionalnih blokov zračnega prostora bi lahko prišlo do zmede, vendar to ne pomeni, da sektorska partnerstva ne morejo dati spodbude ali izboljšati uspešnosti enega (ali več) funkcionalnih blokov zračnega prostora.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Za večjo osredotočenost izvajalcev služb zračnega prometa na uporabnike in povečanje možnosti uporabnikov zračnega prostora, da vplivajo na odločitve, ki imajo posledice zanje, bi moralo biti posvetovanje in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa učinkovitejše.

(26) Za večjo osredotočenost izvajalcev služb zračnega prometa na uporabnike in povečanje možnosti uporabnikov zračnega prostora, da vplivajo na odločitve, ki imajo posledice zanje, bi moralo biti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa učinkovitejše.

Obrazložitev

Končno odgovornost za naložbe bi morali nositi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, saj so oni odgovorni za uresničevanje ciljev uspešnosti. Vprašanja o potrebnem usklajevanju naložb SESAR v zraku in na zemlji bi morali obravnavati z ustreznimi mehanizmi v sistemu pristojbin.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Zaradi upoštevanja tehničnega ali operativnega razvoja, zlasti s spremembami prilog ali z dodajanjem določb o upravljanju omrežja in načrtu izvedbe, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Vsebina in področje uporabe vsakega prenosa sta podrobno določena v zadevnih členih. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(28) Zaradi upoštevanja tehničnega ali operativnega razvoja, zlasti s spremembami prilog ali z dodajanjem določb o upravljanju omrežja, načrtu izvedbe, izbiri subjekta, odgovornega za izvajanje osrednjega načrta ATM (upravljavec uvajanja), in določitvi njegovih odgovornosti, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Vsebina in področje uporabe vsakega prenosa sta podrobno določena v zadevnih členih. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Ob dodajanju služb za upravljanje omrežja na seznam bi morala Komisija opraviti ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz sektorja.

(29) Ob dodajanju služb za upravljanje omrežja na seznam bi morala Komisija opraviti ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz sektorja in socialnimi partnerji.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z izvajanjem pooblastil nacionalnih nadzornih organov, izvajanjem podpornih služb na ekskluzivni osnovi s strani izvajalca služb ali združenj izvajalcev, korektivnimi ukrepi za zagotavljanje skladnosti z vseevropskimi in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, pregledom skladnosti v zvezi s sistemom pristojbin, upravljanjem in sprejemanjem skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, funkcionalnimi bloki zračnega prostora, pravili sodelovanja zainteresiranih strani pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, dostopom do podatkov in njihovo zaščito, elektronskimi letalskimi informacijami, tehnološkim razvojem in interoperabilnostjo upravljanja zračnega prometa, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije22.

(30) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z izvajanjem pooblastil nacionalnih letalskih organov, izvajanjem podpornih služb na ekskluzivni osnovi s strani izvajalca služb ali združenj izvajalcev, korektivnimi ukrepi za zagotavljanje skladnosti z vseevropskimi in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, pregledom skladnosti v zvezi s sistemom pristojbin, upravljanjem in sprejemanjem skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, funkcionalnimi bloki zračnega prostora, pravili sodelovanja zainteresiranih strani pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, dostopom do podatkov in njihovo zaščito, elektronskimi letalskimi informacijami, tehnološkim razvojem in interoperabilnostjo upravljanja zračnega prometa, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije22.

__________________

__________________

22 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

22 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Javna naročila za podporne službe bi bilo treba, kakor je ustrezno, izvajati v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev23 in Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev24. Upoštevati bi bilo treba tudi smernice iz Razlagalnega sporočila Komisije 2006/C179/02 o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih25, kot je primerno.

(34) Kjer to pride v poštev, bi bilo treba javna naročila za podporne službe, kakor je ustrezno, izvajati v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev23 in Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev24. Upoštevati bi bilo treba tudi smernice iz Razlagalnega sporočila Komisije 2006/C179/02 o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih25, kot je primerno.

__________________

__________________

23 UL L 134, 30.4.2004, str.114.

23 UL L 134, 30.4.2004, str.114.

24 UL L 134, 30.4.2004, str. 1

24 UL L 134, 30.4.2004, str. 1

25 UL C 179, 1.8.2006, str. 2.

25 UL C 179, 1.8.2006, str. 2.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena v Córdobi dne 18. septembra 2006 na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju (v nadaljnjem besedilu „ministrska izjava“), bo nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.

(35) Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta dogovor o tesnejšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča dosegli v Londonu 2. decembra 1987 s skupno izjavo njunih ministrov za zunanje zadeve. Dogovor se še ne izvaja.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Ta uredba se v celoti uporablja za gibraltarsko letališče, v okviru ministrske izjave in v skladu z njo. Brez poseganja v ministrsko izjavo so uporaba tega ukrepa na gibraltarskem letališču in vsi ukrepi v zvezi z njegovim izvajanjem v celoti usklajeni z navedeno izjavo in vsemi njenimi določbami.

črtano

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta Uredba določa pravila za oblikovanje in pravilno delovanje enotnega evropskega neba, da se zagotovijo veljavni varnostni standardi v zračnem prometu, da se prispeva k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa ter izboljša celovita uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustreže zahtevam uporabnikov zračnega prostora. Enotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, integriran operativni zračni prostor, sisteme upravljanja omrežja in upravljanja zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in interoperabilnosti v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora.

1. Ta uredba določa pravila za oblikovanje in pravilno delovanje enotnega evropskega neba, da se zagotovijo veljavni varnostni standardi v zračnem prometu, da se prispeva k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa, kot je zmanjševanje vpliva na podnebje, ter izboljša celovita uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustreže zahtevam uporabnikov zračnega prostora. Enotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, v primeru posebnih dogovorov s sosednjimi državami pa tudi omrežje prog v tretjih državah, integriran operativni zračni prostor, upravljanje omrežja in upravljanje zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in interoperabilnosti v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora.

Obrazložitev

Izvajanje enotnega evropskega neba zamuja tudi zaradi nezadostnega usklajevanja in uveljavljanja uvajanja tehnologij na tleh in v manjši meri na nebu. S funkcijo upravljavca uvajanja bi zagotovili usklajevanje, spremljanje in nadziranje tega procesa.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Ta uredba se uporablja za zračni prostor znotraj regij EUR , AFI in NAT ICAO, kjer države članice zagotavljajo službe zračnega prometa v skladu s to uredbo . Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za zračni prostor znotraj drugih regij ICAO , ki so v njihovi pristojnosti pod pogojem, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice.

4. Ta uredba se uporablja za zračni prostor znotraj regij EUR in AFI ICAO, kjer države članice zagotavljajo službe zračnega prometa v skladu s to uredbo. Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za zračni prostor znotraj drugih regij ICAO , ki so v njihovi pristojnosti pod pogojem, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice.

Obrazložitev

Vključitev severnoatlantske regije ICAO NAT ni primerna, saj je to zračni prostor nad odprtim morjem in ne sodi na področje uporabe pogodb EU.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

5. Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s spornim vprašanjem glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

Obrazložitev

Španija je v uradnem sporočilu z dne 20. novembra 2012 obvestila EU, da je po njenem mnenju nesprejemljivo nadaljnje sklicevanje na ministrsko izjavo iz Cordobe iz leta 2006 v zakonodaji EU o civilnem letalstvu. Zato je pozvala k vrnitvi k razmeram izpred leta 2006, torej k prekinitvi izvajanja evropskih predpisov o civilnem letalstvu, kot določa ustrezni predlog spremembe.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Uporaba te uredbe v povezavi z gibraltarskim letališčem se prekine, dokler se ne začne izvajati dogovor iz skupne izjave ministrov za zunanje zadeve Kraljevine Španije in Združenega kraljestva z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o datumu začetka uporabe.

Obrazložitev

Španija je v uradnem sporočilu z dne 20. novembra 2012 obvestila EU, da je po njenem mnenju nesprejemljivo nadaljnje sklicevanje na ministrsko izjavo iz Cordobe iz leta 2006 v zakonodaji EU o civilnem letalstvu. Zato je pozvala k vrnitvi k razmeram izpred leta 2006, torej k prekinitvi izvajanja evropskih predpisov o civilnem letalstvu, kot določa ta predlog spremembe.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. „upravljanje zračnega prostora“ pomeni službo za načrtovanje, katere glavni cilj je najboljša možna izkoriščenost razpoložljivega zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov na osnovi kratkoročnih potreb;

7. „upravljanje zračnega prostora“ pomeni službo za načrtovanje, katere glavni cilj je najboljša možna izkoriščenost razpoložljivega zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov na osnovi kratkoročnih potreb, ter strateško funkcijo, povezano z načrtovanjem zračnega prostora;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12. „služba območne kontrole“ pomeni službo ATC za vodenje zrakoplovov v bloku zračnega prostora;

12. „služba območne kontrole“ pomeni službo ATC za vodenje zrakoplovov v območju nadzora;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15. „krizne razmere v letalstvu“ pomenijo okoliščine, v katerih je zmogljivost zračnega prostora neobičajno zmanjšana zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ali nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih ali političnih razlogov;

15. „krizne razmere v letalstvu“ pomenijo okoliščine, v katerih je zmogljivost zračnega prostora neobičajno zmanjšana zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ali nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih, zdravstvenih, varnostnih, vojaških ali političnih razlogov;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

16. „sveženj služb“ pomeni dve ali več navigacijskih služb zračnega prometa;

16. „sveženj služb“ pomeni dve ali več služb, ki jih zagotavlja isti subjekt;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17. „dovoljenje“ pomeni dokument, ki ga nacionalni nadzorni organ izda v kakršni koli obliki skladno z nacionalnim zakonom in potrjuje, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa izpolnjuje zahteve za izvajanje določene službe;

17. „dovoljenje“ pomeni dokument, ki ga Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA) ali nacionalni letalski organ izda v kakršni koli obliki skladno z ustreznim zakonom in potrjuje, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa izpolnjuje zahteve za izvajanje določene dejavnosti;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

18a. „evropska mreža za upravljanje zračnega prometa“ (EATMN) pomeni vseevropsko mrežo sistemov in sestavin ter načrtov za bistvene operativne in tehnološke spremembe, opisane v osrednjem načrtu ATM, ki omogoča popolno interoperabilnost navigacijskih služb zračnega prometa v Uniji, vključno z medsebojnimi povezavami na mejah s tretjimi državami, da bi se dosegli cilji uspešnosti, ki jih določa ta uredba;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

19. „sestavine“ pomenijo materialne predmete, kot je strojna oprema, in nematerialne predmete, kot je programska oprema, od katerih je odvisna interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN);

19. „sestavine“ pomenijo materialne predmete, kot je strojna oprema, in nematerialne predmete, kot je programska oprema, od katerih je odvisna interoperabilnost EATMN;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

19a. „upravljavec uvajanja“ pomeni skupino operativnih zainteresiranih strani, ki jih izbere Komisija prek razpisa za zbiranje predlogov, odgovorno za raven upravljanja pri upravljanju uvajanja osrednjega načrta ATM;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

24. „funkcionalni blok zračnega prostora“ pomeni blok zračnega prostora, ki temelji na operativnih zahtevah in je določen ne glede na državne meje, kjer je izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa in povezanih nalog zasnovano na delovanju in optimizaciji z namenom uvedbe okrepljenega sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali po potrebi integriranim izvajalcem v vseh funkcionalnih blokih zračnega prostora;

24. „funkcionalni blok zračnega prostora“ pomeni blok zračnega prostora, ki je določen ne glede na državne meje, kjer je izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa in povezanih nalog zasnovano na delovanju in optimizaciji prek okrepljenega sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali po potrebi prek integriranega izvajalca;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

25a. „človeški dejavnik“ pomeni družbene in kulturne pogoje ter pogoje zaposlovanja v sektorju ATM;

Obrazložitev

Človeški dejavnik je treba spremljati in ga vključiti v jedro okvira SES, zlasti glede na velike operacijske spremembe, ki jih prinaša osrednji načrt ATM.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

31. „omrežje rut“ pomeni omrežje določenih zračnih poti za usmerjanje pretoka splošnega zračnega prometa, ki so potrebne za izvajanje služb ATC;

31. „omrežje rut“ pomeni omrežje določenih zračnih poti za usmerjanje pretoka splošnega zračnega prometa, ki so potrebne za najučinkovitejše izvajanje služb ATC;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

33. „sistem“ pomeni skupino sestavin v zraku in na zemlji kakor tudi vesoljsko opremo, ki zagotavljajo podporo navigacijskim službam zračnega prometa v vseh fazah letenja;

33. „sistem“ pomeni skupino sestavin v zraku in/ali na zemlji in/ali vesoljsko opremo, ki zagotavlja podporo navigacijskim službam zračnega prometa v vseh fazah letenja;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

36. „nacionalni nadzorni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki jih država članica pooblasti za opravljanje nalog nadzora v skladu s to uredbo, in pristojne nacionalne organe, ki jih pooblasti za opravljanje nalog iz člena 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

36. „nacionalni letalski organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga država članica pooblasti, EAA pa akreditira za opravljanje nalog iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008;

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

37. „podporne službe“ pomenijo navigacijske službe zračnega prometa, ki niso službe zračnega prometa, ter druge službe in dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in jih podpirajo;

 

37. „podporne službe“ pomenijo komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe, meteorološke in letalske informacijske službe ter druge službe in dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in jih podpirajo;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

38a. „sektorsko partnerstvo“ pomeni ureditev za sodelovanje v skladu s pogodbo, sklenjeno za boljše upravljanje zračnega prometa med različnimi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z upravljavcem omrežja, uporabniki zračnega prostora, letališči in drugimi primerljivimi gospodarskimi subjekti;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 38 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

38b. „integriran operativni zračni prostor“ pomeni nadzorovan zračni prostor določenih dimenzij, ki vključuje zračni prostor evropskih in – glede na ustrezne ureditve – sosednjih tretjih držav ter v katerem se uporabljajo dinamična struktura dodeljevanja in časovna delitev, viri kontrolorjev z izboljšano uspešnostjo, v celoti interoperabilne navigacijske službe zračnega prometa in skupne rešitve, da se zagotovi najboljša možna, predvidljiva in varna uporaba zračnega prostora ter posledično izoblikovanje enotnega evropskega neba;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 38 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

38c. „lokalni načrti izvedbe“ pomenijo načrte, ki jih določi eden ali več nacionalnih letalskih organov na lokalni ravni, to je na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, na regionalni ali na nacionalni ravni;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 38 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

38d. „usposobljeni subjekt“ pomeni organ, kateremu so lahko dodeljene posebne naloge certifikacije ali nadzora s strani in pod nadzorom ter pristojnostjo Agencije ali nacionalnega letalskega organa;

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nacionalni nadzorni organi

Nacionalni letalski organi

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo en organ ali več organov, ki prevzamejo vlogo nacionalnega nadzornega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo .

1. Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo organ, ki prevzame vlogo nacionalnega letalskega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 216/2008.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nacionalni nadzorni organi so pravno ločeni in neodvisni , zlasti v organizacijskem smislu, hierarhično in pri odločanju, od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali katerega koli zasebnega ali javnega podjetja, ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcev .

2. Nacionalni letalski organi so pravno ločeni in neodvisni – zlasti v organizacijskem smislu, hierarhično in pri odločanju, tudi z ločeno dodelitvijo letnih proračunskih sredstev –, od katerega koli podjetja, organizacije, javnega ali zasebnega subjekta ali osebja, ki sodi na področje delovanja organov, kot je določeno v tej uredbi in v členu 1 Uredbe (ES) št. 216/2008, ali ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh subjektov.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Brez poseganja v določbe odstavka 2 se lahko nacionalni nadzorni organi v organizacijskem smislu združijo z drugimi regulativnimi organi in/ali varnostnimi organi.

3. Brez poseganja v določbe odstavka 2 se lahko nacionalni letalski organi v organizacijskem smislu združijo z drugimi regulativnimi organi in/ali varnostnimi organi.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Nacionalni nadzorni organi, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe v smislu odstavka 2 niso pravno ločeni od katerega koli od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali zasebnega oz. javnega podjetja, ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcev, morajo to zahtevo izpolniti najpozneje do 1. januarja 2020.

4. Nacionalni letalski organi zagotovijo skladnost z določbami iz tega člena na dan začetka veljavnosti te uredbe ali najkasneje do 1. januarja 2017.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nacionalni nadzorni organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. Takšno izvajanje lahko zagotovijo tako, da so ustrezno organizirani, da imajo dovolj osebja ter da se ustrezno upravljajo in financirajo.

5. Nacionalni letalski organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. Takšno izvajanje lahko zagotovijo tako, da so ustrezno organizirani, da imajo dovolj osebja ter da se ustrezno upravljajo in financirajo.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Določbe v zvezi z osebjem nacionalnih nadzornih organov:

6. Določbe v zvezi z osebjem nacionalnih letalskih organov:

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zaposluje se na podlagi jasnih in preglednih pravil, ki zagotavljajo njihovo neodvisnost; osebe, odgovorne za strateške odločitve, imenuje nacionalni urad ali svet ministrov ali drug javni organ, ki nima neposrednega nadzora nad izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa oziroma koristi od njih;

(a) zaposluje se na podlagi jasnih in preglednih pravil in meril, ki zagotavljajo njegovo neodvisnost;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) izbere se po preglednem postopku na podlagi specifičnih kvalifikacij, tudi ustreznega znanja in izkušenj, med drugim na področju izvajanja revizij, navigacijskih služb in sistemov zračnega prometa;

(b) izbere se po preglednem postopku na podlagi specifičnih kvalifikacij, tudi ustreznega znanja in izkušenj;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) osebja ne napotijo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali družbe, ki jih ti izvajalci obvladujejo;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) osebje deluje neodvisno, zlasti nima nobenega interesa v zvezi z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in pri izvajanju nalog nacionalnega nadzornega organa ne zahteva ali sprejema navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta;

(c) osebje deluje neodvisno in pri izvajanju nalog nacionalnega letalskega organa ne zahteva ali sprejema navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta, ne da bi to vplivalo na tesno sodelovanje z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) osebje, odgovorno za sprejemanje strateških odločitev, revizije ali druge naloge, ki so neposredno povezane z nadzorom ali cilji uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, vsaj eno leto po svojem mandatu pri nacionalnem nadzornem organu nima strokovne funkcije ali odgovornosti pri nobenem izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa.

(e) osebje, ki je bilo več kot šest mesecev odgovorno za sprejemanje strateških odločitev, revizije ali druge naloge, ki so neposredno povezane z nadzorom ali cilji uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, po svojem mandatu pri nacionalnem letalskem organu nima strokovne funkcije ali odgovornosti pri nobenem izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa za obdobje:

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka e –točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(i) vsaj 12 mesecev za osebje na vodstvenih položajih;

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka e –točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ii) vsaj 6 mesecev za osebje na nevodstvenih položajih.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) najvišje vodstvo organa se imenuje za določen mandat od treh do sedmih let, ki ga je mogoče obnoviti enkrat, pred koncem njihovega mandata pa se jih lahko razreši funkcije le, če ne izpolnjujejo več pogojev iz tega člena ali če so krivi kršitve po nacionalnem pravu.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo. Nacionalni nadzorni organi so v celoti odgovorni za zaposlovanje in upravljanje svojega osebja v okviru lastnih proračunskih sredstev, ki izhajajo med drugim iz preletnih pristojbin, ki se določijo sorazmerno z nalogami, ki jih mora opravljati organ v skladu s členom 4.

7. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni letalski organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo. Nacionalni letalski organi so v celoti odgovorni za zaposlovanje in upravljanje svojega osebja v okviru lastnih proračunskih sredstev, ki izhajajo med drugim iz preletnih pristojbin, ki se določijo sorazmerno z nalogami, ki jih mora opravljati organ v skladu s členom 4.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih nadzornih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti s tem členom .

8. Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih letalskih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti s tem členom .

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. Za izvajanje odstavkov 6(a) in (b) Komisija določi podrobna pravila o pogojih zaposlovanja in izbirnih postopkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

9. Za izvajanje odstavkov 6(a) in (b) Komisija določi podrobna pravila o pogojih zaposlovanja in izbirnih postopkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3) in določajo:

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 9 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(a) stopnjo ločenosti, ki jo zahteva organ za imenovanje, od katerega koli podjetja, organizacije, javnega ali zasebnega subjekta ali osebja, ki sodi na področje delovanja organov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 216/2008, ali ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh subjektov, da se ohrani ravnovesje med preprečevanjem navzkrižja interesov in upravno učinkovitostjo;

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 9 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b) ustrezne tehnične kvalifikacije, ki se zahtevajo za osebje, ki sodeluje pri revizijah.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naloge nacionalnih nadzornih organov

Naloge nacionalnih letalskih organov

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nacionalni nadzorni organi iz člena 3 so odgovorni zlasti za opravljanje naslednjih nalog:

1. Nacionalni letalski organi so odgovorni zlasti za opravljanje naslednjih nalog:

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zagotavljanje nadzora uporabe te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila;

(a) zagotavljanje nadzora uporabe te uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila;

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) dodeljevanje dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor upoštevanja pogojev, pod katerimi so bila dodeljena;

(b) celotno ali delno opravljanje ali prenos nalog iz členov 8b, 8c in 10 Uredbe (ES) št. 216/2008 in opravljanje naloge zagotavljanja nadzora nad uporabo te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne države članice;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izdajanje licenc, ratingov, pooblastil in dovoljenj za kontrolorje zračnega prometa v skladu s členom 8c Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor izpolnjevanja pogojev, pod katerimi so bila izdana;

črtano

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) spremljanje izvajanja sistema pristojbin v skladu s členoma 12 in 13;

(e) spremljanje izvajanja sistema pristojbin v skladu s členoma 12 in 13, vključno z določbami o navzkrižnem subvencioniranju iz člena 13(7);

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) letno poročanje pristojnim organom držav članic, Agenciji Evropske unije za letalstvo in Komisiji o svojih dejavnostih in izpolnjevanju nalog. Poročila se nanašajo na sprejete ukrepe in dosežene rezultate v zvezi z nalogami iz tega člena;

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsak nacionalni nadzorni organ organizira ustrezen inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora takšno delo omogočiti.

2. Vsak nacionalni letalski organ organizira ustrezen inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa takšno delo omogoči, zadevna država članica pa nudi vso potrebno pomoč, da se zagotovi učinkovito spremljanje skladnosti.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi

Sodelovanje med nacionalnimi letalskimi organi

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nacionalni nadzorni organi si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja, praksah in postopkih ter izvajanju zakonodaje EU. Sodelujejo tudi zaradi usklajevanja svojega odločanja na ravni celotne Unije. Nacionalni nadzorni organi sodelujejo v mreži, ki se redno sestaja, in sodelujejo med sabo. Komisija in Agencija Evropske unije za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: EAA) sta članici te mreže ter jo usklajujeta in podpirata njeno delo ter po potrebi zanjo pripravljata predloge. Komisija in EAA omogočata aktivno sodelovanje nacionalnih nadzornih organov ter izmenjave in uporabo osebja med nacionalnimi nadzornimi organi na osnovi baze strokovnjakov, ki jo vzpostavi EAA v skladu s členom 17(2)(f) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Nacionalni letalski organi si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja, praksah in postopkih ter izvajanju zakonodaje EU. Sodelujejo tudi zaradi usklajevanja svojega odločanja na ravni celotne Unije. Nacionalni letalski organi sodelujejo v mreži, ki se redno sestaja najmanj enkrat letno, in sodelujejo med sabo. Komisija in EAA omogočata aktivno sodelovanje nacionalnih letalskih organov ter izmenjave in uporabo osebja med nacionalnimi letalskimi organi.

 

Mreža lahko med drugim:

 

(a) pripravlja in razširja racionalizirane metodologije in smernice za izvajanje nalog organov iz člena 4;

 

(b) pomaga posameznim nacionalnim letalskim organom v zvezi z regulativnimi vprašanji;

 

(c) podaja mnenja za Komisijo in EAA v zvezi s sprejemanjem predpisov in certificiranjem;

 

(d) podaja mnenja in oblikuje smernice in priporočila za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev;

 

(e) razvija skupne rešitve, ki se jih izvaja v dveh ali več državah članicah za izpolnjevanje ciljev osrednjega načrta ATM ali čikaške konvencije.

Obrazložitev

Bolj podrobno je treba opisati, čemu je mreža namenjena in katere so njene naloge. Poleg nalog nacionalnih nadzornih organov iz člena 4 bi bilo primerno ugotoviti, kaj ovira zagotavljanje čezmejnih storitev, saj bi to omogočilo razrešitev dvostranskih primerov in svetovanje Komisiji v zvezi s sprejemanjem predpisov.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov iz člena 22 te uredbe in Uredbe (ES) št. 45/2001 Komisija podpira izmenjavo informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka med člani mreže, po možnosti prek elektronskih orodjih, ob upoštevanju zaupnosti poslovnih skrivnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

Ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov iz člena 22 te uredbe in Uredbe (ES) št. 45/2001 Komisija zagotovi platformo za izmenjavo informacij med člani mreže, po možnosti prek elektronskih orodij, ob upoštevanju zaupnosti poslovnih skrivnosti sodelujočih družb, organizacij ali subjektov.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, tudi prek delovnih dogovorov, z namenom zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja, preiskavah in pregledih.

2. Nacionalni letalski organi med seboj tesno sodelujejo, tudi prek delovnih dogovorov, z namenom zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja, preiskavah in pregledih.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki so v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb, ki izvajajo službe za te bloke zračnega prostora. Da sporazum stopi v veljavo, zadevni nacionalni nadzorni organi pripravijo načrt, ki vsebuje pogoje in načine njihovega sodelovanja.

3. Za funkcionalne bloke zračnega prostora zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb, ki izvajajo službe za te bloke zračnega prostora, iz člena 4. Da sporazum stopi v veljavo, zadevni nacionalni letalski organi pripravijo načrt, ki vsebuje pogoje in načine njihovega sodelovanja.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo službe, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja določb te uredbe in skupnih veljavnih predpisov , sprejetih v skladu s členom 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 .

4. Nacionalni letalski organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo službe, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja določb te uredbe in skupnih veljavnih predpisov , sprejetih v skladu s členom 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 .

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V primeru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru, za katerega je odgovorna druga država članica, dogovori iz odstavkov 2 in 4 vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 4(1) in (2) ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce služb.

5. V primeru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru, za katerega je odgovorna druga država članica, dogovori iz odstavkov 2, 3 in 4 vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 4(1) in (2) ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce služb.

Obrazložitev

Pri funkcionalnih blokih zračnega prostora je pomembno tudi vzajemno priznavanje.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje in zaradi regionalnega sodelovanja, nacionalni nadzorni organi lahko sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora.

6. Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje, lahko nacionalni letalski organi z namenom regionalnega sodelovanja sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nacionalni nadzorni organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcijski nadzor in preglede iz člena 4(2) na usposobljene subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

1. EAA in nacionalni letalski organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcije, preglede in druge naloge iz te uredbe na usposobljene subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Takšen prenos, ki ga izda nacionalni nadzorni organ, je veljaven v vsej Uniji za obnovljivo obdobje treh let. Nacionalni nadzorni organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli usposobljen subjekt, ki se nahaja v Uniji .

2. Takšen prenos je veljaven v vsej Uniji za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja. EAA in nacionalni letalski organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli usposobljen subjekt, ki se nahaja v Uniji.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice Komisijo , EAA in druge države članice obvestijo o usposobljenih subjektih, na katere so prenesle naloge v skladu s členom 1 ,, pri čemer navedejo področje odgovornosti vsakega subjekta in njegovo identifikacijsko številko ter vse spremembe v zvezi s tem . Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam usposobljenih subjektov , njihove identifikacijske številke in področja odgovornosti ter skrbi za posodabljanje seznama .

3. EAA in nacionalni letalski organi obvestijo Komisijo, druge države članice in, če pride v poštev, EEA o usposobljenih subjektih, na katere so prenesli naloge v skladu s členom 1, pri čemer navedejo področje odgovornosti vsakega subjekta in njegovo identifikacijsko številko, ter o vseh spremembah v zvezi s tem. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam usposobljenih subjektov , njihove identifikacijske številke in področja odgovornosti ter skrbi za posodabljanje seznama .

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice umaknejo prenos na usposobljenega subjekta , ki ne izpolnjuje več zahtev iz Priloge I. O tem takoj obvestijo Komisijo , EAA in druge države članice.

4. EAA in nacionalni letalski organi umaknejo prenos na usposobljenega subjekta, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Priloge I. O tem takoj obvestijo Komisijo in druge države članice.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nacionalni nadzorni organi, ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja za izvajanje njihovih nalog , pri izvajanju enotnega evropskega neba.

1. Nacionalni letalski organi, ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja za izvajanje njihovih nalog , pri izvajanju enotnega evropskega neba.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Uniji je predmet certificiranja s strani nacionalnih nadzornih organov ali EAA v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 ali izjave, ki se predloži le-tem .

1. Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Uniji je predmet certificiranja s strani nacionalnih letalskih organov ali EAA v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 ali izjave, ki se predloži le-tem.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Izdaja dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam, drugim izvajalcem navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališčem v Uniji . Glede podpornih služb je ta možnost pogojena z izpolnjevanjem določb iz člena 10(2).

4. Izdaja dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državi članici, drugim izvajalcem navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališčem v Uniji in sosednjih tretjih državah, po potrebi v okviru funkcionalnega bloka zračnega prostora na podlagi skupnega dogovora med sodelujočimi stranmi.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 16, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

5. Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 16, zadevne države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da si lahko izvajalci podpornih služb v skladu s tem členom konkurirajo v Uniji na podlagi pravičnih, nediskriminatornih in preglednih pogojev za izvajanje teh služb.

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da za izvajalce podpornih služb v skladu s tem členom ni zakonskih ovir, zaradi katerih ne bi mogli konkurirati v Uniji na podlagi pravičnih, nediskriminatornih in preglednih pogojev za izvajanje teh služb.

Zahteva iz tega člena se izpolni najpozneje do 1. januarja 2020.

 

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je izvajanje služb zračnega prometa ločeno od izvajanja podpornih služb. To ločevanje vključuje zahtevo, da službe zračnega prometa in podporne službe izvajajo ločena podjetja.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa pri pripravi poslovnih načrtov organizirajo razpis za ponudbe različnih izvajalcev podpornih služb, da bi izbrali finančno in kakovostno najugodnejšega izvajalca. Organ za oceno uspešnosti iz člena 11(2) pri ocenjevanju načrtov izvedbe spremlja, kako se upoštevajo določbe tega odstavka.

3. Pri izbiri izvajalca podpornih služb naročnik upošteva zlasti stroškovno učinkovitost, kakovost in varnost služb.

3. Pri izbiri zunanjega izvajalca podpornih služb se upoštevajo določbe Direktive 2004/18/ES. Pri tem veljajo za naročnika teh služb zavezujoča izbirna merila, zlasti glede stroškovne in energetske učinkovitosti, kakovosti, medobratovalnosti in varnosti službe ter preglednosti razpisnega postopka.

4. Izvajalec podpornih služb se lahko izbere za izvajanje služb v zračnem prostoru države članice, če:

4. Izvajalec podpornih služb se lahko izbere za izvajanje služb v zračnem prostoru države članice, če:

a) je certificiran v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

(a) je certificiran v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

((b) je njegov glavni sedež poslovanja na ozemlju države članice;

(b) je njegov glavni sedež poslovanja na ozemlju države članice;

(c) imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % izvajalca služb in ga dejansko nadzorujejo, bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, razen če ni drugače predvideno v sporazumu s tretjo državo, katerega pogodbenica je Unija; ter

(c) imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % izvajalca služb in ga dejansko nadzorujejo, bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, razen če ni drugače predvideno v sporazumu s tretjo državo, katerega pogodbenica je Unija; ter

(d) izvajalec služb izpolnjuje nacionalne varnostne in obrambne zahteve.

(d) izvajalec služb izpolnjuje nacionalne varnostne in obrambne zahteve.

5. Podporne službe, ki se nanašajo na operacije evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, lahko upravljavec omrežja zagotavlja na centraliziran način, in sicer tako, da se v skladu s členom 17(3) dodajo na seznam služb iz člena 17(2). Lahko jih izvaja tudi izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali združenje izvajalcev na ekskluzivni osnovi, zlasti tiste, ki se nanašajo na zagotavljanje infrastruktur ATM. Komisija določi pogoje in načine za izbiro izvajalcev ali združenj izvajalcev na podlagi strokovnih sposobnosti in zmožnosti za izvajanje služb na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter pripravi celovito oceno predvidenih stroškov in koristi v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Komisija določi izvajalce ali združenja izvajalcev v skladu s temi izvedbenimi akti.

5. Podporne službe, ki se nanašajo na operacije evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, lahko upravljavec omrežja zagotavlja na centraliziran način, in sicer tako, da se v skladu s členom 17(3) dodajo na seznam služb iz člena 17(2). Lahko jih izvaja tudi izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali združenje izvajalcev na ekskluzivni osnovi, zlasti tiste, ki se nanašajo na zagotavljanje infrastruktur ATM. Komisija določi pogoje in načine za izbiro izvajalcev ali združenj izvajalcev na podlagi strokovnih sposobnosti in zmožnosti za izvajanje služb na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter pripravi celovito oceno predvidenih stroškov in koristi v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Komisija določi izvajalce ali združenja izvajalcev v skladu s temi izvedbenimi akti.

 

5a. Komisija določi podrobna pravila o pogojih izbire služb iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

 

 

5b. Komisija izvede celovito študijo o operativnih, ekonomskih, varnostnih in socialnih učinkih uvedbe tržnih načel pri izvajanju podpornih služb ter jo do 1. januarja 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V študiji se upošteva izvajanje osrednjega načrta ATM in učinek tehnologije SESAR na sektor podpornih služb.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) cilje uspešnosti na ravni celotne Unije in povezane lokalne cilje uspešnosti , kar zadeva bistvena področja uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti;

(a) cilje uspešnosti na ravni celotne Unije in povezane lokalne cilje uspešnosti, kar zadeva bistvena področja uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, v skladu s cilji osrednjega načrta ATM na visoki ravni, določenimi za celotno referenčno obdobje.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) nacionalne načrte ali načrte za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki vključujejo cilje uspešnosti, skladne s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti , ter

(b) lokalne načrte izvedbe, ki vključujejo cilje uspešnosti, skladne s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, ter

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija imenuje neodvisen, nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot „organ za oceno uspešnosti“. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi organi pomaga Komisiji in da na zahtevo pomaga nacionalnim nadzornim organom pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1. EAA, Eurocontrol ali drug pristojni javni organ lahko organu za oceno uspešnosti zagotovi tehnično pomoč

2. Komisija imenuje neodvisen, nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot „organ za oceno uspešnosti“. Organ za oceno uspešnosti se ustanovi kot evropski gospodarski regulator pod nadzorom Komisije z začetkom veljavnosti 1. julija 2015. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi letalskimi organi pomaga Komisiji in da nacionalnim letalskim organom pomaga pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1 ter spremlja to izvajanje. Organ za oceno uspešnosti je funkcionalno in pravno ločen od izvajalca katere koli službe tako na nacionalni, kot tudi na vseevropski ravni. Organu za oceno uspešnosti lahko nudijo tehnično pomoč EAA, upravljavec omrežja, Eurocontrol ali drug pristojni javni organ.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora iz odstavka 1(b) pripravijo nacionalni nadzorni organi, sprejmejo pa jih države članice. Ti načrti vključujejo obvezujoče lokalne cilje ter ustrezne sisteme spodbud, kot jih sprejmejo države članice. Načrti se oblikujejo ob posvetovanju z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zastopniki uporabnikov zračnega prostora ter po potrebi z upravljavci letališč in letališkimi koordinatorji.

3. Lokalne načrte izvedbe pod točko (b) odstavka 1 pripravijo nacionalni letalski organi, sprejmejo pa jih države članice. Ti načrti vključujejo obvezujoče lokalne cilje ter ustrezne sisteme spodbud, kot jih sprejmejo države članice. Načrti se oblikujejo ob posvetovanju s Komisijo, organom za oceno uspešnosti, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zastopniki uporabnikov zračnega prostora ter po potrebi z upravljavci letališč in letališkimi koordinatorji.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Skladnost nacionalnih načrtov ali načrtov funkcionalnih blokov zračnega prostora ter lokalnih ciljev s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije oceni Komisija v sodelovanju z organom za oceno uspešnosti .

Skladnost lokalnih načrtov izvedbe ter lokalnih ciljev s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije oceni Komisija v sodelovanju z organom za oceno uspešnosti.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če Komisija ugotovi, da nacionalni načrti ali načrti funkcionalnih blokov zračnega prostora niso v skladu s cilji uspešnosti na ravni Unije , lahko zahteva, da zadevne države članice sprejmejo potrebne korektivne ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2) .

Če Komisija ugotovi, da lokalni načrti izvedbe ali lokalni cilji niso v skladu s cilji uspešnosti na ravni Unije, lahko zahteva, da zadevne države članice sprejmejo potrebne korektivne ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2) .

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija izvaja redno ocenjevanje izpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev .

6. Komisija in EAA skupaj z organom za oceno uspešnosti izvajata redno ocenjevanje izpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev.

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zbiranju, preverjanju, proučevanju, vrednotenju in razširjanju ustreznih podatkov, povezanih z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in služb omrežja, zbranih od vseh zadevnih strani, vključno z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališč, nacionalnimi nadzornimi organi, državami članicami in Eurocontrolom;

(a) zbiranju, preverjanju, proučevanju, vrednotenju in razširjanju ustreznih podatkov, povezanih z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in služb omrežja, zbranih od vseh zadevnih strani, vključno z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališč, EAA, nacionalnimi letalskimi organi, državami članicami in Eurocontrolom;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) izboru ustreznih ključnih področij delovanja na podlagi dokumenta ICAO št. 9854 „Operativni koncept upravljanja globalnega zračnega prometa“, skladnih s tistimi, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM, vključno s področji varnosti, okolja, zmožnosti in stroškovne učinkovitosti, po potrebi prilagojenih z namenom upoštevanja posebnih potreb enotnega evropskega neba, na določitvi ustreznih ciljev za ta področja in opredelitvi omejenega sklopa ključnih kazalnikov za merjenje uspešnosti;

(b) izboru ustreznih ključnih področij delovanja na podlagi dokumenta ICAO št. 9854 „Operativni koncept upravljanja globalnega zračnega prometa“, skladnih s tistimi, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM, vključno s področji varnosti, okolja, zmožnosti, stroškovne učinkovitosti in človeškega dejavnika, po potrebi prilagojenih z namenom upoštevanja posebnih potreb enotnega evropskega neba, na določitvi ustreznih ciljev za ta področja in opredelitvi omejenega sklopa ključnih kazalnikov za merjenje uspešnosti. Posebna pozornost je namenjena kazalnikom uspešnosti na področju varnosti;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) določitvi in pregledu ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti , ki se določijo ob upoštevanju prispevkov, določenih na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora;

(c) določitvi in pregledu ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti , ki se določijo ob upoštevanju prispevkov, določenih na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Cilji uspešnosti na ravni Unije se določijo z namenom, da se vsakemu funkcionalnemu bloku zračnega prostora zagotovi dovolj prožnosti za doseganje najboljših rezultatov;

Obrazložitev

Funkcionalnim blokom zračnega prostora je treba dati zagon, da bodo uspešneje delovali, obenem pa zagotoviti, da cilji na ravni Unije ne bodo odpravili prožnosti, ki je potrebna za doseganje boljših rezultatov.

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka d - uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) merilih za vzpostavitev nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora s strani nacionalnih nadzornih organov, ki vsebujejo lokalne cilje uspešnosti in sistem spodbud. Načrti izvedbe:

(d) merilih za vzpostavitev lokalnih načrtov izvedbe s strani nacionalnih letalskih organov, ki vsebujejo lokalne cilje uspešnosti in sistem spodbud. Načrti izvedbe:

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka d - točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) temeljijo na poslovnih načrtih izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa;

(i) temeljijo na poslovnih načrtih izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki bi morali upoštevati izvajanje osrednjega načrta ATM;

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) oceni lokalnih ciljev uspešnosti na podlagi nacionalnega načrta ali načrta funkcionalnih blokov zračnega prostora;

(e) oceni lokalnih ciljev uspešnosti na podlagi lokalnega načrta izvedbe;

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) spremljanju nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključno z ustreznimi mehanizmi opozarjanja;

(f) spremljanju lokalnih načrtov izvedbe, vključno z ustreznimi mehanizmi opozarjanja;

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) merilih za naložitev sankcij zaradi neizpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju ter merilih za podporo mehanizmom opozarjanja;

(g) merilih za naložitev sankcij in uvedbo mehanizmov nadomestil zaradi neizpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju ter merilih za podporo mehanizmom opozarjanja;

Obrazložitev

Poleg sankcij je treba uvesti tudi ustrezen mehanizem nadomestil za reševanje težav, ki izvirajo iz pomanjkljivega usklajevanja pri uvajanju sistema SESAR, in posledične izgube naložb.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 zaradi določitve podrobnih pravil za ustrezno delovanje načrta izvedbe v skladu s točkami iz tega odstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 zaradi sprejetja ciljev uspešnosti na ravni Unije in določitve podrobnih pravil za ustrezno delovanje načrta izvedbe v skladu s točkami iz tega odstavka.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a. Komisija opravi študijo učinka, ki ga lahko ima na učinkovito delovanje evropskega omrežja ATM vedenje akterjev, ki niso izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v sistemu ATM, kot so na primer upravljavci letališč, letališki koordinatorji in upravljavci zračnega prometa.

 

Študija med drugim zajema:

 

(a) opredelitev akterjev, ki niso izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v sistemu ATM in ki lahko vplivajo na uspešnost omrežja;

 

(b) učinek vedenja teh akterjev na uspešnost služb zračnega prometa v zvezi z bistvenimi področji uspešnosti glede varnosti, okolja in zmogljivost;

 

(c) izvedljivost razvoja kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti za te akterje;

 

(d) vse koristi za evropsko omrežje ATM, ki bi lahko nastale z izvajanjem dodatnih kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti, ter vse ovire pri doseganju optimalne učinkovitosti.

 

Študija bi se morala začeti najkasneje 12 mesecev po objavi te uredbe in končati najkasneje 12 mesecev zatem. Komisija in države članice nato preučijo njene rezultate, da bi se v skladu z določbami tega člena razširilo področje uporabe načrta izvedbe na vse dodatne kazalnike uspešnosti in ključne kazalnike uspešnosti za prihodnja referenčna obdobja.

Obrazložitev

Načrt izvedbe je osredotočen predvsem na ponudnike storitev kot glavne akterje v sistemu ATM. Očitno je, da lahko drugi akterji v sistemu vplivajo na rezultate uspešnosti vsega evropskega omrežja ATM. Zato naj Komisija s podporo organa za oceno uspešnosti opravi študijo za boljše razumevanje, kako drugi akterji ATM vplivajo na uspešnost omrežja, da bi se zanje razvilo dodatne ključne kazalnike uspešnosti in kazalnike uspešnosti za izvajanje v prihodnjih referenčnih obdobjih.

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Stroški, ki jih je v zvezi s tem treba upoštevati, so stroški, ocenjeni v zvezi z napravami in službami, ki se zagotavljajo in izvajajo na podlagi Regionalnega načrta zračne plovbe za regijo Evropa Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO. Ti stroški zajemajo tudi stroške, ki jih navedejo nacionalni nadzorni organi in/ali usposobljeni subjekti, kakor tudi druge stroške, ki nastanejo pri zadevni državi članici in izvajalcu služb v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa. Ne zajemajo stroškov kazni iz člena 33, ki jih naložijo države članice , niti stroškov korektivnih ukrepov ali sankcij iz člena 11 (5) .

4. Stroški, ki jih je v zvezi s tem treba upoštevati, so stroški, ocenjeni v zvezi z napravami in službami, ki se zagotavljajo in izvajajo na podlagi Regionalnega načrta zračne plovbe za regijo Evropa Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO. Ti stroški zajemajo tudi stroške, ki jih navedejo nacionalni letalski organi in/ali usposobljeni subjekti, kakor tudi druge stroške, ki nastanejo pri zadevni državi članici in izvajalcu služb v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa. Ne zajemajo stroškov kazni iz člena 33, ki jih naložijo države članice, ali stroškov korektivnih ukrepov ali sankcij iz člena 11(5).

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora in kot del ustreznih okvirnih sporazumov si države članice v razumnih mejah prizadevajo za dogovor o skupnih načelih politike zaračunavanja;

5. V zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora in kot del ustreznih okvirnih sporazumov si države članice v razumnih mejah prizadevajo za dogovor o skupnih načelih politike zaračunavanja, da bi na koncu dosegle enotno pristojbino v skladu s svojimi načrti izvedbe.

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) pristojbine spodbujajo varno, učinkovito, uspešno in trajnostno zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa z namenom, da se omogoči visoka stopnja varnosti in stroškovne učinkovitosti ter izpolnitev ciljev uspešnosti in da se spodbuja zagotavljanje integriranih služb ob hkratnem zmanjšanju vpliva letalstva na okolje. Za namene točke (f) in v povezavi z nacionalnimi načrti izvedbe ali načrti izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora lahko nacionalni nadzorni organi vzpostavijo mehanizme, vključno s spodbudami, ki jih sestavljajo finančne prednosti in slabosti, ki izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora spodbudijo, da podprejo izboljšave v izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, kot so povečanje zmogljivosti, zmanjšanje zamud in trajnostni razvoj, pri čemer ohranjajo največjo možno stopnjo varnosti.

(f) pristojbine spodbujajo varno, učinkovito, uspešno in trajnostno zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa z namenom, da se omogoči visoka stopnja varnosti in stroškovne učinkovitosti ter izpolnitev ciljev uspešnosti in da se spodbuja zagotavljanje integriranih služb ob hkratnem zmanjšanju vpliva letalstva na okolje. Za namene te točke in v povezavi z lokalnimi načrti izvedbe lahko nacionalni letalski organ vzpostavi mehanizme, vključno s spodbudami, ki jih sestavljajo finančne prednosti in slabosti, ki izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora spodbudijo, da podprejo izboljšave v izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, kot so povečanje zmogljivosti, zmanjšanje zamud in trajnostni razvoj, pri čemer ohranjajo največjo možno stopnjo varnosti.

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Komisija sprejme ukrepe z določitvijo podrobnosti postopka za izvajanje odstavkov 1 do 9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

10. Komisija sprejme ukrepe z določitvijo podrobnosti postopka za izvajanje odstavkov 1 do 9. Komisija lahko predlaga finančne mehanizme za boljše usklajevanje med investicijskimi izdatki za projekte v zraku in na tleh pri uvajanju tehnologij SESAR. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Obrazložitev

Nedavne težave v zvezi z uporabo tehnologije SESAR so pokazale, da ob pomanjkanju ciljno naravnanih ukrepov investicijski izdatki morda ne bodo usklajeni, zato je lahko tehnologija, nameščena v zrakoplove ali sisteme na tleh, neuporabna.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Izvajanje osrednjega načrta ATM

 

1. Izvajanje osrednjega načrta ATM usklajuje Komisija. K izvajanju osrednjega načrta ATM v skladu z določbami te uredbe prispevajo upravljavec omrežja, organ za oceno uspešnosti in upravljavec uvajanja.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14b

 

Komisija sprejme ukrepe, s katerimi vzpostavi upravljanje izvajanja osrednjega načrta ATM, vključno z opredelitvijo in izbiro odgovornega organa za raven upravljanja (upravljavec uvajanja). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14c

 

Upravljavec uvajanja Komisiji priporoči zavezujoče roke za uvajanje in ustrezne korektivne ukrepe za zamude pri izvajanju.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni projekti so lahko v pomoč pri izvajanju osrednjega načrta ATM. Ti projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev. Cilj skupnih projektov je, da se funkcije ATM razvijejo pravočasno, usklajeno in sinhronizirano, s čimer se dosežejo bistvene operacijske spremembe, določene v osrednjem načrtu ATM.

1. Skupni projekti so lahko v pomoč pri izvajanju osrednjega načrta ATM. Ti projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev. Cilj skupnih projektov je, da se funkcije ATM razvijejo pravočasno, usklajeno in sinhronizirano, da se dosežejo bistvene operacijske spremembe, določene v osrednjem načrtu ATM, vključno z določitvijo najustreznejšega geografskega obsega, strukturo projekta, ki zasleduje uspešnost, in pristopom k izvajanju služb, ki naj mu sledi upravljavec uvajanja. S strukturo in izvedbo skupnih projektov se po potrebi omogoči vzpostavitev sklopa osnovnih interoperabilnih zmogljivosti v vseh državah članicah.

 

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko sprejme ukrepe, namenjene določitvi upravljanja skupnih projektov in opredelitvi spodbud za njihov razvoj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Ti ukrepi ne vplivajo na mehanizme za razvoj projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih.

2. Komisija lahko sprejme ukrepe, namenjene določitvi upravljanja skupnih projektov in opredelitvi spodbud za njihov razvoj. Organ, ki skrbi za uvajanje skupnih projektov, je obenem tudi organ, ki je odgovoren za izvajanje izhodišč osrednjega načrta ATM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Ti ukrepi dopolnjujejo mehanizme za uvajanje projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih.

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Skupni projekti so orodje za usklajeno in pravočasno izvajanje operativnih izboljšav, razvitih v okviru projekta SESAR, s čimer odločilno prispevajo k uresničevanju ciljev na ravni Unije.

Obrazložitev

Zelo pomembno je poudariti, da je pravočasno in usklajeno izvajanje projekta SESAR prek skupnih projektov skladno z evropskimi cilji. Poleg tega se je treba v novi uredbi sklicevati na izvedbeno uredbo (EU) št. 409/2013.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje funkcionalnih blokov zračnega prostora na podlagi integriranega izvajanja služb zračnega prometa in z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu in ohranitve visoke stopnje varnosti ter prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje.

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje operativnih funkcionalnih blokov zračnega prostora na podlagi integriranega izvajanja služb zračnega prometa in z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu, ohranitve visoke stopnje varnosti in prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora temelji, kadar koli je to mogoče, na kooperativnem sektorskem partnerstvu med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti v zvezi z izvajanjem podpornih služb v skladu s členom 10. Sektorska partnerstva lahko zagotavljajo podporo enemu ali več funkcionalnim blokom zračnega prostora ali njihovemu delu, da bi se dosegla čim večja učinkovitost.

črtano

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe 76 k členu 10 konkurenca za podporne službe ne bi smela biti omejena na raven funkcionalnega bloka zračnega prostora.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice in izvajalci služb zračnega prometa kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo z namenom zagotovitve skladnosti s tem členom . Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje izvajalce služb zračnega prometa iz tretjih držav, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

3. Države članice, nacionalni letalski organi in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo z namenom zagotovitve skladnosti s tem členom . Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje nacionalne letalske organe in izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa iz tretjih držav, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

Obrazložitev

V ta člen je treba vključiti nacionalne nadzorne organe, saj imajo vlogo pri nadzoru nad varnostjo in izvedbo v funkcionalnih blokih zračnega prostora.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) so načrtovani tako, da se iz sektorskih partnerstev zagotovijo čim večje sinergije, da bi se dosegli in, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti, določeni v skladu s členom 11;

(b) so načrtovani tako, da se iz sektorskih partnerstev zagotovijo čim večje sinergije, da bi se dosegli cilji uspešnosti, določeni v skladu s členom 11;

Obrazložitev

Zahteva ni primerna za zakonodajo. Zaradi preseganja ciljev na enem področju lahko nastanejo težave pri doseganju ciljev na drugem področju.

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu;

(c) omogočajo optimalno in prilagodljivo uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu;

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) krepijo javna naročila za infrastrukturo ATM, njihov namen pa je povečati interoperabilnost že obstoječe opreme;

Obrazložitev

Javna naročila za drage in nezdružljive sisteme vsakega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa privedejo do tega, da kasneje nastanejo dodatne ovire za cilje SES.

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib) omogočajo skladnost s cilji uspešnosti na ravni Unije.

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Zahteve, določene v tem členu, se lahko izpolnijo s sodelovanjem izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v enem ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Funkcionalni blok zračnega prostora , ki je v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice , se vzpostavi s skupno določitvijo vseh držav članic, po potrebi tudi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora.

Operativni funkcionalni blok zračnega prostora se vzpostavi s skupno določitvijo držav članic, po potrebi tudi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora.

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11. Komisija lahko sprejme ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih zagotovijo države članice iz člena 6 v skladu z postopkom iz člena 27(3).

11. Komisija lahko sprejme ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih zagotovijo države članice iz odstavka 6. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(3). Določbe tega odstavka ne posegajo v ureditve funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki že obstajajo na dan, ko začne veljati ta uredba, če te ureditve dosegajo ali po možnosti presegajo cilje uspešnosti, določene v skladu s členom 11.

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 16a

 

Sektorska partnerstva

 

1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko sodelujejo z namenom vzpostavitve sektorskih partnerstev, zlasti v zvezi z izvajanjem podpornih služb v skladu s členom 10. Sektorska partnerstva lahko zagotavljajo podporo enemu ali več funkcionalnim blokom zračnega prostora ali njihovemu delu, da bi se dosegla čim večja učinkovitost.

 

2. Komisija in države članice si kar najbolj prizadevajo, da zagotovijo odpravo vseh ovir za partnerstva med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, pri čemer zlasti upoštevajo vprašanja odgovornosti, modele pristojbin in ovire za interoperabilnost.

Obrazložitev

Sektorska partnerstva bi morala biti ločena od funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so državna pobuda. Kar zadeva vključene država članice, se sektorska partnerstva nadalje ne smejo prekrivati s funkcionalnimi bloki zračnega prostora in bi zato morala veljati kot ločena oblika sodelovanja.

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Službe omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo čim večji dostop do zračnega prostora in navigacijskih služb zračnega prometa. Namen služb omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami.

1. Službe omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno in prilagodljivo uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo čim večji dostop do zračnega prostora in navigacijskih služb zračnega prometa. Namen služb omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami.

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi izvajanje naslednjih služb pod pristojnostjo upravljavca omrežja :

Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi, da naslednje funkcije in službe usklajuje upravljavec omrežja:

Obrazložitev

Iz opredelitve upravljavca omrežja, kot je podana v okviru SES, ne izhaja nujno, da lahko sam neposredno izvaja vse te dejavnosti.

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) optimizacijo načrtovanja zračnega prostora v sodelovanju z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in funkcionalnimi bloki zračnega prostora iz člena 16;

(e) optimizacijo načrtovanja zračnega prostora, vključno s sektorji in strukturami zračnega prostora na preletnem območju in območju terminalov, v sodelovanju z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in funkcionalnimi bloki zračnega prostora iz člena 16;

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Službe , naštete v tem odstavku, ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Upoštevajo predloge, ki so oblikovani na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se skupaj z vojaškimi organi po dogovorjenih postopkih glede prilagodljive uporabe zračnega prostora.

Funkcije in službe, naštete v tem odstavku, ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Upoštevajo predloge, ki so oblikovani na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se skupaj z vojaškimi organi po dogovorjenih postopkih glede prilagodljive uporabe zračnega prostora.

Obrazložitev

Nekatere dejavnosti v tem členu niso „službe“ v okviru pomena termina v SES.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 4 imenuje Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni organ za izvajanje nalog, upravljavca omrežja . Te naloge se izvajajo na nepristranski in stroškovno učinkovit način, opravljene pa so v imenu držav članic in zainteresiranih strani. Zanje veljajo pravila ustreznega upravljanja, ki priznavajo ločevanje med odgovornostjo za opravljene službe in odgovornostjo za predpise, pri čemer se upoštevajo potrebe celotnega omrežja ATM, in ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Do 1. januarja 2020 Komisija imenuje upravljavca omrežja kot samostojnega izvajalca služb, ki se, če je mogoče, vzpostavi v obliki industrijskega partnerstva.

Komisija lahko v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 4 imenuje Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni organ za izvajanje nalog upravljavca omrežja. Te naloge se izvajajo na nepristranski in stroškovno učinkovit način, opravljene pa so v imenu Unije, držav članic in zainteresiranih strani. Zanje veljajo pravila ustreznega upravljanja, ki priznavajo ločevanje med odgovornostjo za opravljene službe in odgovornostjo za predpise, pri čemer se upoštevajo potrebe celotnega omrežja ATM, in ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Do 1. januarja 2016 Komisija imenuje upravljavca omrežja kot samostojnega izvajalca služb, ki se vzpostavi v obliki industrijskega partnerstva.

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavkov 2 in 4(c) , se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost, nacionalne ali funkcionalne načrte za učinkovitost blokov zračnega prostora ter vključuje popolno posvetovanje ustreznih uporabnikov zračnega prostora ali ustreznih skupin, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in po potrebi vojaške organe.

5. Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavkov 2 in 4(c), se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost ter lokalne načrte izvedbe in vključuje popolno posvetovanje z ustreznimi uporabniki zračnega prostora ali ustreznimi skupinami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora, in po potrebi vojaškimi organi.

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa vzpostavijo posvetovalne mehanizme za omogočanje posvetovanj z ustreznimi skupinami uporabnikov zračnega prostora in operaterji aerodromov o vseh pomembnih zadevah, povezanih z izvajanjem služb, ali zadevnih spremembah konfiguracij zračnega prostora. Uporabniki zračnega prostora so vključeni tudi v postopek odobritve strateških naložbenih načrtov. Komisija sprejme ukrepe, ki podrobno opredeljujejo pogoje in načine poteka posvetovanj ter vključenost uporabnikov zračnega prostora v potrjevanje naložbenih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa vzpostavijo posvetovalne mehanizme za omogočanje posvetovanj z ustreznimi skupinami uporabnikov zračnega prostora in operaterji aerodromov o vseh pomembnih zadevah, povezanih z izvajanjem služb, strateških naložbenih načrtih, zlasti glede vidikov, ki zahtevajo usklajevanje uporabe opreme v zraku in na zemlji, ali zadevnih spremembah konfiguracij zračnega prostora. Komisija sprejme ukrepe, ki podrobno opredeljujejo pogoje in načine poteka posvetovanj ter vključenost uporabnikov zračnega prostora v pripravo strateških naložbenih načrtov, s čimer naj bi se zagotovila njihova skladnost z osrednjim načrtom ATM in skupnimi projekti iz člena 15. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ne glede na vlogo odbora za enotno evropsko nebo Komisija ustanovi posvetovalno skupino strokovnjakov za človeški dejavnik, v katero so vključeni socialni partnerji evropskih upravljavcev zračnega prometa ter drugi strokovnjaki iz predstavniških organov strokovnega osebja. Skupina svetuje Komisiji o interakciji med operacijami in človeškim dejavnikom v sektorju upravljavcev zračnega prometa.

Obrazložitev

Glede na kompleksnost merjenja kazalcev človeškega dejavnika potrebuje Komisija strokovno skupino za svetovanje o tem področju. Strokovno skupino bi bilo mogoče ustanoviti pod okriljem obstoječega organa, kot je posvetovalni organ panoge.

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ne glede na svoj lastniški sistem ali pravno ureditev sestavijo računovodske izkaze, jih predložijo v revizijo in objavijo. Ti računovodski izkazi so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Unija . Kadar zaradi pravnega statusa izvajalca služb popolna skladnost z mednarodnimi standardi ni mogoča, si izvajalec prizadeva takšno skladnost doseči v največji možni meri.

1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ne glede na svoj lastniški sistem ali pravno ureditev sestavijo računovodske izkaze, jih predložijo v revizijo in objavijo. Ti računovodski izkazi so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Unija.

 

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa začnejo izpolnjevati ta člen do 1. julija 2017.

Obrazložitev

Uporaba mednarodnih računovodskih standardov je potrebna za primerljivost stroškov in kakovost podatkov, uporabljenih v načrtu izvedbe.

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih zajema ta uredba, lahko države članice uporabljajo prehodne določbe člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov29.

črtano

__________________

 

29 UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

 

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

2. Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 se Komisiji podeli za obdobje sedmih let.

 

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Niti nacionalni nadzorni organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

1. Niti nacionalni letalski organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih nadzornih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar so te nujno potrebne za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva pravno utemeljen interes izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti.

2. Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih letalskih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar je to nujno potrebno za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva legitimne interese izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti.

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve te uredbe , ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice določijo pravila glede kazni in mehanizmov nadomestil za kršitve te uredbe, ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Obrazložitev

Poleg sankcij je treba uvesti tudi ustrezen mehanizem nadomestil za reševanje težav, ki izvirajo iz pomanjkljivega usklajevanja pri uvajanju sistema SESAR, in posledične izgube naložb.

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nacionalni nadzorni organ, ki dovoljenje izda;

(a) nacionalni letalski organ, ki dovoljenje izda;

  • [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
  • [2]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Pobuda o enotnem evropskem nebu je bila podana leta 2000 ter je združila upravljanje zračnega prometa in navigacijske služne pod okrilje skupne prometne politike. Od začetka enotnega evropskega neba se je evropski letalski trg zaradi politike širitve in aktivne sosedske politike razširil na 38 držav in tako je letalstvo EU postalo pomembno na svetovni ravni. Kljub temu enotno evropsko nebo ni obrodilo pričakovanih rezultatov. Pri pristopu od spodaj navzgor v funkcionalnih blokih zračnega prostora ter tudi pri splošni učinkovitosti načrtovanja in uporabe evropskega omrežja prog je bilo doseženega le malo napredka, zato se z reformo enotnega evropskega neba, ki je v teku, niso dovolj zmanjšali niti pristojbine za navigacijo in cene vozovnic niti povprečno trajanje letov in poraba goriva. Posledično uporabniki zračnega prostora in potniki plačujejo nepotrebno breme neučinkovitosti v letalski verigi EU s svojim časom, porabo goriva in denarjem.

Predlog Komisije

Prenovitev uredbe o izvajanju enotnega neba si prizadeva pospešiti izvajanje reforme letalskih navigacijskih služb ter obenem ostati zvesta izvirnim ciljem in načelom. To namerava med drugim doseči z okrepitvijo neodvisnosti nacionalnih nadzornih organov, povečanjem vloge upravljavca omrežja, novo opredelitvijo pojma funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bo sektorju omogočila vidnejšo vlogo, ter nazadnje z uvedbo razpisnega postopka za podporne navigacijske službe zračnega prometa, ki bo dopuščal konkurenco.

Status quo ni sprejemljiv

Ker je poročevalec sodeloval pri prejšnjem predlogu o enotnem evropskem nebu (SES II) in oblikovanju končnega sporazuma s Svetom, rezultati pa so nato zaradi pomanjkanja politične volje in angažiranosti v številnih državah članicah zbledeli, odločno podpira načela iz zakonodajnega svežnja SES II+. Kljub prizadevanjem nekaterih držav članic, ki želijo izboljšati razmere v evropskem sektorju upravljanja zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, letalske družbe in potniki niso občutili veliko sprememb pri vsakodnevnih opravilih in poslih. Zato je treba novi predlog razumeti kot zadnjo priložnost, da se pospeši izvajanje vodilne pobude EU, ki že močno zamuja, preden začne evropski letalski sektor znova nazadovati zaradi zunanje konkurence in novega vala stečajev letalskih družb. Glede na povedano poročevalec meni, da bi lahko z nekaj spremembami predlog izboljšali in ga naredili bolj praktičnega, njegovo izvajanje pa prožnejše in bolj učinkovito.

Osnutek poročila poročevalca

S predlogi sprememb so bile najprej dodane nekatere pomembne opredelitve, in sicer opredelitvi pojmov „lokalni cilji uspešnosti“ in „sektorsko partnerstvo“, ki jima predlog zdaj dodeljuje vlogo gonilne sile znotraj na novo oblikovanih funkcionalnih blokov zračnega prostora.

V skladu s svojo opredelitvijo bi moralo biti enotno evropsko nebo bolj vključujoče in bi moralo omogočati prožnejšo uporabo zračnega prostora, svoje člane pa bi moralo spodbujati k okrepljenemu sodelovanju ne glede na meje, znotraj katerih delujejo. Imeti bi morali možnosti, da z ustreznimi sporazumi s sosednjimi tretjimi državami, tudi na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, razširijo geografsko področje in področje delovanja, na katera se nanaša ta uredba. V besedilo je vnesenih nekaj sprememb, ki to izrecno omogočajo.

V skladu z določbami iz drugega predloga SES II+ o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008, ki občutno več nalog dodeljuje Agenciji Evropske unije za letalstvo (EAA), je predlaganih nekaj sprememb glede akreditacijskega postopka nacionalnih letalskih organov in certificiranja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Zlasti če želimo v prihodnje doseči enoten postopek certificiranja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in jim ponuditi sistem „vse na enem mestu“ za pridobitev vseevropskega dovoljenja za izvajanje nalog, bi morala imeti Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA) možnost izdajanja tovrstnih potrdil, ki bi bila veljavna v vseh državah članicah.

Poleg tega je jasno opredeljeno, da podporne službe vključujejo komunikacijske, navigacijske in nadzorne, meteorološke ter letalske informacijske službe, da bi se izognili kakršnim koli nejasnostim. Ker je ločitev podpornih služb od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa sprožila veliko nasprotovanj, je namesto tega predlagana obveznost izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, da upoštevajo ponudbe drugih izvajalcev za izvajanje teh služb, ne da bi jih morali ločiti.

Ker je izvajanje enotnega evropskega neba v veliki meri odvisno od izhodišč osrednjega načrta ATM, vključno s pravočasnim in ciljno usmerjenim uvajanjem ter interoporebilnostjo tehnoloških komponent, bi morala biti Komisiji dodeljena naloga, da odgovornost za upravljanje tovrstnega uvajanja zaupa izbranemu subjektu, imenovanemu upravljavec uvajanja, da se pojasni ustrezna struktura upravljanja enotnega evropskega neba ter zagotovi dosledno in pravočasno izvajanje. Posebna pozornost je namenjena skupnim projektom, zlasti tistim, ki temeljijo na tehnoloških okvirih.

Praksa je nazadnje pokazala, da je večina nalog nacionalnih nadzornih organov zaupana že obstoječim letalskim organom, zato se predlaga, da se razčisti obstoječa pravna zmeda med nacionalnimi nadzornimi organi in nacionalnimi letalskimi organi ter se ta dva vzporedna pojma izrecno združita v enega in se odgovornost za nadzor nad izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa prenese na nacionalne letalske organe, ki jih mora akreditirati EAA. Nacionalni letalski organi bi morali zagotoviti neodvisno izvajanje nalog, zlasti v zvezi s postopki zaposlovanja in varstvom podatkov.

Poročevalec je prepričan, da spremenjeni predlog ustrezno obravnava pričakovanja državljanov, saj predstavlja usklajen pristop med pogledi sektorja in potrebami družbe. Zato se predlaga sinergijski pristop k načrtovanju in upravljanju mreže ter tehnološkemu razvoju, da se ustvari integriran operativni evropski zračni prostor. Na podlagi tega poročevalec predlaga, da se vse zainteresirane strani zavežejo k temu, da bodo uskladile svoje politične zaveze z že vzpostavljenim tehnološkim okvirom in pospešile izvajanje enotnega evropskega neba v celoti v skladu s trenutnim časovnim načrtom programa SESAR.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Sklic: D(2013)60540

g. Brian SIMPSON

Predsednik Odbora za promet in turizem

ASP 13G306

v Bruslju

Zadeva:      Izvajanje enotnega evropskega neba (prenovitev)

                  (COM(2013)0410 – C7‑0171/2013 – 2013/0186(COD))

Spoštovani predsednik,

Odbor za pravne zadeve, ki ga vodim, je preučil zgoraj navedeni predlog v skladu s členom 87 o prenovitvi, ki je bil dodan v poslovnik Parlamenta.

Odstavek 3 tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.“

Odbor za pravne zadeve na podlagi mnenja pravne službe, katere predstavniki so se udeležili sestankov posvetovalne delovne skupine za preučitev prenovljenega predloga, in v skladu s priporočili poročevalca meni, da zadevni predlog ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Poleg tega Odbor za pravne zadeve v skladu s členoma 86(2) in 86(3) meni, da so tehnične prilagoditve, predlagane v mnenju navedene delovne skupine, potrebne za zagotovitev, da bo predlog v skladu s pravili prenovitve.

Odbor za pravne zadeve po razpravi na svoji seji 26. novembra 2013 z 21 glasovi za in nobenim vzdržanim[1] priporoča vašemu odboru kot pristojnemu odboru, naj nadaljuje preučevanje omenjenega predloga v skladu s členom 87.

Veuillez agréer, Monsieur le Président, l’assurance de ma très haute considération.

Klaus-Heiner LEHNE

Priloga: Mnenje posvetovalne delovne skupine

  • [1]  Prisotni so bili naslednji poslanci: Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Françoise Castex (podpredsednica), Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Eduard-Raul Hellvig, Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Evelyn Regner (podpredsednik), Dagmar Roth-Behrendt, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), József Szájer, Alexandra Thein, Axel Voss, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

 

 

 

 

POSVETOVALNA SKUPINA

PRAVNIH SLUŽB

Bruselj, 23. oktober 2013

MNENJE

                                      V VEDNOST EVROPSKEMU PARLAMENTU

                                                              SVET

                                                              KOMISIJO

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba

COM(2013)0410 z dne 11.6.2013 – 2013/0186(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, še zlasti z odstavkom 9, se je posvetovalna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, srečala 4. julija 2013, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predstavila Komisija.

Posvetovalna skupina je na tem srečanju[1] preučila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Uredbe (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba, Uredbe (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu, Uredbe (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu in Uredbe (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa ter soglasno ugotovila naslednje:

1) da bi bil obrazložitveni memorandum v celoti pripravljen v skladu z ustreznimi zahtevami iz medinstitucionalnega sporazuma, bi morale biti v tem dokumentu navedene določbe predhodnega akta, ki v predlogu ostajajo nespremenjene, kot določa točka 6(a)(iii) sporazuma.

2) V predlogu prenovitve bi naslednji deli besedila morali biti osenčeni s sivo barvo, ki se običajno uporablja za označitev vsebinskih sprememb:

- v uvodni izjavi 19 zamenjava besede „Eurocontrol“ z izrazom „upravljavec omrežja“;

- v členu 1(2) in (3), uvodnem besedilu člena 2 ter v členih 3(1), 33 in 34(1) črtanje besed „in ukrepov iz člena 3“;

- v členu 11(2) črtanje besed „v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3)“;

- v členu 14(2) končni stavek „Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2)“;

- v členu 16(11) končni stavek „Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).“;

- v naslovu člena 30 črtanje besede „evropskimi“.

3) V členu 1(2) predloga prenovitve bi bilo treba sklicevanje na člen 38 spremeniti v sklicevanje na člen 35.

Posvetovalna delovna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. Skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz prejšnjega obstoječega besedila skupaj z njegovimi spremembami tudi sklenila, da predlog Komisije vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Vseeno pa je pri členu 16(11) predlagane prenovitve akta potekala razprava o tem, ali bi moralo biti besedilo v celoti označeno s sivo osenčeno pisavo, ki se navadno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb.

Na eni strani sta pravni službi Evropskega parlamenta in Komisije menili, da zapis, ki je uporabljen za označitev nadomestitve besedila iz člena 9a(9) Uredbe (ES) št. 550/2004 z novim besedilom, vzetim iz standardnih besedil, o katerih so vse tri institucije dosegle soglasje, dovolj dobro opisuje vsebinsko spremembo, ki je predlagana za sedanjo določbo.

Pravna služba Sveta pa je na drugi strani menila, da spremembe postopka ni mogoče ločiti od vsebinskega vprašanja, na katero se ta postopek nanaša, in da je treba celotno besedilo navedene določbe označiti s sivo osenčeno pisavo.

Kljub temu so vse tri pravne službe menile, da je treba osnutek besedila, ki ga je Komisija predložila za novo določbo, razumeti tako, da je Komisija nameravala predlagati le, naj se sklic na regulativni postopek iz člena 9a(9) Uredbe (ES) št. 550/2004 nadomesti s prenosom izvedbenih pooblastil na Komisijo v skladu s členom 291 PDEU in Uredbo (EU) št. 182/2011.

Vse tri pravne službe so prav tako menile, da mora zakonodajalec v okviru prenovitve v skladu s Pogodbama oceniti, ali je mogoče navedeno predlagano uskladitev veljavne določbe o komitologiji z novim sistemom izvedbenih aktov šteti za sprejemljivo ali pa je treba predvideti drugačno rešitev, kot je na primer prenos pooblastil na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU ali prenos izvedbenih pooblastil na Svet v skladu s členom 291 PDEU, oziroma je nasprotno treba ustrezne ukrepe obravnavati v zakonodajnem postopku.

C. PENNERA                                  H. LEGAL                            L. ROMERO REQUENApravni svetovalec

        pravni svetovalec      generalni direktor

  • [1]  Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna verzija obravnavanega besedila.

POSTOPEK

Naslov

Izvajanje enotnega evropskega neba (prenovitev)

Referenčni dokumenti

COM(2013)0410 – C7-0171/2013 – 2013/0186(COD)

Datum predložitve EP

11.6.2013

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

1.7.2013

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

1.7.2013

JURI

1.7.2013

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

8.7.2013

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Marian-Jean Marinescu

11.7.2013

 

 

 

Obravnava v odboru

14.11.2013

20.1.2014

 

 

Datum sprejetja

30.1.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Saïd El Khadraoui, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, David-Maria Sassoli, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Artur Zasada

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Phil Bennion, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Michel Dantin, Rosa Estaràs Ferragut, Michael Gahler, Bernadette Vergnaud, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jens Geier, Josef Weidenholzer

Datum predložitve

6.2.2014
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov